Gospodarski <n političen list za kprošK? Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
T Kranju (tiska It. Pr. Lamprat; izdaja konsorci) „Gorenjca*; odgovorni urednik Lavosiav Mikug).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 6.
V Celovcu, v soboto, dne 19. marca 1910.
Leto III.
Tužni Korotan.
Srečen je bil prebivalec Korotana pred več kakor tisoč leti. Tedaj si je volil svoje vodnike sam. Edino takega vodnika, katerega si je izvolil sam, je ubogal. Šel je v vojsko le tedaj, kadar je zapovedal to vodnik, katerega si je sam izvolil. Danes na Koroškem ni več tako: Danes so se pritepli ljudje od vseh vetrov in pravijo: Glej, slovenski Korotanec, mi smo tvoji voditelji! Nas moraš ubogati, storiti moraš to, kar ti bodemo zapovedali v svoji nezmotljivosti mil
Ubogi Korotanec! Godi se ti slabo. Znano je, da ti je vzel nemški „lintvrt" vse pravice. Ali če je kateri narod še tako oropan vseh pravic, ena pravica mu ostane še vendar vselej, namreč: da si sme voliti svoje voditelje sam. Le ti, Korotanec, tega ne smeš storiti, ti moraš pripoznati za svoje voditelje ljudi, ki so se postavili pred te in pravijo: „Mi smo tvoji voditelji.*
In mi bi še ne rekli nič, ko bi te vodili ti voditelji res v boj proti sovražniku. Ali ti voditelji tega ne storijo. Z nemškim „lintvrtom“, ki nas hoče požreti kar čez noč, kar nas je še na Koroškem, imajo prijateljske vezi, temu „lintvrtu* zažigajo darove, proti temu, kar je slovenskega, proti Ciril - Metodovi družbi te pa ženejo v boj.
Koroški vojvode so peljali ljudstvo v vojsko le tedaj, kadar je hotel pograbiti sovražnik domačo zemljo, naši koroški vojvode pa hočejo peljati ljudstvo proti družbi, katera je varovala in varuje posebno v zadnjem času krepko našo zemljo. Ona varuje našo zemljo, našo domovino, naše najljubše: naše otroke. Recimo, da bi prišli v naše kraje Turki in bi hoteli ukrasti naše otročiče. Nekdo pa bi prišel in bi rekel: „Stoj, tega vi, Turki, ne bodete storili 1 Pustite naše otroke nam, pustite jih pri materi 1* Vsi bi pač bili za to onemu hvaležni. Naši sedanji voditelji pa pravijo: „Bijte tistega, ki ne pusti, da bi odgnali Turki vaše otroke. Napovedali so boj naši Ciril-Metodovi družbi, ki edina varuje našo zemljo pred Turki in pred nemškim „lintvrtom*.
Korošci dobro vemo, kaj je za nas Ciril-Metodova družba, vemo, da nas v kratkem ni
več, če bi nas zapustila, in mi bomo stali vedno zvesti ob njeni strani. Le počakajte, naši voditelji, prišel bo še čas, da bodemo obračunali z vami.
Vsak narod ima skupno društvo, v katerem delujejo vsi. Kolikokrat se je slišalo, da je „Schul-verein" celo protikrščanski, da podpira protestantizem in vendar sodelujejo tam tudi nemški klerikalci. Najklerikalnejši občinski zastop (dunajski) mu daje vsako leto tisoče in tisoče. Tudi Čehi imajo svojo Matico, in tako je pri vseh drugih narodih. Nam Slovencem, ko prežijo na nas od vseh strani, je tako društvo še posebno potrebno in vi si upate proti takemu društvu hujskati. Naši potomci vas bodo preklinjali, ko vas bodo jedli pod drnom že črvi.
Pravite, da Ciril - Metodova družba ni storila dosti za Koroško. Bijete se sami po zobeh. Kdo pa je imel prej Ciril-Metodovo družbo v rokah? Ali je niso imeli klerikalci? Kaj pa, da torej niste storili več. Res je, da niste storili mnogo.
Zavijanje je tudi, če pravite to zdaj vi, ko obtožujete s tem le sami sebe. Pravite tudi, zakaj ne ustanovi Ciril-Metodova družba narodno šolo kje drugod na Koroškem. To je vaše drugo zavijanje.' Vi hujskate proti njej. To je ravno tako, kakor bi kdo svojemu sosedu polomil voz, drugemu pa, ki bi hotel ta voz kupiti, bi rekel: „Vidiš, da ni nič vreden, ker je polomljen.* AH veste, kako bi se moralo imenovati takega brezvestnega človeka? Ravno to ime zaslužile vi!
Važna razsodba o enotnosti učnega jezika na ljudskih šolah.
Konec.
Iz pomena besed, ki se rabijo v večkrat imenovanem § 6., izhaja tedaj, da sme deželna šolska oblast odločevati o tem, kateri deželni jezik naj bo poučni jezik na gotovi ljudski šoli in o tem, kateri drugi deželni jezik se naj še poučuje kot učni predmet poleg onih v § 3. navedenih učnih predmetov.
Ako je po § 6. drugi deželni jezik dopuščen le kot učni predmet na eni in isti ljudski šoli, je gotovo tudi izključen drugi jezik v drugi last-
nosti, tedaj posebno kot drugi ,,poučni' jezik. Po noveli od 2. maja 1883 d. z., št. 53, se glede materijelne vsebine prav nič ni izpremenilo, posebno ne morda vsled izpremembe besede „jezik" v besedo „poučni jezik" v § 3., kakor tudi ne zaradi tega, ker so na koncu tega paragrafa dostavljene besede: „posebno v drugem deželnem jeziku" (§ 6.) Razmerje med § 3. in § 6. je ostalo ono isti, kakor poprej, ker § 3. tudi v svoji novi obliki edinole določuje poučne predmete ter pomenita besedi „poučni jezik" po tem §-ti le učni predmet, ne pa morebiti posredovalnega sredstva pri pouku.
Poročilo šolskega odseka (priloga 703 steno-grafičnih zapisnikov državne zbornice 9. zasedanje 1883), zadevajoče vladni načrt in poročilo gosposke zbornice o izpremembi nekaterih določb zakona od 14. maja 1869 štev. 62 d. z. pravi: „Beseda ,jezik' se je tudi že dosedaj (§ 6.) razumela le kot poučni jezik; vendar je pravilnejše, da se to izrecno pove*, dalje „končna vrsta zadnjega odstavka naj bi dala samo priliko za pri-učevanje drugega deželnega jezika*.
Da je dosedaj razložena interpelacija resnična, sledi tudi še iz sledeče okolnosti:
Po § 17. državno-ljudsko-šolskega zakonika ki po noveli ni bil izpremenjen, se naj na meščanskih šolah, ki so samo ljudske šole višje stopinje (javna ljudska šola se deli 1. v javno ljudsko šolo, 2. v meščansko šolo), pospešuje nemški jezikovni pouk in sicer na nemških meščanskih šolah brez izjeme, tedaj tudi v deželah, v katerih je nemščina deželni jezik na ta način, da se uvede kot drugi poučni jezik, bodisi v vseh, ali na višjih razredih, marveč tako, da se naj poučuje kot učni predmet in tudi takrat samo na ta način, da naj bo priložnost za priučevanje tega jezika.
