Gospodarske stvari. Nekaj o setvi. Zadnjo jesen je bilo vrenie za posejatev raznega silja zelo neugodno. Tudi še po setvi je tako vremo dolgo časa trpelo. Bilo je mokro, hladno, ja celo mrzlo in se je labko zgodilo, da marsiktero zrno, ali celo ne ciiuilo, ali če je pognalo, se pa vendar vsled mrzlega vremena mlada rastlinica ni naogla zarasti in iazkošatiti in tako je veliko rastlinic prav slabe rasti in dvoraljivega življenja. Nasledek vsega tega pa je, da potem cela setev preredka postane. Tudi pri sponiladni posejatvi nastaneio dostikrat vremenske nezgode, ki imajo tudi preredko stanje setve za nasledek. Spoinladi nastane potem, ko je seme že v zemlji, dostikrat sabotno vreme in tako so tndi jara žita že brž s prva bolj goste seje, nego ozimino. Tam, kjer se je kaj napačnega pri setvi prigodilo, se dostikrat more pomagati z gnojili, ki naglo in močno delujejo, kakor n. p. gnojuica, pepel, tičji gnoj ali guano. S takimi gnojili se dostikrat tako izdatno pomaga, da se setev tako močno obraste in razkošati, da potem še dovoljno žetev dobimo. Iz povedanih ozirov je toraj dobro in basnovito jeseni in spomladi, zlasti o neugodnem vremenn, ali če kake druge nenavadne zapreke posejatev črez primerni eas zavlečejo, bolj gosto in močno sejati. Pa dostikrat se na povedane uzroke ne zmisli, zato naj je tukaj opozorjeno na potrebo bolj goste posejatve. Boljc pregosto, ko preredko. Lepa endivija. Pustijo se nektere bolj slabili rastlin endivije črez zimo v zemlji. Pri hudeni mrazu jih je treba nekoliko proti najhujši zimi zavarovati. Spomladi se te rastline presadijo, in baje na dan, kterega stoji v koledarju vaga. Ta salata se pa ne srue blizo drugega sočivja saditi, ktero ob istem časii, ko salata cvete. Brž, ko je seme zrelo, se sname in vsakokrat sred majnika poseje, in sicer zopet v znamenju vage, ali pa ob novi luni, ali prav za prav ob inlaju. Novo mlado seme pa ne kaže sejati, ker potem salata le prerada v cvet gre. Seme endivijino ostane do deset let kalivno. Dobro ga je v tenkib vrečicab branjevati, kterc se z letuico zaznamujejo in na subem obesijo. Prav rano po letu krompirja prirediti. Vzame se v dosego tcga naniena prav plitvi zaboj k večemu z 10 do 12 ceutiruetrov visokimi stranicami. V pod se zavitajo majbne luknjice. Pod se nasuje na 3 ceutimetre debelo s taukini peskom, na kterega se potem, ali cveti krompirjevi ali primerni krblji rožnatega kiompirja tako naložijo, da piidejo očeska na vrh. Krompir se mora tesuo drug poleg drugega naložiti. Slednjic se celi zaboj zopet s peskom dobro nasiije. Vse to se potem od časa do časa 8 toplo vodo polije in zaboj na kaki topli kraj, bodi-si blizo peči, ali pa na okno, kamor more solnce, postavi. Ko bi krompir prenaglo začel cimiti, se mu ne sme več prilivati in mora se na bolj bladno mesto postaviti. V 15—20 dneh je vse godno za to, da se posuši. Zdaj se pusti jeden ali dva dui sušiti, ua kar se zaboj preobine in vse, kar je v njem, izsuje. Cela stvar bode zdaj zelo podobna skoz in akoz preraščenemu drnu ali ruševini, ker so vse korenine jedua v drugo zaraščeue. S previduim pretresovaujem je treba posamezue kroinpirje nied seboj ločit, pri kterem delu se mora posebno na to gledati, da se mlade cinie od staiega krompirja ne odtrgajo. Na to se potem naciniljeni krompir v sočivnem vrtu na grede posadi po 3U centimetrov vsaksebi, se 8 taukim, toplim gnojem posujejo in s prstjo pokiijejo. Ko bi cime bile predolge porastle, uaj se v zeniljo ravuo polože in z prstjo pokrijejo. Tako naciruljeu iu tako položen kiompir bode v kratkem pognal in v času okoli 60 dneb po posaditvi se bode nmgel že kopati. Pni krouipii* se uiora previdno vrsta za vr«to s prsti iz zemlje jeniati, tako da se cel grmič ne poškoduje. Ta se zopet z dobro prstjo posuje in da pozneje še drugi piidelek. Naj naše gdspodinje in vrtnarice skusijo, krompir za 14 dni prej pridelau vrže za polovico več dobička od onega, ki se tohko dni pozueje tuore iz zemlje vzeti. Glejmo krajcar vzeti! Zrnje kot živinska klaja. Kdor 8voji živini zrnje poklada, naj nikdar ne pozabi, da je celo zrnje živini položeno, velika potrata. Zvnje se mora vsakokrat prej vsaj nekoliko zdrobiti. Tako je razumen kmetovalec svoje sviuje 8 celim zrnjem krmil in potem njihove trde izločke preiskal in našel, da je mnogo zruja nepiebavljenega od živali pioč šlo. Izračnnil ,ie, da je od 100 kilogramov ječmeua 55, od 100 graba 54, od 100 rži 50. To je bilo toraj zavrženega zi nja. Kolika potrata, kolika škoda! Toraj kmetovalci, dajte zrnje v živinsko klajo na grobo zraleti v tako iruenovani drobljaaec. Katerc jabelfine in gruševe pcške so dobre? Kdor si semena jabelčnega in gruševega saru nabira, naj gleda, da iiiu je zdravo. Jabelčae pcške morajo bili debele, teške in tenmornjave, gruševe pa bolj začraele barve. Le peške bergamotuib grušek so tiidi rujave barve. Kdor si za pomladansko posejatev peške nabira, naj jib liranuje v lonci nied glino na kakern zračnera, subem, pa nc pretopleui kraju.