in ji Tu,HODNA W '■ knjižnica VIA CEPPA 9 TRIESTE E5 ÌTUDIJSKA rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: VOiXpiliostKeneginsi za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo H^5 v J lolpca POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDI POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Združeni proti razkosanju, za STO in narodno enakopravnost! ,žerl^ OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 35 (308) v’EVf TRST - SOBOTA, 2 8. AVGUSTA 1954 CENA 20 LIR ensk' pital 344. 1 mani kega NAJ SE ŠE STOPNJUJE NAŠA AKCIJA PROTI MEŠETARSKI KUPČIJI IRAZKOSANJ in nacionalne pravice kv: še • ,A -jgoivj poz) škihj s hinavščino značilno za (HI* ,o i0n°jkim> diplomacijo, se manevri .M. fi intrige okrog Tržaškega o-laviiemlja za dosego razkosanja oZperfu®ai° prepleskati kot prispe-lovefek k pomiritvi med Slovani ■Povil Italijani te pokrajine. Go-™g|ori se kot o poglavju nespo-4. 'ažurna med Italijo in Jugosla-želAijo, ki ga je treba zaključiti ' 'gfot poklon in na oltarju «za-is: kdne kulture» za obrambo Nesvobodnega sveta», lova) Komur pa je pri srcu način ustvaritev trdnih in trajnih Mijdnosov med jugoslovanskim I» italijanskim ljudstvom, prav m|osebno pa med Slovani in laLiralijani te pokrajine je jasno, K.š|a razpravljanja o razkosa-. |iu niso uvod k dobi miru in gpn,Pomiritve, pač pa k dobi raz-raz#hovanja narodnostne mržnje lra | obeh conah, čeprav zahte-""^ata beograjska in rimska vla-Ja v «podrobnostih» «jamstva» P |a pravice obeh etničnih skupin. Brez dvoma izhaja iz dej-■ev predvidevanje, da bodo »o. ij te nesramne kupčije, če se l[> razkosanje izvedlo, najbolj CC; 'tizadete prav že zapostavljanju le narodnostne manjšine. 1J11 Po vesteh je razvidno, da )pef'fedstavljajo v sedanji fazi Hrig na našo škodo za skleni-Pt‘j ev kupčije med Rimom in '| 'eogradom podrobnosti, med ■aterimi zavzema važno mesto Prašanje vzajemnih — dozde-j 'lih ali stvarnih — «jamstev» o.li 'arodnim manjšinam, katerih 'fšitev z ene bi nudila mož->ost «opravičevanja» zverin-Hemu maščevanju z druge :a). !*rani. Govori se o jamstvih, poi'lledtem ko se barantanje še ni “".Rvedlo in smo že leta priča ei rajni diskriminatorski politiki po"11 narodnostnemu zatiranju z 1 ’beh strani! Jamstva s titov-u J, 'ke strani? Ze leta smo priča d'd^silnemu izgonu elementov iz '■me B. ki so krivi le, da so 1 2%lijani. Raznarodovalno delo «£ j? privedlo do tega. da so kravl f lev ni elementi sistematično odiranjem in da se na odgovorni1 in delovna mesta postavljajo udbovski elementi iz notranjo-'fi Jugoslavije, ki spodrinjajo ‘Udi domačine slovenske in hr-J'atske narodnosti. Samo tisti. hoče biti in ve, da je prebran. lahko meni, da bodo ta Jamstva, četudi bodo dana, ^oštovana od tistih, ki so že lzdali ljudstvo in ga še dalje Varajo. Jamstva za Slovence cone bo H Kakšna jamstva, če še veti veljajo fašistični zakoni in ina’ je diskriminacija proti Slonu1 'Bncem taka, da se prepove-nsl'Eje celo uporaba njihovega ,ro' Jezika v javnih uradnih, v do-1'ajska, ni pričakovali spoštovanja svobode etničnih skupin ''beh con našega Ozemlja, mar-več da se je zato treba boriti. 'l,i nasprotujemo vsakemu dejanju in dejstvu, s katerim bi hotele minimizirati narod-ifw'ostne pravice našega prebi-nS * * * * valstva. Mi se borimo in se borili tudi v nesrečnem •kirneru. da bi se nesramno [‘Sranlanje izvedlo, za demo-i0r Matična in narodnostna nače-'j H do katerih ima vsak narod bi'avico. Na vsak način pa zahtevajo, da se v coni A razvelja-v»io zakoni, ki omejujejo na-l[|tlnostne pravice slovenskega j'ebivalstva. Borili se bomo prenehanje vsake politike 'strahovanja, pritiskanja, diskriminacij in raznarodovanja “'‘Oti etničnim skupinam cone A in B in za zagotovitev po-'■olne svobode razvoju narod-,j: “e"a, kulturnega, političnega !y Oljenja brez vsakršnih diskriminacij na podlagi enakopravnosti etničnih skupin v izbijanju državljanskih pravic s udeležbo Slovencev in Hrvatov v coni A, Italijanov v boni B v javnih upravah. Nikomur se ne sme kratiti bravica do materinščine; zato se vpelje uporaba sloven-j-ne v vse uradne akte in ja-y.b@ ustanove po želji prizadejo1- Za zagotovitev svobodne-'a kulturnega razvoja Sloven-Ev zahtevamo pravico do šol, “bjižnic, kulturnih ustanov. pdališč, muzejev itd., zagota-! iajog istočasno kvalificirano 11 stalno osebje po potrebi in KJE SO NOVEMBRSKE romarske delegacije? 