Tembolj mora biti izključena uvedba vsakega drugega poučnega jezika na eni in isti ljudski šoli nižje vrste.
To premišljevanje se strinja z duhom ljudsko-šolskega državnega zakona.
Poleg nravnostno verske vzgoje otrok ima ljudska šola namen, da razvija njih duševne
PODLISTEK.
Kometi.
Če si hočemo dati odgovor na vprašanje, ali so repatice zemlji nevarne, si moramo biti predvsem na jasnem, iz kakšne gmote obstoji jedro in rep repatice, kako so velike in kako potujejo po svetovnem prostoru. — Jedro obstoji, kakor že ime pove, iz trde gmote; vse kaj druzega pa je rep. Že zadnjič smo povedali, da se ta rep tembolj razvija, čim bolj se komet bliža solncu in to vselej na oni strani, ki je od solnca proč obrnjena; včasi pa se razvije tudi več repov, po 5 do 7, včasi je en manjši kakor drugi. Pa rep tvori nekak zelo fin plin, kajti navzlic temu, da se razširja v ogromne daljave, je vendar tako prozoren, da najslabše zvezde skozi svetijo. Naš zemeljski zrak bi bil popolnoma neprozoren v taki množini in bi zvezde zatemnil, kakor oblaki. Zato si moramo tvarino repa misliti tako fino, da ne poznamo tako finega plina. Ravno zaradi tega pa dela ta rep znanstvenikom velike preglavice. Dočim sodijo nekateri, da je to samo neka fatamorgana, varanje oči, trdijo zopet drugi, da se razvije pod vplivom solnčne elektricitete iz one svetle plasti, ki obdaja jedro. Čim bolj se namreč komet bliža solncu, prihaja s tem tudi v
vedno toplejše kraje, svetla plast še čim dalje bolj razvija iz trdega jedra. Pod vplivom solnčne elektricitete se mora ta plast razprostirati na stran, ki je od solnca odvrnjena —- po fizikalnem zakonu namreč, da se dva telesa, napolnjena z enako elektriciteto, odbijata. Te električne sile povzročijo menda tudi žarenje repa. — Da obsegajo repatice zelo malo gmote, to se je že večkrat dokazalo. Znano je namreč, da se vsa telesa v svetovnem prostoru privlačujejo, in da so manjša telesa v svojem gibanju popolnoma odvisna od večjih, tako mesec od zemlje, zemlja zopet od solnca i. t. d. Če bi se n. pr. približalo kako svetovno telo, ki bi imelo več gmote kot solnce, zemlji do take bližine, kakor je sedaj solnce, pa bi menda zemlja zapustila solnce in bi potovala z ono ogromno zvezdo. Repatice pa so že dostikrat prišle zelo blizo naši zemlji, ali niti najmanjšega vpliva niso imele na njo. Tako so izračunali zvezdoslovci, da bi komet Lexel, ki se je nam približal 1. 1770, zadržal zemljo vsaj za 2 sekundi v njenem gibanju, če bi bil vsaj tako velik, kakor pettisoči del zemlje. Pa niti najmanjša sprememba se ni zgodila. Že iz tega sledi, da nam tako mala telesa ne morejo biti posebno nevarna. Zanima nas torej samo še vprašanje, kako se repatice v svetovnem prostoru gibajo in če je mogoče, da kedaj trči katera z našo zemljo skupaj. — Zemlja
se giblje okrog solnca v krogu. Vse drugače pa kometi, o katerih smo že omenili, da jih spada okoli 20 k solnčnemu sistemu in se torej periodično prikazujejo. Tudi njih tir je pravilen v toliko, da potrebujejo vsakokrat isti čas, da se zavrtijo enkrat okoli solnca. Ta tir pa ni okrogel, ampak repatice se gibljejo v elipsah, t. j. če obrišemo jajce po dolgem, dobimo elipso. In da si predstavimo tir repatic, si moramo misliti to elipso na obeh koncih zelo raztegnjeno. (Izjemoma se gibljejo repatice tudi v parabolah in hiperbolah; te gredo pa vsakokrat v neskončne daljave in ne vrnejo se nikdar več.) Dočim je torej zemlja skoraj vedno enako oddaljena od solnca, je iz prej povedanega razvidno, da se oddaljenost repatice od solnca vedno menjava. Letošnja Halleyeva repatica, ki se vrača vsakih 76V2 let, se približa solncu na 100 mil. kilometrov, pa se zopet oddalji do 500 mil km. Še nenavadnejše so te daljave pri drugih. Nekateri kometi približajo se solncu do 240.000 km, oddaljijo se pa 130.000 milijonov km. Kadar so solncu najbližje, letijo z hitrostjo 550.000 metrov za sekundo naprej, če pa so najbolj oddaljeni, tedaj preletijo samo 4 metre za sekundo. Do največjih daljav se spuščajo repatice, ena potrebuje celih 8830 let, da se nam zopet prikaže. — Halleyova repatica je ena naj-zanimivejših; opazovala se je že od 1. 12 pred
zmožnosti ter posreduje pridobitev znanja in spretnosti v oni najnižji meji, ki jo določuje § 3.; po § 7. se ta naloga izvrši na ta način, da se učna tvarina ljudske šole razdeli po letih, v katerih otrok šolo obiskuje in sicer po možnosti tako, da odgovarja vsakemu šolskemu letu tudi po ena učna stopinja.
Ljudska šola ni tedaj samo množina razredov, marveč enota, katere svrha je, da posreduje predpisano učno tvarino med šolsko dobo tako, da je otrok takrat, ko je šolo dovršil, predelal vso tvarino v nepretrgani zvezi in učni namen dosegel.
Uvedba poučnega jezika za spodnje in drugega poučnega jezika za višje razrede na eni in isti ljudski šoli nasprotuje deloma enotnosti njenega ustroja, na drugi strani pa bi preprečila, da r.e dosežejo otroci, katerih materinski jezik in obenem tudi poučni jezik na višjih razredih, učnega namena, kar bi nasprotovalo svrhi ljudske šole.
Nasprotovala bi pa tudi členu 19. drž. zak. od 21. grudna 1867 d. z., štev 142, vsled katerega morajo biti učni zavodi tako urejeni, da lahko najde vsak narod potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi se silili priučiti se drugemu jeziku.
Da je le to materijelnopravna vsebina § 3. državno-šolskega zakona, dokazuje že zgoraj navedeno poročilo šolskega odseka, ki pravi na strani 5, vrsta 5 : „Konec zadnjega odstavka (§ 3. drž. šol. zak. v svoji obliki od 2. maja 1883 d. z., št. 53 v novi obliki) namerava le podati priliko za priobčevanje drugega deželnega jezika (einer zweiten Landessprache). V odseku stavljeni predlog, v smislu katerega bi se naj še v postavi nemškemu jeziku priznala posebna važnost, ni bil z večino sprejet z ozirom na § 6. in dalje z ozirom na zakonito zajamčeno enakopravnost vseh jezikov“.
