Otročja gorečnost.
Neka pobožna mati, ki je stanovala blizu cerkve, je večkrat s seboj vzela svojega maiega sinčka Mirkota in mu skoraj vselej dala majhen denar, da naj ga vrže v nabiralnik s pripombo:  »Za uboge verne duše v vicah.«
Premeteni malček pa ni bil s tetn zadovoljen, da bi dajal le materine darove, marveč je hotel tudi kaj iz-vršiti na svojo roko. Nekega jutra je mati, ko je Mirko zajtrkoval, imela opraviti v sosednji sobi. Ko se pa vrne v jedilnico, je bil Mirko že izginil. Čez nekaj rainut priskače radostno žarečih lic —- s prazno škodelico- Svoj zajtrk je bil izlil v nabiralnik — da bi tako tudi sam kaj dobrega storil za verne duše v vicah . . . Volja je bila dobra, a zadelo je pa le zopet mater, ker je vnovič nalila kave otroku,   ker se je bala, da ne bi bil lačen.