7. novembra so titovci organizirali medobčinsko delegacijo, ki se je podala v Beograd k Titu in Kardelju. Člani delegacije so bili naslednji: dr. Dekleva, dr. Škrk, Drago Legiša, Srečko Colja (iz Nabrežine), župan Obad, Milič Josip (Zgonik) župan Škabar in podžupan Ludvik Guštin (Hepentabor), Marc (Dolina), Vatta Mario (Milje), Kot je poročal «Primorski» od 10. in 12. novembra 1953 je delegacija šla k Titu, da mu razloži svoje stališče in svoje «nasprotovanje proti prihodu Italije v cono A». Po poročilih «Primorskega» je ta delegacija takrat dobila zagotovilo, da se bo Titova vlada zavzela za uresničenje «želja tržaških Slovencev». Titovski kolovodje v Trstu so torej takrat z vso naglico organizirali delegacijo. To je bilo pač na njihovi takratni liniji demagoškega kričanja proti angio-ameri-škemu diktatu od 8. oktobra, na liniji njihovih demago-škir gesel «Nikdar več pod Italijo!», «življenje damo, Trsta ne damo!», «Rajši vojno kot Italijo!» itd. Sedaj pa so vtihnili in pripravljajo s svojimi sestanki in pisanjem ozračje za prihod Italije v cono A vsled Titovih predlogov za razdelitev našega Ozemlja. Mi vprašamo titovske kolovodje, zakaj ne organizirajo sedaj delegacij, ki naj bi šle k Titu in povedale to, kar so povedale novembra lani? Zakaj nočejo povedati Titu, da je vse naše ljudstvo odločno proti razkosanju? Zakaj ne sporočijo Titu, da pomeni razkosanje ponovno suženjstvo tržaških Slovencev? Na to naj titovski kolovodje odgovorijo! nastalo kaj novega v zvezi s tržaškim vprašanjem. Po drugi strani je iz jugoslovanskih gospodarskih krogov prišla vest, ki prav tako potrjuje, da se tržaško vprašanje misli čim prej «urediti» po stopinjah znanih Titovih predlogov. «Primorski» od torka je namreč objavil iz Kopra vest, da se je v coni B ustanovila pomorska družba «Slovenija linija» z matično luko v Pira nu in s sedežem v -Ljubljani. Ta pomorska družba naj bi prevzela nalogo, da osredotoči v coni B ves pomorski promet iz -Slovenije v tujino. To vest je potrdil tudi londonski «Ti mes», ki je pisal istotako v torek, da je predpogoj za razvoj koprske in piranske luke prav priključitev vasi miljskih hribov k Jugoslaviji. Londonski «Times» je objavil dopis iz Beograda, v katerem se pravi, da je sporazum v glavnem rešen, a da gre še za odpravo dveh «podrobnosti»; teritorialnega vprašanja in ribolova. «Times» pravi, da je ob tej poslednji fazi pogajanja Jugoslavija pokazala «največje razumevanje» in da je sedaj od Italije odvisno, ali bo vprašanje v kratkem odpravljeno. «Times» piše. da «je Tito že pristal na vse koncesije, ki jih je mogel dati». Iz vsega tega je razvidno, da rimski krogi v kratkem pričakujejo odpravo še poslednjih «podrobnih» spornih vprašanj in da pripravljajo zato tudi sklicanje parlamenta. Po drugi strani pa je bilo ponovno zelo iasno potrjeno, da je sedaj kapitulacija po vprašanju STO prišla s strani jugoslovanske vlade, ki je v tem zadnjem času že postala nestrpna zaradi italijanskih ovir in pomislekov. Iz tega se lahko sklepa, da igra jugoslovanska vlada vlogo partnerja, ki hoče na vsak način doseči sporazum in se nemalo jezi, ker druga stranka ne razume njene «dobre volje». Kapitulacija jugoslovanske vlade je torej popolna. Na celi črti je Titova vlada žrtvovala interese Jugoslavije in tržaških Slovencev na oltar ameriških napadalnih načrtov v Evropi. Prav zato ni nič čudnega, da Titova vlada tako pritiska — posredno ali neposredno — na svojega italijanskega partnerja in igra v tej igri IZ SLOVENSKEGA LISTA ZA LJUDSKO ZMAGO Sporazum, interesom ki škoduje Jugoslavije iz štev. 24. od 19. avgusta lista «Za ljudsko zrnato», glasila jugoslovansih revolucionarnih emigrantov v LR Madžarski posnemamo naslednji članek: Se pred podpisom blejske pogodbe o vstopu Jugoslavije v agresivno balkansko vojaško zvezo je beograjska vlada pristala po dolgem barantanju s Scelbino vlado na «kompromis» glede tržaškega vprašanja. Vsebina tega «kompromisa» doslej, kot