nami. V delu je podrobno prikazanih in ovrednote- nih 123 temeljnih ali sestavljenih naravnih in druž- benih spremenljivk, s katerimi je bilo mogoče ugota- vljati soodvisnost, povezanost in odnose med posa- meznimi pojavi v pokrajini. Ugotovljeno je bilo, da relief največ prispeva k razlikam v podobi pokrajine, vsi drugi naravni kompleksi (npr. rastje, prst, vodov- je) so manj pomembni. Nasprotno, družbene pokra- jinske spremenljivke so med seboj slabše povezane; med njimi sta najpomembnejši indeks rasti prebival- stva (1961-81) in aktivnega kmetijskega prebivalst- va. Preučitev povezanosti odnosov med naravnimi in družbenimi pokrajinskimi prvinami, ki so v osredju geografskih raziskovanj, je pokazala, da so naravne spremenljivke z družbenimi manj povezane. Poseli- tev in izraba tal sta navezani na reliefne in druge naravne značilnosti pokrajine. Skratka, podrobna in analitična preučitev in predstavitev odnosov med naravnimi in družbenimi sestavinami pokrajine sta pokazali, da je Vzhodna Krška kotlina sestavljena iz 18 pokrajinskih enot, ki se ponašajo s svojstvenimi geografskimi značilnostmi. Vse tri razprave so opremljene s potrebnim znanstvenim aparatom, s tabelami, diagrami in kar- togrami ter z drugimi grafičnimi-kartografskimi ponazorili. Tudi devetindvajseto knjigo Geografske- ga zbornika, ki obsega 145 strani ( + 1 4 nepaginiranih strani z dokumentacijskim gradivom), sta uredila akademik I. Gams in D. Meze. PROBLEMRAEUME EUROPAS Kellersohn Heinrich, Die Nordsee - Eine Meersregion mit Zukunft, Koeln 1987, 44 str. J an ja Türk Leta 1987 je založba Aulis Verlag Deubner iz Koelna pričela izdajati knjižno zbirko Problemraeu- me Europas. Knjižna zbirka v posameznih zvezkih predstavi aktualne probleme evropskih mest, posa- meznih pokrajin, morij itd. Problemi so osvetljeni z več vidikov, v ospredju pa je gospodarski. Posamez- ne teme so obdelane analitično, bralcu nudijo poglo- bljeno geografsko znanje in tudi širše strokovne informacije. V zbirki Problemraeume Europas so dosedaj izšli naslednji zvezki: Kellersohn H. - Die Nordsee, Wehling H.W. - Die schottische Hochland, Theissen U. - Paris, Sander HJ . - Das Zonenrandge- biet in Birkenhauer J. - Die Alpen. Prvi zvezek te knjižne zbirke je napisal Hein- rich Kellersohn in nosi naslov Die Nordsee - Eine Meersregion mit Zukunft. S podobno tematiko se avtor ukvarja tudi v knjižici Die Nutzung der Meere iz knjižne zbirke Problemraeume der Welt. Avtor obravnava širok spekter problemov, ki se danes pojavljajo v Severnem morju, v prostoru z izrazito pestro in intenzivno izrabo. Zaradi nasprotujočih interesov ekonomije, politike in ekologije se pojav- ljajo različni problemi. Trenutno so v ospredju eko- loški problemi, ki so ob intenzivnem iskoriščanju dobrin Severnega morja, stopili v pozabo. Razvoj je pokazal, da gospodarski napredek posameznih gos- podarskih panog ni mogoč brez upoštevanja ekologi- je in ukrepov za zaščito okolja. V uvodnem poglavju avtor predstavi geografski položaj in meje Severne- ga morja. Sledi poglavje z osnovnimi značilnostmi tega morja. V prvem delu so orisane oceanografske poteze, v nadaljevanju pa poseže v pomorsko pravo in osvetli problematiko obalnega, teritorialnega in odprtega morja ter spoštovanje mednarodnih spora- zumov o izrabi morja. Fizičnogeografske značilnosti morja so prika- zane sistematično od nastanka morja, geologije, re- liefa morskega dna, fizikalno-kemičnih lastnosti morske vode in gibanje morske vode. Posamezne značilnosti so v tesni povezanosti in soodvisnosti; na njihovo spreminjanje pa vplivajo človek, obale, re- ke... Severno morje kot robno morje ima posebnosti v pestri morski favni. Najobsežnejše je poglavje, ki obravnava Se- verno morje kot prostor intenzivne gospodarske izrabe. Severno morje je vir hrane - ribištvo, s čr- panjem nafte in plina - energetski vir, prostor pro- metnih tokov in industrijsko območje. Ribištvo ima v