Vse to upoštevajoč je moralo upravno sodišče izpodbijano razsodbo v smislu § 7. zakona od 22. oktobra 1875 d. z., šL 36. iz leta 1876 kot nezakonito razveljaviti.
Razsodba od 16. maja 1908 št. 5993 iz leta 1907.
*
Ta razsodba je tako važna, da bi jo moral poznati vsak Slovenec, da bi morala biti znana vsaki občini in vsakemu krajnemu šolskemu svetu. Pri vsaki priliki, kadar bode hotela šolska oblast kjerkoli vriniti nemški poučni jezik v višjih razredih, kar se tako pogosto zgodi na Štajerskem in Koroškem, se bodemo sklicevali na to razsodbo. — Ako hočejo biti šolske oblasti pokorne tej razsodbi, se mora sploh nehati v naših deželah ponemčevanje.
Videli bomo, bodo li šolske oblasti zanaprej se ravnale po tej razsodbi, ali jim veljajo razsodbe najvišjih sodišč le takrat kot navodilo, kadar se glasijo proti nam, ne tudi tedaj, kadar se glasijo za našo korist.
Krist, vsakokrat. Pa šele astronom Halley je prišel na misel, da mora biti komet, ki se vrača vedno v 76Vj letih, eden in isti. Na podlagi tega je on prvič njen prihod poprej naznanil in prerokoval, da se prikaže 1. 1758. In v resnici se je videla že meseca grudna, najbližje solnca pa je prišla meseca sušca 1759. — Med repaticami, ki pravilno krožijo okoli solnca, jih je nekoliko, katerih tir se z tirom zemlje na istem mestu križa. Kaj, če prileti sočasno zemlja in komet na to mesto? Nobena se ne bo hotela izogniti. Kaj se zgodi? To vprašanje je že večkrat strašilo ljudstvo, posebno 1.1832, ko so zvezdoslovci prorokovali, da pride tak drzen svetoven vagabund; ali komet je preletel tir zemlje 29. listopada 1832, zemlja pa šele 30. listopada. Zato pa je zemlja že večkrat prišla v rep kometa. Ni bilo pa videti nič dru-zega, kakor megleno svetlikovanje na nebu in številnejše padanje zvezd. Z najnovejšimi raziskovanji so prišli zvezdoslovci na to, da se vsakoletno srečavamo z ostanki kometov. Opazovalo se je namreč, da se je komet 1. 1845 razdelil na dva dela in da se 1. 1872 sploh ni več prikazal, zato pa je bilo videti na nebu milijone in milijone padajočih zvezd po nekaj ur. Zato znanstveniki mislijo, da so v kometih združeni ne-številni meteorji (t. j. posebna ruda, ki pade z neba in se hrani v muzejih) Sčasoma se to jedro razpade v neštete dele in tako se konča slava repatic.
„Narodnost klerikalnih gospodov.“
«.. . rod za rodom gine,
to povest je domovine.»
Ponemčevanje na Koroškem vidno napreduje. Nekdanji sedež slovenskih vojvod Gospa Sveta, je bik pred 25 leti še slovenski kraj, danes je od Gospe Svete potisnjena narodnostna meja daleč proti jugu in nekdanji sedež slovenskih vojvod je danes popolnoma v nemškem okraju. Na otoku Vrbskega jezera pri Celovcu so govorili še pred 10 leti nekateri slovenski, danes ne razume slovenski izmed prebivalcev otoka nihče. Stari so izumrli, mladi se pa niso naučili slovenske govorice. In tako bi lahko našteli stotine krajev, kako se pogrezamo v nemško morje.
Važen kraj je Velikovec. Nemci sami ga imenujejo ključ do slovenskega dela Koroške. Da si Nemci vse prizadevajo, da bi si Velikovec ohranili in iz njega prodirali v slovenski del dežele, je umevno ob sebi. Da je njihovo delo, žal, le uspešno, kaže, da smo Slovenci v zadnjih mesecih podlegli kar v treh občinah pri Velikovcu namreč v Gre-binju. Vobrah in na Rudi.
Branik slovenstva v in okrog Velikovca je cNa-rodna šola» družbe sv. G rila in Metoda v St. Rupertu poleg Velikovca. Ko bi te šole ue bilo, bi bila slovenska narodnostna meja potisnjena že čez Dravo. Ta «Narodna šola» je seve Nemcem trn v peti, a nam Slovencem bi morala biti punčica v očesu. Skrbeti bi morali za njo ter jo podpirati kolikor bi največ mogli. Z «Narodno šolo» v StRupertu stoji in pade Slovenstvo na Koroškem. Pisati o pomenu te narodne šole, je pač odveč.
Šalo vzdržuje družba sv, Cirila in Metoda ter si prizadeva, da jo okrepi in spopolni. la če bi družba sv. Cirila in Metoda za Koroško ničesar druzega ne storila, kakor da vzdržuje to «Narodno šolo», morali bi jej biti hvaležni ysi koroški in izvenkoroški rodoljubi. Šolski vodja te šole je č. g. župnik Treiber, učiteljice so šolske sestre, torej šola nikakor ni kaka «liberalna» šola, kar še posebej povdarjamo.
Velik nedostatak te šole je, da nima pravice javnosti, kar priznavajo vsi in kar čutijo posebno g. šolski vodja ia učiteljice šolske sestre. Pravico javnosti pa more šola doseči le, če ugodi zakonski zahtevi, da poučuje dečke telovadbo moška učna moč in da poučuje dečke na naj višji stopnji učitelj. Da se tej zakonski zahtevi ugodi, jb razpisala lansko jesen družba iv. Cirila in Metoda na tej šoli službo učitelja in ker je bil med prošnjiki najsposobnejši, je imenovala za učitelja na tej šoli g. A. Peseka, Iti poučuje sedaj četrti deški razred in poleg tega še tudi telovadbo v ostalih razredih. Torej ue da bi se delala kaka «liberalna» propaganda, temveč le, da se je ugodilo zakoniki zahtevi in da se tako pridobi za šolo toli potrebna pravica javnosti, se je nastavil poleg šolskih sester tudi posveten učitelj ua «Narodni šoli» v Št. Rupertu.
Da so Nemci to sprevideli, se razume samo-obsebi in začeli so boi zoper g. Peska. Kar v začetku so ga «Freie Stimmen» primerno «pozdravile» in razni nemški listi so mu posvečali svojo pozornost. Pred 14 dnevi pa je časopis «Freie Stimmen» prineiel nesramno notico o g. Pesku in nemški listi so hiteli ter jo ponatisnili. Namena, katerega hočejo s tem doseči ne skrivajo, temveč pišejo odkrito, da šola, na kateri deluje tak učitelj, ne sme dobiti pravice javnosti. Ker pa je vsa no-
Smešnice.
Na postaji v Svetnivasl. A.: Prijatelj, ali bi mi znal povedati, kdaj odide zadnji vlak v Celovec?