javlja zahodno časopisje, ni bila objavljena le iz «taktičnih» razlogov. Dejstvo. da je bila kravja kupčija glede STO sklenjena, je tako očitno, da ga je moral priznati v svoji oddaji z dne 10. avgusta tudi beograjski radio. ki je podčrtal, da je bil dosežen med Italijo in Jugoslavijo «popoln načelen in praktičen sporazum» glede tržaškega vprašanja in da je «sporno» le vprašanje datuma objavitve tega sporazuma Na čem temelji ta «kompromis»? Zahodno časopisje je enotno mnenja da je kot piše n. pr. «Neue Zuercher Zeitung» v svojem dopisu iz Trsta z dne 7. avgusta, «za izhodiščno točko služila izjava zahodnih sil z dne 8. oktobra 1953. I.» Ni še leto tega, ko so najvidnejši predstavniki beograjskega režima histerično vpili, da ne bodo nikdar pristali na osmooktobrski diktat, da ne bodo nikdar dopustili, da bi tudi en sam italijanski vojak stopil na tržaška tla, da bodo prej dali * življenje kot Trst. Le nekaj pičlih mesecev _ je bilo potrebno, da so požrli svoje lastne širokoustne dema-goške izjave in danes stojijo pred našimi narodi razgaljeni kot politični goljufi in sleparji naisla-bše vrste. Kljub temu, da sporazum o •STO med beograjskimi in rimskimi oblastniki uradno še ni promis» v polnem nasprotju z mirovno pogodbo, ki sta jo podpisali tako jugoslovanska kot italijanska vlada, razkosanje STO. Upravo v coni A bo prevzela italijanska vlada, u-pravo v coni B pa jugoslovanska. To praktično pomeni, da bo cona A priključena Italiji, cona B pa Jugoslaviji-. Prišlo bo do nekaterih «korektur» dosedanje conske meje. Tako bo Italija dobila tudi nekatere vasi iz dosedanje cone B s popolnoma slovenskim prebivalstvom. Meje Italije se bodo premaknile od Stivana na Debeli Rtič pod Miljami, Italijanski bersaljeri bodo potemtakem vkorakali ne samo v Trst in cono A (o čemer se je Tito lani na zborovanju v Okroglem pridušal, da tega ne bo nikdar dopustil), temveč tudi v nekatere slovenske vasi cone B. S priključitvijo Trsta Italiji bo Trst avtomatično vključen v agresivni atlantski pakt. 80.000 tržaških tilovencev bo prepuščeno sistematičnemu potujčevanju. o čemer nam jasno priča položaj goriških Slovencev, ki se že doslej nahajajo pod Italijo. Namesto dvojezičnega sistema bo v Trstu in k Italiji priključenih vaseh in trgih cone A in cone B uvedena italijanščina kot edini uradni jezik Vsi javni napisi bodo v italijanščini. In po vsem tem s ehoče beograjski režim še prikazovati za zaščitnika nacionalnih interesov naših narodov, pobornika za pravice zamejskih Slovencev! Režimska propaganda poskuša opravičiti sporazum o razkosanju STO kot «žrtev», prineseno na oltar «mednarodnega sodelovanja». Pri tem misli na dovoljenje za pristop k balkanski vojaški zvezi, ki si ga je beograjska vlada kupila za ceno izdaje življenjskih interesov našega ljudstva v zvezi njihovih elementarnih pravic m interesov in ne predstavlja ničesar drugega kot zaroto proti miru in varnosti na Balkanu in v srednji Evropi. Naše ljudstvo odločno obsoja tako «ceno» kot «kupčijo», ki ne samo brezobzirno tepta njegove življenjske interese in veljavne mednarodne sporazume, temveč hkrati predstavlja vir njegovih novih nesreč in težkih katastrof v bodočnosti. Nehru proti načrtom ZDA NOVA. DELHI — V govoru pred parlamentom je Nehru dejal, da Indija ne bo nikoli mogla pristati na «Jugo-vzhod-no obrambno zvezo» (SEATO) ki jo kujejo Amerikanci. Ta blok, je rekel Nehru, ne more pripomoči k pomiritvi, marveč je le faktor poostritve sporov. vlogo «prvega v ameriškem razredu», vlogo, ki je do sedaj pripadala slepi politiki Rima in njegovih ne preveč sposobnih voditeljev. Vest jugoslovanskih gospodarskih krogov, da se pripravlja izvajanje načrta o luki med Koprom in Piranom, o čemer se zadnje čase ni govorilo več, pa je značilna. Sklepa se lahko, da si bo jugoslovanska vlada na vsak način prizadevala odvzeti Trstu še tisto malo prometa, ki gre skozi njegovo luko, in da bo prav gotovo politika italijanske vlade, katera gleda bolj na interese Genove kot na interese vseh drugih luk bližnje republike, šla titovcem na limanice. Tako postaja jasno tudi na gospodarskem polju, kakšne posledice bi prineslo s seboj razkosanje, če