Marko Snoj
Ljubljana
ŠE ENA BALTOSLOVANSKA SKUPNA OSNOVA sin. repljdti   in lit. repliöti
K mnogim novim baltoslovanskim skupnim osnovam, ki so bile odkrite v zadnjih deset- j letjih, je treba dodati še eno:
Lit repliöti, -iöju (intrans.) 1) plaziti se (kot hrošč), plaziti se po vseh štirih (kot otrok); 2) počasi se premikati naprej; uporabljeno tudi pri rastlinskem imenu replidntis döbilas »Trifolium repens«;' let rapat, -räpt(ieg), rapčat »plaziti se«, stpr. ripaiti »on sledi«^; vse k ievr. korenu "h-gp- »plaziti se«, lat repo, -ere »isto«^ podaljšano z deminutivno-iterativno pripono +liä-, ki je v lit razširjena še v meüiöti »po malem metati«, teplioti »po malem mazaü« in mnogih drugih glagolih".
Lit glagol repliöti je po fonetični plati popolna replika sin. repljäti, -am (nedov.) 1) ekspr. »hoditi«'; 2) »paberkovati po trtah«'; 3) »pohajkovati, hoditi od enega do drugega« (Šiška).
I A. Kurschat, Litauisch-deutsches Wörterbuch, III 2078 ' E. Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch, II 720 ' J. Pokomy, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, str. 865 P. Skardžius, Lietuviu kalbus žodžiu daryba, str. 520 ' Splošna kartoteka SSKJ
' F. Erjavec, Iz potne torbe. Letopisi Matice slovenske za I. 1880, str. 182
149i
Pleteršnik navaja poleg repljäti še naslednji tvorbi od iste osnove: rfpkati (nedov.) »pa-berkovaü« in repiti »slediti«'.
Prvotni pomen debla +repll3- je »počasi, kretnjo za kretnjo, plazeč se iti naprej«, kar ostane nespremenjeno v lit. in let. Iz tega se v stpr. in delno v sin. razvije pomen »slediti«, verjetno preko vmesne stopnje »plazeč se, počasi slediti živali pri lovu«. FraenkeP navaja podoben primer pomenskega prehoda v stcsl. plzzg, nasproti stvn. folgen. Repljäti v pomenu »hoditi« se je razvil iz pomena »slediti« in je v večini primerov še danes rabljen v takšnem kontekstu, da ima celotna sintagma pomen »slediti«. Primera: Kamor je šel, je rep-Ijal za njim trop .. . prisklednikov (Berton-Moder, Zlata mrzlica); kamorkoli se je ganil gospodar, povsod mu je repljal za petami kužek (Finžgar). V pomenu »slediti« je v nekoliko drugačni obliki, brez pripone -Ija-, glagol znan pri Jurčiču: Družbo pak je repil dolgi učitelj. Pomen »paberkovati« se je ravno tako razvil iz prvotnega pomena »plaziti se« preko vmesne stopnje »plazeč se, počasi slediti tistemu, ki je že prej pobral žito (grozdje)«. Obliko repljäti govorijo še v Šiški v pomenu »pohajkovati, hoditi od enega do drugega«. Tudi v tem pomenu je glagol rabljen knjižno: In celo krofe s svojimi previdnimi, odrevenelimi očmi stražarjev v belih gubah vek so repljale naokrog. (Z. Kovačič). Tu je treba verjetno izhajati direktno iz pomena »plaziti se«.
Repljäti je deminutivno-iterativni glagol s pripono -Ija-, ki je produktivna samo v sin. Tudi glagolsko deblo +Tepliä- je znano samo v baltskih jezikih in sin. Dvomljiva je korenska etimologija s slš. dial. repiet'^ < +rep-e- »prebijati čas, miniti« zaradi preveUkega odklona v pomenu.
Razen sin. repljäti, repiti in r^pkati se je ta osnova ohranila v slovanskih jezikih le še v juž-noslovanskih rastlinskih imenih. Verjetno namreč ni mogoče številne primere fitonimov, ki se začenjajo z rep-, nasloniti na repo (rapa) ali rep (cauda). Navezava na repljäti je zlasti možna pri tistih rastlinah, ki so pritlikave, se plazijo ali imajo velike pritlične liste. Nekaj najverjetnejših primerov: sin. r^plja »pritUkava jablana«', repka »isto«'; sin. repiga »Bro-mus L.«'; sin. repuh »9etasites«' k big. repyni (st repyni) »petasites Tourn.«'", sbh. repuh »Tussilago«'''; sin. repuš »PhyteumaL. »(pritlikavarastlina)"; sin. repnjakovec »Arabidop-sis Heynh.«'^; sin. repinec »Arctium lappa«'' k sbh. repinac »Lappa maior« in repar (Istra) »lapuh«'", big. repej (st. repej) »Lappa«'^ sbh. repjak »Lappa minor«; sin. repik »Agrimonia L.«", pri PohUnu repizhk, ukr. repaški, repyA", slš. repik »isto«'* (v ukr in slš. gre verjetno za jugoslavizme); sbh. dial. repa (Bjelovar, Križevac) »Solanum tuberosum«'", tj. pasji raz-hudnik, ki ima plazeča stebla.
Morda je možno pritegniti še lit rope »pogačica« in p. rzepka »pogačica«" s prvotnim pomenom »tisti del noge, s katerim se plazimo«.
' M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, II 419
* Slovnik slovenskeho jazyka, III 727
' Martinčič-Sušnik, Mala flora Slovenije, str. 350, 367
'° M. Šosev, P. Balabanov, Materiali za bzlgarski botaničen rečnik, str. 231
" Martlnčič-Sušiirk,,Mala flora Slovenije, str. 342, 338
" Istotam, str, 91
" Istotam, str. 372
'* P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, III 129
" M. Šosev, P. Balabanov, Materiali za bzlgarski botaničen rečnik, str. 193
" Martinčič-Sušnik, Mala flora Slovenije, str. 122
" Stefan Makowiecki, Maloruski stovnik botaniczny, str. 15
" Slovnik slovenskeho jazyka, III 727
" E. Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch, II 743
Pripomba: Citati iz slovenskih izvirnih in prevodnega literarnega dela so izpisani iz splošne kartoteke SSKJ.
150