B.: Moj ljubi, tega pa menda ti ne dočakaš 1
Predrznost. Gospod (vidi postrežnika naglo mimo hiteti): Slišite mož! Ali imate četrt ure časa?
Postrežnik: Da, kaj želite?
Gospod: Morete iti bolj počasi!
Neznan dolg. Gost: Koliko sem dolžan?
Brivec: Tega pa pri najboljši volji ne morem povedati! Ali jaz dobim 20 krajcarjev.
V šoli. Koliko nog imajo ptice?
Pride na to, koliko jih je.
Tako se rečel Mati (daje hčerki jabolko): Kako se reče:
Hčerka: Dajte še!
Obljuba. Žena (k pijanemu možu): Andrej Andrej, kakšen zopet prihajaš. Saj si mi na moj god obljubil, da ne boš več pil.
Mož: No, saj ne pijem več! Samo toliko, kot prej.
Gospod (vpraša hlapca, ki seče travo): Za katerega kmeta sečete?
Hlapec: Za nobenega 1
Gospod: Torej sečete zase?
Hlapec: Tudi ne, ampak za krave.
tiča le grda laž, je g. Pesek v posebni izjari v «Miru» in «Korošcu» imenoval dopisnika notice lažnika ter ga pozval, naj ga toži, če si upa.
Dalje prih.
Dopisi.
Glinje. (Občni zbor podružnice sv. C. in M.) Dne 6. t. m. se je vršil občni zbor podružnice CMD v Glinjah v narodni Sablačanovi gostilni ob prav lepi udeležbi uglednih in premožnih posestnikov iz Glinj in okolice. Predsednik g. Juh je prav primerno pozdravil navzoče, na kar so sledila poročila podružničnih funkcijo-narjev; iz teh poročil sledi, da je podružnica prav pridno delovala ter nabrala 170 K za družbine namene. Nato poda predsednik besedo dr. Gosaku iz Celovca. — Govornik razpravlja o bojih, ki jih je imel prebojevati slovenski rod od početka do današnjega dne. Zgodovina dokazuje žilavost, vstrajnost in inteligenco našega naroda, ki je vkljub mnogokratni premoči in dejstvu, da se je moral bojevati na tri strani, nazadoval sicer po številu, pri tem pa se razvil kulturno, gospodarsko in politično. Najostudnejši boj proti celotnemu slovenskemu narodu pa se je vnel od 7. februarja t. 1. naprej od slovenske klerikalne strani. Koroški Slovenci se ravno ne morejo čuditi temu početju, saj je dr. Šušteršič znan koroškim Slovencem za časa volilne reforme, pri katerih je prodal koristi koroških Slovencev na tako sramoten način, da so se dvignili Korošci proti njemu kot en mož. — »Mir* je pisal črno obrobljene ostre članke proti klerikalni stranki ter se zaklinjal, da se Korošci nikdar ne udajo temu sramotnemu nasilju. Dr. Brejc je zvonil z vsemi zvonovi proti dr. Šušteršiču. Poslanec Grafenauer v državnem zboru ni smel vstopiti v klerikalni klub. Tekom časa pa so zlezli ti razburjeni koroški gospodje pred kranjsko klerikalno gospodo pod klop in pustili razburjenost lepo spuhteti. Koroško ljudstvo so pustili na cedilu. Grafenauer je moral vstopiti v klerikalni klub in vsa koroška politika je postala iz koroško-narodne kranjsko-klerikalna. Slično so se skazali koroški gospodje glede CMD. Kot ogroženi obmejni Slovenci so bili ves čas njeni vneti zagovorniki in pospeševalci njenih koristi. Po popolni združitvi s kranjsko klerikalno stranko v ‘ gornjem smislu pa so jeli grizti ono roko, ki jih je hranila, obrnili so C M. družbi hrbet ter jo začeli napadati. Ljubljanski .Slovenec“ prinaša iz Celovca članek, v katerem celovški dopisnik dokazuje, da se vrši najpomembnejši del narodnega boja v obrambnih društvih. Enako-časno pa morda ravno isti celovški dopisnik v koroškem .Miru“ našo edino obrambno družbo napada. Ti ljudje so bodisi komedijanti ali pa so duševno bolehni. Sicer si ni možno razlagati njihove brezvestnosti, oziroma nesmiselnosti. Govornik na to obširno slika posledice od klerikalne strani proti C. M. družbi pričete gonje, ki se kažejo v pomnoženi požrtvovalnosti pravih slovenskih rodoljubov. Omenja tozadevna dejstva iz raznih slovenskih kronovin ter poziva konečno prisotne zborovalce k podvojeni požrtvovalnosti m vstrajnosti pri delu za podružnico. Nato poda predsednik besedo juristu Wieserju, ki obširno in spretno utemeljuje rezolucijo, katero so zborovalci enoglasno sprejeli: .Slovenci,zbrani na II. občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Glinjah z žalostjo opazujejo odurno gonjo, ki jo je uprizorila gotova stranka proti velezaslužni, dosedaj edini braniteljici pravic slov. naroda na šolsko-obrambnem polju. S še večjo bridkostjo jih navdaja dejstvo, da so se pokazali Slovenci nezmožni združiti se glede življenskih narodnih vprašanj v enem edinem prepotrebnem skupnem društvu, zasnovanem na nepristranski, narodni podlagi in da se zlobna roka gotovih zaslepljencev ne straši niti zločina na naši, dosedaj nedotakljivi instituciji. S tem večjo radostjo pa jih napolnjuje zavest, da se najdejo vzorni rodoljubi, ki navzlic vsem zaprekam posvetijo družbi tako vse duševne kakor tudi gmotne moči. Kot Korošci z vso ogorčenostjo obsojajo pisavo .Mira", v kolikor je naperjena proti dični družbi. Izjavljajo, da se na jeseniški skupščini ni dogodila ne le nobena žalitev zastopnikov slov. šolskega društva v Celovcu, ampak da so nekateri izmed teh zastopnikov s skrajno nespretnim, izzivalnim nastopom vzbudili upravičeno ogorčenost skupščinarjev, tudi navzočih Korošcev. Obsojajo sovražno postopanje in pisanje proti družbi tem bolj, ker vidijo rešitev iz obupnega narodnega položaja na Koroškem le v tesni združitvi vseh Slovencev na narodni podlagi in v složnem postopanju v domačih vprašanjih brez izključitve kateregakoli narodnega delavca. Konečno izrekajo neomejeno zaupanje vodstvu družbe ter iskreno hvalo za njeno požrtvovalno, nepristransko delovanje na Koroškem.“ Predsednik nato zaključi z navdušenim pozivom za nadaljno delo lepo uspelo podružnično zborovanje. Člani zborovanja so se potem podali malone korporativno v Narodni dom na Trati, kjer se je razvil živahen večer navdušenega petja in govorov. Reči se mora, da so Glinje izvanredno narodna slovenska vas, ki ima ravno sedaj prav inteligenten rod, vsled česar je tukaj najbolj razširjena napredna ideja, skrajna narodnost in žilavost bojev proti ponemčevalnim poskusom.
Borovlje. Naša vas je postala trg.