bi do njega prišlo. Jugoslovanska vlada nam hoče torej podariti, prvič narodnostno zapostavljanje s strani italijanskih šovinističnih struj, ki komaj čakajo, da bi se lahko «maščevale» nad nami, in drugič, popoln gospodarski pogin, ki bi neizbežno izšel iz razkosanja. Skratka: z ene in druge strani hočejo uničiti Trst in njegovo ozemlje ne samo kot tvorbo Mirovne pogodbe z Italijo, marveč tudi kot zemljepisno točko. Po teh načrtih naj bi Trst postal tisto, kar je bil v začetku 18. stoletja, t. j. ribiška vas brez vsakega pomena. In prav proti temu se je treba boriti. Nekateri pravijo, da se je zadeva Trsta nekam zataknila s krahom Evropske o-brambne skupnosti. Morda je tudi res, da so se v Londonu pogajanja zataknila v zadnjem času zaradi krize, ki jo preživlja EOS in zaradi poloma bruseljske konference. Na vsak način pa so Amerikanci, besni zaradi šah-mata, ki so ga dobili v Bruslju, že napovedali, da bodo skušali najti novo pot za uresničenje svojih napadalnih načrtov v Evropi in nameravane oborožitve Nemčije. Govori se o pritisku na balkanske dežele za sprejem Italije v balkansko zvezo, h kateri naj bi se posredno pridružile tudi Zah. Nemčija, kar je Tito že pred časom napovedal, Španija in Portugalska. Zato pa je za Amerikance velike važnosti, da uredijo tržaško vprašanje v najkrajšem času. V tem trenutku pa je važno, da se tržaško prebivalstvo strne proti razkosanju. Kot je borba evropskih narodov onemogočila uresničenje EOS, tako lahko naše ljudstvo prepreči uresničenje razkosanja STO. In to je življenjske važnosti za Tržačane in velike važnosti ludi za mir v Evropi in za pomiritev med socialističnim in kapitalističnim svetom, predpogoj za ohranitev miru v svetu. člao (e Dihi sprejel mednarodnem položaju in o trgovini med Anglijo in Kitajsko. Kitajska vlada je v tem času izjavila, da ne bo dopustila vmešavanja ZDA v njene notranje zadeve in da je kitajsko ljudstvo odločeno osvoboditi Formozo. V tej izjavi je poudarjeno, da bodo ZDA odgovorne za vsak ukrep, s katerim bi se skušala ovirati pravica kitajskega ljudstva do osvoboditve Formoze. leg demokrisljanskega poslanca v DR Nemčijo BERLIN — V nedeljo je de-mokristjanski poslanec Zah. Nemčije Schmidt-Wittmack zaprosil oblasti DR Nemčije za politično zatočišče. Schmidt-Wittmack je bil vodja demokristjanov v Hamburgu in je po vesteh iz Bonna odnesel seboj zelo važne dokumente. Slovenci! Siovensko-hrvatska ljudska prosveta vas drugo nedeljo 5. septembra ob 15. uri vabi v Bazovico iiifašisoonih mučenii Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča Spored: Žalni sprevod izpred župne cerkve k spomeniku Govori: KARLA ŠIŠKOVIČA in GIORDANA PACCO pod predsedstvom Mirka Kaplja. Nastop združenih pevskih zborov. Po svečanosti sledi pri gostilni Leban kulturni nastop številnih pevskih zborov, dramske družine s Proseka-Kontovela itd. Slovenci ! Naša dolžnost je, da se množično udeležimo proslave, na kateri bomo izpričali svojo antifašistično borbenost in svojo odločenost nadaljevati borbo proti razkosanju zato, da se ne povrnejo zloglasni časi fašizma! 5. septembra vsi v Bazovico ! je PEKING — V četrtek se laburistična delegacija, ki še mudi na Kitajskem, odpeljala z letalom v Sangaj. Obisk bo trajal do 1. septembra. V tem času so laburistični predstavniki obiskali Mandžurijo, kjer so si ogledali nekaj večjih industrijskih objektov in rudnikov. V sredo jih je sprejel predsednik republike Mao Ce Dun. ki se je z njimi raz-go var j al več ur. Razgovoru so prisostvovali najvišji predstavniki države. Phillips Morgan je v imenu laburistov izjavil, da so se razgovarjali o DANES BO FRANCOSKI PARLAMENT DOKONČNO ODLOČIL Polom EOS spravlja v krizo vso ameriško politiko v Evropi Kljub vsem ameriškim pritiskom je Mendès-France vztrajal na svojem stališču - Bruseljska konferenca je doživela poraz pod pritiskom evropskih narodov, ki se borijo za pomiritev med Vzhodom in Zahodom Bruseljska konferenca še- stih držav, ki bi bile morale tvoriti Evropsko obrambno skupnost, se je zaključila s popolnim neuspehom. Ob '2.45 v nedeljo zjutraj je bilo izdano skupno poročilo, ki pravi, da ni prišlo do sporazuma med tezo francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea in tezo ostalih petih držav. Kljub temu je poročilo omenjalo, da se vseh šest držav strinja s koncepcijo nadaljevanja naporov za okrepitev «zahodne skupnosti», za oborožitev Nemčije in za konkretnejše zbližanje med zahodnimi državami na političnem in gospodarskem področju. Vse skupne izjave pa niso mogle prikriti dejstva, da je zamisel E013 doživela v Bruslju svoj popoln polom in da se bo danes, v soboto, v francoskem parlamentu odigralo poslednje dejanje tega nesrečnega poskusa za sklenitev napadalnega bloka, kjer naj bi Zah. Nemčija igrala vodilno vlogo. Takoj pu neslavnem zaključku bruseljske konference se je Mendes-France podal v Anglijo, kjer se je srečal s Churchillom in Edenom. Kot se je po nekaj dneh zvedelo, so se francoski in angleški državniki razgovarjali o položaju, ki je nastal po bruseljski konferenci. Francoski listi so ob tej priliki kritizirali Churchilla, češ da je skušal prepričati Mendes-Francea. naj skuša na vsak način doseči sporazum glede EOS. Istočasno pa se je zvedelo, da sta se Mendes-France in angleški državnik razgovarjala o možnosti konkretne preučitve sovjetskega predloga glede evropske kolektivne varnosti in glede konference štirih velikih. Danes se bo Mendes-France predstavit francoskemu parlamentu, ki bo diskutiral o mentarne komisije z veliko večino izrekle proti ratifikaciji in se zato predvideva, da se bo skupščina izrekla negativno. Mendes-France je odločil, da ne bo postavil vprašanja zaupnice. Ce bi se zato zgodilo, da bi pristaši EOS dobili večino, bi morala vlada odstopiti. Po drugi strani pa, če bi parlament odvrgel ratifikacijo, kot se predvideva, da se bo zgodilo, bo najbrže prišlo do ostavke nekaterih ministrov, pristašev EOS. A v tem primeru bi Mendes-France lahko sestavil novo vlado. Vsekakor predstavlja polom bruseljske konference največjo zaušnico ameriški politiki v zadnjem času. Zato so Amerikanci še pred njenim neslavnim zaključkom poskusili vse, kar je biio v njihovi moči, da cea. Zato je Eisenhower poslal v Bruselj svojega osebnega odposlanca Brucea, ki se je celo udeležil zadnjih sej konference. Kljub temu je Mendes-France vztrajal na svojem stališču in tako dokazal, da se še najdejo v Evropi ljudje, ki so jim v prvi vrsti pri srcu interesi lastnega ljudstva. Kot smo zadnjič poudarili, se je s pokopom EOS odprla pot k rešitvi vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom na podlagi sovjetskega predloga za sklicanje konference, na kateri bi se razpravljalo o sklenitvi vseevropskega kolektivnega pakta. Le to je pot miru in pomiritve. Grožnje Ame-rikancev. da bodo oborožili Zah. Nemčijo v okviru Atlantske zveze, pa dokazujejo le teljev, ki hočejo na vsak način nadaljevati politiko razdora in vojnih provokacij. Eisenhower podpisal zakon pioli KP ZDI WASHINGTON — Eisenho-vvev je podpisal zakon, s katerim se Komunistična partija ZDA postavlja izven zakona. S tem je predsednik te države. ki je nekdaj igrala vlogo svetilnika svobode in demokracije, napravil prvi javni korak k uvedbi odkrite fašistične diktature po stopinjah Hitlerja in Mussolinija. Kot je znano, sta Hitler in Mussolini začela svojo diktaturo prav s preganjanjem komunistov in s bi pritiskali na Mendes-Fran- zakrknjenost ameriških vodi- prepovedjo njihove stranke. Odpor proti poskusu uvedbe fašistične diktature v Braziliji Samomor predsednika Varga sa - Ljudske demonstracije v glavnih mestih proti vladi, ki noče vedeti o demokratizaciji Brazilije Brazilija, druga največja država obeh Amerik, preživlja težko notranjo krizo, katere znaki so se pojavili že pred časom. Predsednik Brazilije Ge-tulio Vargas je v torek zjutraj od 8,35 izvršil samomor potem, ko so ga generali letalstva in vojske prisilili, da je podal «začasno» ostavko. Kriza je z vso silo izbruhnila 5. avgusta, ko so člani predsedniške straže izvršili atentat na časnikarja Lacerdo in polkovnika Vaza, kateri je bil u-bit. Takoj po atentatu je mo-ratifikaciji EOlS. Vsi politični l ral Vargas razpustiti svojo opazovalci menijo, da bosta stražo, dočim je desna opozi-bonnska in pariška pogodba o | cija, ki ji načeljujeta general EOS