Severnem morju že dolgoletno tradicijo. Razvilo se je na osnovi bogatih zalog rib (prehodnost morja, 46 veliko nihanje višine plime in oseke v obalnem pasu, dotok morske vode, spreminjanje fizikalno-kemičnih lastnosti vode preko leta...). Mednarodni sporazumi o ribolovu v Severnem morju .so preprečili ribiške spore in omogočili ribolov ostalim državam Evrope. Aktualno temo "nafta in zemeljski plin v Se- vernem morju" je avtor prikazal kar na desetih stra- neh. Tekst dopolnjujejo geološki profili, karta črpa- lišč nafte in zemeljskega plina, mreža plinovodov in naftovodov ter statistični podatki o črpanju nafte in rezervah nafte in zemeljskega plina po posameznih črpališčih. Prvemu črpanju nafte leta 1959 so sledile številne vrtine. Politični dogodki (arabsko-izraelska vojna) in ekonomski momenti so še intenzificirali raziskave morskega dna in iskanje novih nahajališč obeh energetskih virov. Najbogatejše zaloge nafte in zemeljskega plina imata Norveška in Velika Brita- nija. Posebno poglavje je namenjeno prometu, ki ima že iz davnine velik pomen. Preko Severnega morja so potekale prometne in trgovske poti že v času Vikingov in Sasov, trgovskih mest v Hansi, danes pa so se ob prekooceanskih plovnih poteh razvila še številna pristanišča. Poleg množice prista- nišč z lokalnim značajem in ozko funkcijo (ribolov), se krepijo svetovna pristanišča (Rotterdam, Ham- burg), ki se specializirajo za tovorni ali potniški promet oziroma po vrstah blaga. Posebno mesto v Severnem morju ima Kanal, kjer je največja zgosti- tev pomorskega prometa na svetu. Zgostitev prome- ta na tem delu morja povzroča sezonski turizem, ribolov, prevoz nafte in vojaško ladjevje. Severno morje je tudi industrijsko središče. Vsa industrija je vezana na obalo in njeno zaledje. Intenziven razvoj industrije na obalah Severnega morja je povezan s tradicijo, topografijo obale, ribiš- tvom, razpoložljivim prostorom za industrijske komplekse... Industrija se je specializirala - industrija, ki je vezana na predelavo uvočenega blaga (pražar- ne kave, rafinerije..), industrija za izvoz blaga, indu- strija vezana na morski promet (ladjedelnice), indu- strija za predelavo surovin iz morja in obalne regije in industrija za potrebe prebivalcev in obiskovalcev obalnega območja. Varstvu okolja in problematiki onesnaževanja morja je posvečeno posebno poglavje. Navedeni so viri onesnaževanja Severnega morja, onesnaženost morja in ukrepi za zaščito pred onesnaževanjem. Med osnovne vire onesnaževanja morja avtor uvr- šča direktne izpuste odplak iz obalnih mest ali rekre- acijskih centrov iz zaledja, odplake iz tovarn in gospodinjstev, zadnja leta pa so pogosti zlasti odpa- dki iz ladij, izpusti nafte, odpadki iz rekreacijskih območij in industrijskih območij (odpadki in onesna- ževanje zraka). "Obrežne plitvine" so posebnost obal Nizozem- ske, Nemčije in Danske. Temu pokrajinskemu tipu posvečajo zadnje čase vse več pozornosti. Obsega kar 730 000 ha. Osnovne značilnosti tega tipa pokra- jine lahko strnemo v naslednjem: občasna poplavlje- nost, plima in oseka določata ritem menjave "kopne- ga in morja", kar 2/3 območja je dvakrat na dan pod vodo, kolebanje temperature in slanosti morske vode, slani travniki, velike količine hranljivih snovi kar je ugodno za rastlinsko proizvodnjo in ribištvo, rezervati ptic... Posegi človeka v to okolje (nasipi, turizem...) degradirajo ta tip pokrajine in uničujejo prvotno podobo in življenje v njej. V prihodnosti bo po mnenju avtorja potrebno uskladiti vse interese. Najboljša pot za to so narodni parki z različnimi stopnjami varstva okolja. Knjižna zbirka Problemraeume Europas nudi veliko koristnega znanja geografom in ostalim bral- cem. Prvo knjigo iz te zbirke Die Nordsee priporo- čam študentom geografije za poglabljanje znanja iz geografije morij kot tudi učiteljem geografije za dopolnitev regionalne geografije Evrope in proble- matike iskoriščanja morij. 47