Borovlje. Znani grof, ki je stanoval v hotelu Podgora, in o katerem je bilo ravno pri nas toliko govorice — je zopet v ustih vseh. Popihal jo je namreč z eno šklenfico, s katero je imel že prej neko razmerje in jo je denarno vzdrževal. Grofico je pa seveda prej poslal proč. Z svojo novo »grofico* bo pač koj na kvatre skup. — Zopet en dokaz, da iz »rajha* k nam ne pride kaj pridnega.
Borovlje. (C. kr. davkarija.) Kmetje iz okolice se ogorčeni pritožujejo, da morajo pri plačevanju davkov zelo dolgo čakati na milost uradnikov in da mnogokrat zaradi tega zamudijo nujne posle; dobijo vtis, kakor da bi jih uradniki nalašč pustili čakati. Ali pa je tisto res, kar je povedel posl. Grafenauer v državnem zboru, da delajo naši uradniki cel mesec »i* in na konec še manjka pika. Ali tudi tem komodnim gospodom bomo še znali posvetiti I In še nekaj 1 Zakaj davkar noče govoriti slovensko. Rajši si pomaga, kakor kak štumarl, s kazanjem! Iz tega prav lahko nastane občutna pomota. Ali so davkoplačevalci zaradi uradnikov tu, ali pa narobe?
Šmarjeta v Rožu. Dne 1. marca bi imel biti v Borovljah nabor za tukajšnje kraje. Fanti so dobili liste. Šele v nedeljo (27. svečana) pa je bilo v Borovljah ven klicano, da nabora ne bo. Daljni seveda niso mogli zvedeti, da ga ne bo in prišli so sem po več ur daleč iz Kaple in celo iz Trsta zastonj. Kaj pa bi bilo. če bi kateri ne hotel iti »a povabilo k naboru P Tu si pa upajo tako delati s slovenskimi fanti. To je mogoče le pri potrpežljivosti Slovencev!
Borovlje. Gospoda župana Ogrisa poživljamo, naj takoj skliče sejo občinskega odbora, da se javno pove, v kakih denarnih razmerah živi naša občina. Nočemo sicer ponavljati raznih govoric, ki se širijo v tej zadevi po našem trgu, toda neprijetno bi gotovo bilo, ako bi morali po slabem gospodarstvu spoznati koga za slaboumnega kakor se je že enkrat zgodilo.
Kotmara ves. Dne 14. marca L 1. so se vršile v Kotmari vasi občinske volitve. Vsakdo, ki je šel mimo občinske hiša je moral v svoje največje začudenje zapaziti tole: Na hišnih vratih občinske hiše je bil nabit bel lepak, na katerem so bila napisana imena kandidatov, katere naj volilci III. razreda volijo. Pisava na tem lepaku je bila občinskega tajnika. Vprašamo c. kr. državno pravdništvo, če se to strinja s postavo?!
Podgora. Zaradi nerednega dostavljanja poštnih dopisov iz daljših krajev imamo tu še vedno stare sitnosti. Kakor hitro dobi pismo, naslovljeno na našo pošto, kak ambulančni uradnik na železnici v roke, tako ga vselej z absolutno gotovostjo pošlje najprej na Goriško, pa najsibo na naslovu desetkrat zapisan”» «Koroško». Kakor da bi te dežele sploh ne bilo na svetu. Pri pošti hočejo poznati samo «Kärnthn» (srednjeveška pisava!), kakor to vselej prav debelo napacajo na naslov. Seveda tudi Podgoro prekrstijo po svoje. Koliko pritožb je ie romalo na ravnateljstvo in na druga mesta, ali vse zastonj! Vse je pri starem, kakor da bi dotični uradniki prisegli na to, da šikanirajo še nadalje slovenske stranke, jih spravijo v nepriliko in dostikrat tudi v škodo. Kajti pismo se redno za en dan ali še dalje zakasni. Vrhutega pa pride še vse prečrtano in prepisano nazaj, da dostikrat pravega naslova ni mogoče čitati. Nemcem naj bi se kaj takega zgodilo! To bi že davno ves «rajb» z oboroženo silo napravil red. Aii tudi proti Slovencem se ne bo smelo več zlobno postopati, o tem smo trdno prepričani. Kajti tudi od slovenskih žuljev in davkov so državni uradniki plačani in smemo od njih zahtevati vsaj to, da izvršujejo svojo dolžnost nepristransko, brez hudobnega šikaniranja in naj si pridobijo, jpredno stopijo v službo, vsaj tisto znanje v geografiji, ki ga ima že vsak otrok v ljudski šoli, t. j., da bodejo vsaj vedeli, kaj in kje je Koroška. — Pripomniti je treba, da domača pošta na tem ni kriva. Ali tudi od te bi bilo nujno želeti, da napravi slovenski napis. Kajti če imajo slovenske napise državne železnične postaje v naši dolini, če imajo poštni uradi pri istih dvojezične pe-čate, potem to sinemo in moramo z vso upraviče-nestjo zahtevati od poštnega urada, ki toliko bolj in tem tesneje prihaja v dotiko z domačim slovenskim ljudstvom. Potem bi morebiti izostale tudi zgoraj opisane nerednosti. Upamo, da se bodo te vrstice na merodajnem mesta upoštevale.
Borovlje. Trgovec Renko je kupil hišo pri Kramarju. Pri podjetju mu želimo obilo vspeha in ga priporočamo domačemu ljudstvu.
Borovlje-Jesenice. Kakor nalašč sem se peljal z železnico po svojih opravkih z Jesenic v Kranj. Naletel sem pri tem na enega brata iz Koroške, iz Borovelj, in kot Sokola sva se takoj spustila v pogovor. Pripovedoval mi je, kara se pelje, da ima zelo važne opravke glede boroveljskega Sokola, ki je prvi na Koroškem. Obžaloval je, da se Slovenci tako malo držijo gesla »Svoji k svojim* pri nabavi pušk, da jih naročajo od najzagrizenejših nemškutarjev, ki svojo robo ponujajo s slovenskimi ceniki, dočim so največji sovražniki slovenstvu. Priporočal mi je dva do-javitelja, ki sta edina Slovenca v Borovljah, to e „Slovenska družba Peter Wernig“ in gospod .judovik Borovnik, ki je zelo delaven član, blagajnik „Sokola“, od katerih so vsi delavci odvisni, in na katerih sloni takorekoč celo sloven-
stvo v Borovljah. Torej, bratje vseh slovenskih dežel, delujte, agitirajte med seboj in tudi med lovci-narodnjaki za te dve edino slovenski puškarski tvrdki, da se bo mogel „Sokol* v Borovljah na Koroškem vzdržati in brez ovirov napredovati. Na zdar!
Trata Telovadno društvo „Sokol* v Borovljah je dobilo minuli teden od „Ljubljanskega Sokola* telovadno orodje, katero je že v telovadnici na Trati. Nekaj ga menda pa še pride tako, da bo imel potem boroveljski „Sokol* popolnoma vse orodje. Zahvaliti se ima za to veliko požrtvovalnost edinole „Ljubljanskemu Sokolu*, ki je dal to orodje v uporabo.