doživeli poslednji poraz i letalstva Gomez in časnikar Kot je znano, so se vse parla- I Lacerda, zahtevala inkrimina- bil objavljen, je zahodni tisk s tržaškim vprašanjem. Naši ^^ ~ i .... y __ i „• x *.ndi ori I r\r*Y\ rv rvH IcltinioiA I lž . prinesel več ali manj točne podatke o njegovi vsebini. Teritorialno predvideva «kom- narodi odločno odklanjajo takšno mednarodno «sodelovanje», ki temelji na izdajanju Tržaški titovski kolovodje so zelo razburjeni, ker jih, naš list razkrinkuje kot Izdajalce slovenskih narodnih interesov in ker dokazuje kapitulantstvo Titove vlade po vseh, prav posebno pa po vprašanju Trsta. V svojem glasilu, ki že nekaj tednov napoveduje prihod Italije v Trst in skuša prepričati svoje maloštevilne in stalno izginjajoče pristaše, da je ta prihod nujen... «za utrditev socializma in demokracije», bi želeli odvrniti pozornost bralcev od izdajstva, ki so ga zagrešili, in prepričati, da «komin-/ormisti» vodijo «dve» politiki: eno za Slovence, drugo pa za Italijane. Naj se le pomirijo. Naša linija je vedno ena in ista. ohranitev STO, spoštovanje mirovne pogodbe in razkrinkavanje vseh sovražnikov našega o-zemlja. Dejstvo je, da razkosanje STO ni ne v interesu Jugoslavije in ne v interesu Italije, še najmanj pa u interesu tržaških Slovencev in istrskih Italijanov. Zato se borimo proti ka-pilulantstvu Tita, ki izroča S.I.OUO Bes razkrinkanih ljudi tržaških Slovencev Italiji, in proti kapitulantstvu Scelbe, ki izroča Italijane cone B Titu, ker vemo, da nobeden od obeh partnerjev ne namerava spoštovati človečanskih pravic teh dveh etničnih skupin, kar dokaz uje sedanja raznarodovalna politika v coni B in coni A. Na vsak način imamo kot slovenski komunisti dolžnost, da se borimo v prvi vrsti proti izdajalcem, ki, žal, izhajajo iz naše narodne skupnosti, in da jih o-žigosamo pred vsemi jugoslovanskimi narodi, ker se morajo v teh zgodovinskih trenutkih določiti odgovornosti vseh strank in skupin. Prav zato, ker kot slovenski komunisti dosledno In vztrajno nastopamo v vlogi ljudi, ki se borijo za rešitev vseh vprašanj našega naroda, tudi narodnostnega na tem narodnostno o- groženem koščku zemlje, smo predmet jeze titovskih kolovodij, ki smo jih dotalno razkrinkali in jih razkrinkujemo kot izdajalce in kapitulante. Dejstvo je, da titovski kolovodje opažajo, kako jih zapuščajo njihovi lastni pristaši, vedoč, da je to naše delo. Ljudje so odprli oči, Stoka, Laureati in ostali pa so čedalje bolj osamljeni. Revčki. Zato pa mislijo, kako bi dobili varen kotiček v nekaterih italijanskih strankah. POGREB IV. RAZREDA To nam dokazuje vest, ki jo je objavil «Primorski» od petka. S to vestjo smo zvedeli, da je Laurentijeva «KP STO» sklicala konferenco, ki bo prediskutirala nastali položaj in ukrenila vse potrebno za prilagoditev novim razmeram. Ze zadnjič smo pisali, aa so prišla iz Ljubljane nova navodila, ki določajo razpustitev oseh sedanjih titovskih organizacij in vključitev njihovega članstva v določene italijanske stranke. To ni nič čudnega, saj ni nobene razlike med politiko titov-cev in politiko italijanskih nacionalističnih strank. Antikomunizem jim služi kot skupna platforma. Morda bodo titovci hoteli Igrati v teh strankah vlogo naj-Oesnejših protikomunistov. Na vsak način je ta nameravana likvidacija najboljše potrdilo njihovega kapitulantštva. Niso samo pripravljeni izročiti HJ.0U0 Slovencev Italiji; niso samo postali nestrpni, ker se Sceiba nekam obotavlja sprejeti to čedno darilce: marveč že pripravljajo v svojih lastnih vrstah ukrepe zato, da bi izgladili pot italijanskim oblastem v delu za nadaljevanje raznarodovalnega dela in za povečanje pritiska na demokratično gibanje. Toda tako titovci kot njihovih novi «prijatelji« nas premalo poznajo! cijo Vargasovega sina Latera. V ponedeljek so se letalski oficirji sestali in pooblastili Gomeza, da zahteva od Varga-sa odstop s predsedniškega mesta. Vargas je odgovoril, da bo zapustil predsedniško mesto samo v primeru smrti. Računal je pač na podporo vojske, ki pa mu je v ponedeljek zvečer odpovedala pokorščino in se povezala z letalstvom. V noči med ponedeljkom in torkom se je sestal ministrski kabinet, ki