Borovlje. Telovadno društvo „Sokol* v Borovljah je dobilo že od več strani jako lepe dobitke za tombolo, ki jo misli napraviti v kratkem v krasni dvorani posojilnične hiše na Trati pri Glinjah. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja. Zahvaljuje se vsem cenjenim dobrotnikom za darove prav prisrčno in prosi obenem druge, da bi jih posnemali. Na zdar!
Q1 Inje- Slovenska Čitalnica v Glinjah je razdelila leta 1909 med ljudstvo nad 800 pre-čitanih naprednih časnikov, katere je dobivala od narodnega konsorcija iz Ljubljane. Ljudstvo, mlado in staro, se je že privadilo čitanja listov tako, da komaj čakajo raznašalca, ki prinese zopet nove. Zahvaljujemo se tem potom narodnemu konsorciju za to veliko požrtvovalnost in prosimo, da bi se na razne napade ne oziralo in nam še nadalje pošiljalo prepotrebnih časnikov.
Borovlje. Kakor se čuje bodo v Borovljah kmalu občinske volitve. Skrajni čas bi že bil, ko povsod drugod že pometajo z gospodarji „met-ničevega* kalibra, ki znajo samo „pumpati*, kar mora potem revno ljudstvo plačati, da bi se tudi vi, Borovljani, enkrat spametovali in vzeli veliko metlo ter ž njo pometli ves ta renegatski „fort-šritlih ausšus*, kar bo v vašo korist, ne v izgubo. Čas bi tudi bil, da bi vas enkrat že lopnila kaka velika lesa, morda pridete potem k pravi pameti. Pa brez zamere.
Narodne zadeve.
Čitajte In sodite! Iz Celovca nam piše koroški Jonet: V neki slovenski gorski vasi, ki šteje nad 50 šoloobveznih otrok, se namerava s pomočjo nemškega šulferajna ustanoviti še to leto enorazrednico. Občina, h kateri pripada ona vas je v slovenskih rokah in radi tega se je obrnilo na družbo sv. Cirila in Metoda, naj ona ustanovi v oni vasi narodno šolo. Družba je izjavila, da je pripravljena ustanoviti šolo, oziroma preskrbeti učno moč, ako prepusti cerkvena oblast brezplačno mežnarijo, v kateri bi bila šola in učiteljevo stanovanje. Zdaj pa se obrne župnik one občine v tej zadevi za nasvet v Celovec in voditelji koroških Slovencev v Celovcu odgovorijo, da družbi ne zaupajo. In tako se bo prepustilo v jeseni ono mežnarijo brezplačno za šolo, ki bo ustanovljena s pomočjo nemškega šulferajna. Res, hudi časi za nas koroške Slovence, katerih voditelji vidijo v slovenski vasi rajši šul-ferajnsko ponemčevalnico nego slovensko šolo.
Slovenski koroški učitelji so sklenili položiti na oltar slovenske domovine obrambni sklad Cir 1-Metodovi družbi 1000 K- Živeli I
Manliestadjskl shod za družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani. Minulo nedeljo se je sešlo okrog 1200 rodoljubnih Slovenk in Slovencev v Ljubljani, da manifestirajo za našo prepotrebno in prekoristno družbo. Govorili so: 80 letni starček, narodni bojevnik, gosp. notar Luka Svetec, tržaška prvoboritelja dr. Mandič in dr. Treo ter rodoljub s Štajerskega, dr. Koderman. S Ko* roškega sta govorila na tem shodu gg. Matej Pro-sekar iz Kotmarevesi in župan Kobentar iz Št. Jakoba v Rožni dolini. Gospod Matej Prosekar je govoril takole: Prinašam pozdrave koroških Slovencev. Završalo je tudi na Koroškem, ko smo čuli, kako grdo je napadal „Slovenec* družbo sv. Cirila in Metoda. Skoro 25 let je delovala družba tudi na Koroškem. Pravi narodni tabori so bili shodi podružnic; shajala se je na njih duhovščina in posvetnjaki. Družba vzdržuje petrazredno ljudsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, pošilja poučne knjige ter molitvenike. V imenu Korošcev se zahvaljujem družbi sv. C. in M. in prosim Še nadaljne podpore. Kar nas je pravih Slovencev, ne zapustimo družbe. Koroški Slovenci živimo v revnik razmerah, zato prosimo, naj se nas podpira vedno izdatneje. Narodna zavest je pri nas še tako malo probujena, da pošiljajo svoje otroke rajši v šulferanjsko šolo kot pa v slovensko. Še enkrat: Hvala družbi sv. Cirila in Metoda! (Živio Prosekar, živeli Korošči! Odobravanje ) — Kot šesti govornik nastopi župan I. Kobentar iz Št Jakoba v Rožni dolini, ki izjavi nastopno: Mislili bodete, da sem dr. Müller ali dr. Hudelist, toda povem vam, da nisem niti dr. Müller niti dr. Hudelist, ampak sem priprost koroški kmet. (Živahni živio-klici.) Ne bom se spuščal v daljši govor; oklepam se besed, ki so jih govorili predgovorniki. Pozdravljam družbo sv. Cirila in Metoda v imenu naprednih koroških kmetov ter obsojam podlo pisavo proti družbi. Žalibog, da se je tisti črni veter zanesel tudi med nasl Naš namen gotovo ni, boriti se proti bratu, ker imamo nevarnega narodnega nasprotnika. Ako se bomo
klali bratje med seboj, potem gotovo poginemo, Prosim, da podpirate nas koroške Slovence, da se ne potopimo v globočino nemškega morja. (Burni živio-klici in dolgotrajno ploskanje.) — Naposled je gospa dr. Tavčarjeva predlagala dve resoluciji, ki sta bili soglasno sprejeti.
„Vseslovenska ljudska stranka" In koroški Slovenci. Pod tem vzglavjem smo v zadnji številki našega lista povedali svojim bralcem par bridkih resnic, katere so v živo zadele gospode okoli „Mira*, ki ne morejo dovolj prehvaliti „vseslovenske ljudske stranke* in njenega voditelja dr. Šušteršiča. Vnaprej smo že vedeli, da bo posebno „Mirov* šef-redakter zaraditega kar skakal od same jeze, ker mu s takimi dopisi zmedemo štreno in prepričani smo bili, da pojdemo zaradi tega resničnega članka v en koš z nemškutarskimi „Štajercijanci“, četudi smo v našem listu vedno zagovarjali z vso odločnostjo narodne pravice koroških Slovencev. Vajeni smo podlega obrekovanja gotovih ljudij in prav nič se ga ne bojimo. Resnico smo poročali svojim častitim bralcem in resnico jim bomo tudi še zanaprej poročali — gotovi ljudje naj pa javkajo in mevkajo, kakor jim drago. Vzdržujemo neovrgljivo resnico, da Šušteršičev! poslanci kljub vsem obljubam zoper škandale na celovškem kolodvoru niso zasnovali še resne akcije in da za nas koroške Slovence ne bodo tudi nikdar kaj resnega ukrenili, ker so navadni vladni hlapci. Pohvalno moramo omeniti našega poslanca g. Grafenauerja, ki je prav srečno prijemal za ušesa nemško-nacionalne vladne organe in izvrstno pa-riral različnim medklicem koroških nemško-nacionalnih poslancev, posebno pa izvajanjem poslanca Dobemika. Pribiti pa moramo tudi žalostno dejstvo, da noben Grafenauerjev ožji tovariš iz Šušteršičevega „Slovenskega kluba* ni čutil potrebe, odgovoriti na nesramne zabavljice in zafr-kacije koroškega renegata Dobernika, kateremu je moral odgovarjati češki poslanec Zahradnik. To je žalostna resnica, ki utemeljuje trditev, da ŠušteršiČevi poslanci še niso začeli zoper škandale na celovškem kolodvoru resne akcije. „Mirov* šef-redakter naj bo torej lepo potolažen, da debate o škandalih nismo prespali, nasprotno, da smo jo zasledovali z največjim zanimanjem in z naj-večjo pazljivostjo. In ravno dejstvo, da je moral na Dobernikova zbadanja odgovarjati češki poslanec, nas je zopet prepričalo o tem, da od ljudi dr. Šušteršičevega kalibra nimamo pričakovati boljših časov. Dr. Šušteršičev časopis „Slovenec* je že zopet nafarbal svoje verne backe, da se na kolodvoru v Celovcu že dobijo na slovensko zahtevo vozni listki in da je to zasluga poslancev Šušteršičevega kluba. Toda škandali v Celovcu se klub tej „Slovenčevi* raci ponavljajo. Naj se „Mir* jezi, kakor hoče, mi od dr. Šušteršiča ne pričakujemo niti črnega za nohti. Dobro smo si ohranili v spominu govore gg. dr. Brejca, Podgorca in Grafenauerja v dobi volilne reforme; živo nam je tudi še v spominu kruta in zaslužena obsodba, katero je izrekel za časa volilne reforme na dan sv. Ane pri „Buchenwaldu* v Celovcu g. dr. Brejc o dr. Šušteršiču in njegovih kompa-njonih, ki našega zaupanja niso več vredni. Sicer pa bo itak prihodnjost pokazala, kje je resnica doma in takrat bomo zopet govorili.
Podružnica sv. Cirila In Metoda za jeseniško občino priredi v nedeljo, 20. marca 1910 v prid narodni šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu gledališko predstavo za vnanje udeležence: „Mati.* Drama v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško. Materi domovini od lastne dece zaničevani. — Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor jeseniškega »Sokola*. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 60 h, II. vrste 1 K 20 h, III. vrste 80 h. Stojišče in galerija 40 h. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
Pozor! Telovadno društvo „Sokol* v Borovljah priredi prvo nedeljo po Veliki noči popoldne v telovadnici na Trati pri Glinjah predavanje, združeno s prosto zabavo. Brat Makso Pirnat, profesor iz Kranja, predava o izobrazbi pri Sokolu, dalje predavata tudi brata Miroslav Ambrožič in Evgen Sajovic iz Kranja o Sokolstvu in telovadbi. Naj ne zamudi nihče posetiti to predavanje. Natančneje poročamo v prihodnji številki.
Svetovna politika.
*	Danajski kopan dr. Karl Iinager je umrl v četrtek zjutraj ob 8-5 minut. Klerikalci temu motu popisujejo cele rjuhe, papirje, a mi Slovani se ne moremo posebno orgevati za ravnokar umrlega Slovanožrca. Kot dostojni ljudje mu le želime lahko zemljico.
*	Finančni mlnlatsr je vložil v državnem zboru predlogo, ki naj mu dovoli kreditno operacijo za pridob tev kapitala v zneska 181,740.000 kron. Ta kapital je glavno namenjen, da se blagajnam, ki so močno oslabele, povrnejo zneski, ki so se porabili za vojaške namene ob času aneksije Bosne in Hercegovine. — Tako se uradno poročal V stvari je pa nekaj zelo nejasnega. Finančni mn nister je dobil, kakor znano, z izdajo državnih do-kiadnih listov 220 miiionov, ki so se baje povrnili izpraznjenim državnim blagajnam. Seveda je za
^	* Revmatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste jih dobili vsled prepiha, ali prehlada? Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni Fellerjev
fluid z znamko «Elsafluid». Ta je res doberl To ni samo reklamaI Tucat za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovalec le lekarnar Feiler v Stubici, Elsin trg St. 257 (HrvaSko).
današnjega dneva še neznano, koliko je v renici. veljala aneksija- A čas je, da bi se to zvedelo.
*	Vlada lili, da bi se rešila predloga o novem posojilu še pred Veliko noCjo. Temu nasprotujejo socialni demokratje, Slovanska enota in del Poljakov.
*	T. Maiaryk. 7. t. m. je minulo 60 let, odkar se je rodil v Hodoninu na Moravskem slavni češki učenjak in vseučiliščni profesor na praški univerzi Masaryk. Njegovo ime ni znano samo med Cehi, med Slovani, njegovo ime je zaslovelo po širni Avstriji, Evropi. Njegovo delovanje na univerzi je bilo zelo plodonosno. Vzgojil je celo generacijo v svojem duhu, ustvaril Cehom svetovni nazor, ustvaril pravi pojem politike kot vede. Delal je z besedo in s peresom na kulturnem, narodnem in političnem polju. Njegovi razni spisi so si priborili eno prvih mest. Kot politik je ustanovil posebno politično strujo, realistisno strujo. Povdarjal je vedno, da mora sloneti politika na poštenosti in resnici. V zadnjem času je stopila njegova oseba v ospredje in sicer o priliki veleizdajniškega procesa in pri Friedjungovi obravnavi. Skrbel je za to, da je razkrinkal ozadje teh procesov ter postavil v pravo luč avstrijsko diplomacijo. Masaryk je pa tudi izvrsten in globok govornik, kar je vedno dokazal kot poslanec v državnem zboru. Ob tem trenutku stopamo tudi mi v krog slavilcev tega velikega moža bratskega nam češkega naroda in mu želimo še mnogo let življenja, kar bo za napredek Cehov in Slovanov sploh velikega pomena!
f

■S*»—*/*i

:
Slovenci, ne zabite družbe $V. CIRILA IN METOPAI
:

Gospodarska vprašanja.