je vsilil Vargasu predlog 90-dnevnega «dopusta». Ze zgodaj v jutru so brazilske radijske postaje oddajale vest o Vargasovem odstopu. Ob 8.30 pa se je predsednik zaprl v svojo sobo in izvršil samomor. Takoj za tem je podpredsednik Cahe Filho prevzel dolžnosti predsednika in začel sestavljati novo vlado, kar pa se je izkazalo kot zelo težavno delo. Vargas je pustil pismo, v katerem pravi, da je prišlo do tega položaja zaradi pritiska določenih notranjih in mednarodnih krogov. Njegova namigovanja so zadela v živo. ker se je ameriška vlada čutila prizadeta. Ta obtožba ni zadela v prazno, ker je znano, da imajo Amerikanci velike interese v Braziliji preko svo- jih monopolov «Standard Oil», v sredo se ;e za. «United Fruh» m drugih. Var- i čelo evropsko prvenstvo v lah-gas je do nedavnega zadovo- atletiki V nrvem dnevu sta ljeval interese ameriških voditeljev, ki so ga podpirali že ko svoje «laburistične» stranke. Ko pa je ponovno pokazal svoj pravi obraz protiljudske-ga elementa, se je začelo v deželi gibanje za izboljšanje delovnih pogojev, ki je doseglo svoj vrhunec v teh zadnjih dveh letih. Pod pritiskom delovnih množic je moral Vargas sprejeti nekaj ukrepov, ki so dejansko trčili ob interese ameriških monopolov. Zato so ameriški krogi organizirali desno opozicijo gen. Gomeza in časnikarja Lacerde. Sedaj je vprašanje, ali bo Amerikancem in njihovim a-gentom v Braziliji uspel ta fašistični državni udar. Deistvo je. da je proti nevarnosti začelo nastopati ljudstvo, ki demonstrira v Rio de Janeiru. San Paulu, Belo Horizonte in Porto Alegre. Policija skupno s fašističnimi škvadrami surovo nastopa proti demonstrantom. Do sedaj so bili 4 mrtvi in 58 ranjenih. V Porto Alegre in Rio de Janeiru so o-blasti proglasile obsedno stanje. Evropsko prvenstvo v latti atletiki BERN od daljnega 1930, ko se je z državnim udarom polastil o-blasti in nepretrgoma diktatorsko vodil državo, razen štirih let od 1946 do 1950. 1950 je Vargas ponovno prišel na oblast na podlagi svoje socialne demagogije in pre- lci atletiki. V prvem dnevu sta zakonca Zatopek dosegla bleščeči zmagi. Emil Zatopek je namreč z 200 metrov razlike zmagal na progi 10.000 m. Dana Žatopkova pa v metu kopja (52,91 m). V maratoni sta dobila zlato kolajno kar dva tekmovalca: Rus Filin, ki je zaradi slabih znamenj zgrešil progo, ko je že bil tik pred zmago, in Finec Karvonen, STRAN 2 DB>IvO 2S. AVGUSTI OB 10. OBLETNICI MUČEN1ŠKE SMRTI VELIKEGA VODITELJA DELOVNIH MNOŽIC LUIGI FRUÌ ZGLED V dobi fašistične strahovlade in nacističnega zatiranja se je v naši pokrajini razvila antifašistična in osvobodilno " borba z najboljšimi silami, ki ■o izšle iz vseh družbenih slojev in raznih političnih ideologij Te sile so ustvarile enotnost na podlagi osvobodilne borbe. Najnaprednejši delavci in kmetje pa so dali v svetu, kakor tudi za ovoje družine in svoj narod. V tej borbi 'e dalo naše majhno ozemlje legendarne junake in neutrašne borce ter velike voditelje ljudskih množic, ki so se borile za dosego Od fašizma teptane svobode. Med najsvetiejše like spada Luigi Frausin, sin delavskega razreda v Miljah o kateicrn it potekala 24. avgusta 10. obletnica mučeniške smrti. Rojen pred 55 leti, je moral kaj km» lU zapustiti šolo, ki jo je tako ljubil, ko je še obiskoval 3. razred. Delo v tovarnah, stik z ilalijanskimi in slovenskimi delavci in kmeti sta ga že v mladih letih privedla v vrste naprednega gibanja, to je v Socialistično stranko. Kmalu t’ le odlikoval po svojih sposobnostih in postal je visoko cenjen in priljubljen voditelj, poln iniciative v borbah delavcev za njihove probleme. Vstopil je v Komunistično partijo, ki se je ustanovila na kongresu v Livornu. Postal je vztrajen propagandist direktiv kongresa kot takega. Zaradi tega ie postal larča fašistične drhali in pretrpel vse gorje, ki ga je podlost fašističnega režima prizadejala doslednim antifašističnim borcem: po- manjkanje. trpljenje, ponižanje. batine, brezposelnost, ječo in preganjanje. Začela se je tragična doba. ki je privedla do izrednih zakonov in Posebnega sodišča. To je bila dolga pot kalvarije italijanskega na- roda ter Slovencev in Hrvatov le pokrajine. Frausin se je