Ljnblianska kreditna banka. Dne 3. t. m.
se je vršil v Ljubljani v gornjih bančnih prostorih pod predsedstvom g. župana in državnega poslanca Ivana Hribarja X. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke. Gosp. predsednik konstatuje sklepčnost ter izjavi, da ima žalostno dolžnost, poročati o smrti pokrovitelja kreditne banke, Jana Harracha, ki se je vedno živo zanimal za razvoj slovenskih dežel. Udeleženci se v znak sožalja dvignejo raz sedeže, kar se zabeleži v zapisnik. Gospod predsednik omenja dalje, da z današnjim dnevom nastopa banka deseto leto svojega poslovanja. Glavnica znaša desetkrat toliko kot je znašala ob ustanovitvi banke in rezervni fond je zdaj tolikšen, kot je bila takrat glavnica. Ljubljanska kreditna banka vzbuja povsod zanimanje in uživa povsod splošno zaupanje. On je najmočnejši bančni zavod na slovanskem jugu. Ustanovila je podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Upravni svet namerava v najkrajšem času ustanoviti peto podružnico in sicer v Gradcu, kjer je mnogo slovanskega življa. Gotovo se bo podružnica tudi v Gradcu prav tako uspešno razvijala, kakor se razvija v Celovcu. Izreče se zahvala Avstro-Ogrski banki, Češki deželni banki, zlasti pa Živnostenski banki, ki je bila vedno, in je upati, da bode tudi v bodoče na strani Ljubljanske kreditne banke. Zahvala se izreče tudi vladnemu svetniku g. Ivanu Kre-menšku kot državnemu komisarju za prijazno sodelovanje. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1909 se vsled predloga delničarja g. pl. Trn-koczyja ne pretita, ker ima vsak delničar poročilo v rokah. Predsednik nadzorstvenega sveta g. Josip Lavrenčič, izjavi, da so vse knjige v najlepšem redu ter predlaga absolutorij, kar se soglasno sprejme. Upravni odbor predlaga, da se od čistega dobička razdeli 5% na dividenda in l1/» 7una superdividenda, kar se soglasno sprejme. Nato utemeljuje g. dr. Triller predlog upravnega sveta, da se zviša delniška glavnica od 3 na 5 milijonov kron. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato so se vršile volitve v upravni svet. Izvoljeni so bili: Ivan Hribar, župan ljubljanski itd.; Josip A. Spi-talsky, ravnatelj podružnice Zivnostenske banke pro Cehy a Moravu na Dunaju; Ivan Knez, vele-tržec, deželni poslanec in censor podružnice Avstro-ogrske banke v Ljubljani; Kornelij Gorup, vitez Slavinjski, veletržec itd., Gabriel Jelovšek, velepos., Karel Ježek, tovarnar in upravni svetnik Zivno-štenske banke; Fran Krasny, arhitekt in član predstojništva dunajske Zivnostenske banke; Fran Pavlin, c. kr. stavbni svetnik o Ljubljani; dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani;
dr. Karol Triller, odvetnik in dtželni poslanec v Ljubljani; Alojzij Vodnik, kamnosek i. t. d., v Ljubljani; Urban Zupanec, veletržec v Ljubljani. Konečno izreče predsednik zahvalo nadzorstvenemu svetu in uradništvu, ter zaključi občni zbor v svrho konstituiranja odbora.
Poslano.
Nesramnega človeka, ki je pisal dne 8. t. m. anonimno pismo mojim staršem, imenujem javno, dokler mi ne dokaže svojih trditev, najpodlejšega obrekovalca in lažnika, ki ni vreden drugega kot pasjega biča Tudi njemu velja nemški pregovor: Der größte Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant.
Vogrče, dne 13. marca 1910.
Miha Herzele
nadučitelj.
Raznoterosti.
Rutki konzulat v Pragi bo menda vendarle napravljen, čeprav se je naša vlada iz strahu pred panslavizmom proti temu upirala na vse moči vzlic temu, da je življenskega pomena za trgovinski razvoj čeških industrijskih dežel z Rusijo. Prvi ruski konzul v Pragi bo menda knez Tru-beckoj.
1 j) Motto čornovlco t Bukovini je dobilo nov volilni red, po katerem je razdeljeno na nemške, rusinske, rumunske in poljske volilne okraje in vsak okraj ima 4 kurije. V prvih treh volijo davkoplačevalci direktnih davkov, v četrti oni, ki ne plačujejo nobenih davkov. — Povsod se kršijo zastarele inštitucije in se nadomestujejo z novimi, ki bolj odgovarjajo izpremenjenim potrebam in pravičnejšim nazorom. Samo pri nas nihče ne misli na to, kako bi bilo treba izpre-meniti zastareli red, ki nas tlači in pomaga drugim h krivičnemu gospodstvu.
Iziel)evan)e v Ameriko. Lani se je izselilo v Zedinjene države 957.105 oseb, to je 150 000 več, kakor v prejšnjem letu. Nad 85 odstotkov naseljencev je prišlo iz Evrope, največ in Avstro-Ogrske, ki je najsiromašnejša dežela; Avstrijcev je prišlo 232.354. Iz Italije je dospelo 221.964, iz Rusije 117.087 naseljencev. Ostali se porazdele po drugih deželah. Naseljevanje iz Rumunske "je nazadovalo, dcčim je iz vseh ostalih evropskih dežel napredovalo.
0 tultanu Abdulu Hamldu poroča «Kölnische Zeitung*, da se nahaja navzlic uradnemu zanikanju v Carigradu, kamor je dospel s princezinjami preoblečen. Zaprt je v neki stari palači.
Not rekord zrakoplovca Farmana. Henri Farman na Francoskem je dosegel nov rekord. Posrečil se mu je vzlet z dvema osebama, ž žurna-listom in neko gospo. S svojim vodljivim zrakoplovom je preletel 20 km v 16 minutah.
Bo) za južni toča). Doslej so sklenile Amerika, Anglija, in Francija, da odpošljejo v najkrajšem času svoje ekspedicije proti južnemu tečaju. Tem se je pridružila sedaj tudi Nemčija, tako da
nastane prava tekmovalna dirka med državami za dosego južnega tečaja.
Listnica uredništva.
T.: Kar ni prišlo danes v list, pride zanesljivo prihodnjič.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo.
Lovske paške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska oroinotovarniška družba
Peter Weralg M-1
družba z omejeno zavezo t Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Epilepsija-
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih nervoznih boleznih, zah-** teva naj knjigo o tem. 62- 47 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v n
Labudovi lekarni, Frankobrod o. m.
(Privil. Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M).
Varstvena znamka:
,,sn>*eo“.
£ine»e»t (apsici comp.
nadomestek za	36
sidrov - pain - expeller
je vobče priznan kot Izvrstno, bolečine tolažeče in odvajalno vmetenje pri pre-hlajenju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega
1 .
Dr. Uterja lekarna pri „zlatem lem“
v	lEPol
Elizabetna ulica čtev. S, nova.	1
Razpošiljate* vsak daj.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Podružnica Clubllanskc kreditne banke v Celovcu.
foaruzni««»	''»j""-	.	«	„„ „ C«ttaU V Matu. ?0dr.v5pli<ltn»Trsl».
Akcijski kapital K 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
= 4101
12 lO
X Kolodvorska cesta št. 27. x
Zamenjava In eskomptuje	-
izžrebane vrednostne papirje in vnovcuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje- — Zavaruje srečke J ^	proti kurzni Izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije.
Etkompt in inkasao menic. :: Sortna naročila.
Centrala V Ejubljaul
ss s;, äs
za komad.	1 52—51
tuua crpčkr s 4°/„ obrestmi. Dve žrebanji na leto. Savni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.
Prodala vseD vrst vred papirjev proti ootovioi po doevtiem korzu.