moral izseliti. Poznali so ga v Parizu in na Dunaju, ljubili ga in vsi so vedno povpraševali po Aristidu. Govoril so i njegovi osebi z vdanostjo in spoštovanjem. Aristide je bilo njegovo ilegalno ime. Zaradi njegovih izrednih sposobnosti ga je partija izbrala za voditelja gibanja v notranjosti dežele. Njegovo delo in ime sta le sno povezana z odločilnimi borbami ki jih je vodila KPI za razkrinkanje vsake oblike odklona, oportunizma, bordi-gizma in nacionalizma. I.ela 1931 je bil aretiran v Genovi, leta 1932 pa obsojen ud Posebnega sodišča. Prišel ie iz ječe 1937 in poslali so ga v konfinačijo na otok Vento-tene. Tudi v kontinaciji je študiral in poučeval. Posebno je bil enjen zaradi izkušenj in poznavanja vseh problemov, ki so se nanašali na Julijsko krajino. Vsi se spominjajo, kako je vedno svaril pred italijanskim in slovenskim nacionalizmom ter nevarnostjo kozmopolitoma. Boril se je proti sektaštvu in skušal uresničiti politiko naprednih sil različnih političnih struj, to je politiko enotnosti in zavezništev, ki je bila podlaga osvobodilne borbe. Kot je bil občutljiv v političnih problemih in predan uartiji. tako globoko je ljubil svojo družino, katere se je spomnil vedno in ob vsaki priliki. Kdor je občeval z njim. ie lahko razumel, kako veliko veselje mu je bil odvzeto s lem, da ni videl, kako mu raste sin, da ni mogel živeti skupnega življenja z ženo, o-Irokom in sorodniki. Ob vsaki priliki je povpraševal, kako jim poteka življenje. Živel je. ne da bi videl svojega sina. ga lahko božal in vzgajal. E-dino le visoko poslanstvo z vzvišenimi ideali miru in svobode lahko nadkriljuje ta čustva. nad katera se postavljajo višji in daljni ideali. Sele s padcem fašizma se je vrnil domov in prebivalstvo Milj mu je dalo svoje največje pi.'znanje. Poklonili so se mu ne samo naši simpatizerji, mar več tudi nasprotniki, ker je predstavljal najlepše tradici ie in je imel velike sposobnosti za borbo in delo. Teda 8. septembra se jo mo ral vrniti v ilegalo in nadaljevati ilegalno borbo. Vzpodbujal je osvobodilno gibanje, u-stanovil prve skupine GAP. sodeloval je pri ustanovitvi Tržaške brigade in brigade «Alma Vivoda» Njegova je tudi zasluga, da je znal prepr: čati od naših vrst oddaljene ljudi o potrebi ustanovitve CLN za strmoglavljenje fašizma. Vedno in še posebno v tej dobi se je boril proti vsaki obliki nacionalizma. Dne 7. avgusta 1944 smo odpotovali na sestanek z oficirji Tržaške brigade v kraju Korita na Krasu. Med potjo je povpraševal po novicah o sinu in je hotel vedeti vse, do najmanjše podrobnosti. V veliko veselje mu je bilo, ko je zvedel o junaških dejanjih komandanta Nanosa, njegovem idealu, predanosti partiji in nežni ljubezni, ki jo je gojil Mario Frausin do matere in očeta. Bili smo skupaj do 12. avgusta, ko se je vrnil v Trst. Na povratku z misije pa so ga že čakali agenti SS in ga nekaj dni pozneje aretirali. Prestal je strašna mučenja, točla iz njegovih ust ni prišla niti ena beseda. Po več dueli trpinče- nja, je bilo vse njegovo telo ena sama krvaveča rana. Toda kljub nepopisnim mukam je bil vedno ponosen in imel je toliko moči, da ni prosil svoje rablje niti kapljice vode. Držal ga je po konci brezmejni ideal, nikakor pa ne fanatizem. Podpirala ga je razredna zavest proletariata, iz katerega je izhajal. In ta zavest mu je dala moč, da je prenesel še poslednjo žrtev. Ne vemo. kdaj so nacifaši-stični rablji končali z muče- njem Luigija Frausina in ne moremo položiti cvetja na njegov grob. Toda spominjamo se ga vedno in nadaljevali bomo borbo za tiste ideale, za katere je Frausin žrtvoval svoje življenje. MARIJA BERNETIC | Po socialisti»! sveto v ZSSR GRADE NA J VEČJI OTROŠKI MAGACIN V Moskvi grade največji ma-gacin za otroške predmete v Evropi. «Detski mir» (Otroški svet), kot se bo imenoval ta magacin, bo imel 300.000 kubičnih metrov prostornine in bo lahko postregel dnevno po 200 tisoč odjemalcev. Osemnadstropna stavba bo imela poleg prodajnih prostorov tudi zimski vrt s kotičkom za mlade botanike, otroško kavarno in veliko jedilnico. Moskva in druga sovjetska mesta imajo desetine podobnih magacinov za otroke vseh starosti. POUČNI FILMI V KARLOVIH VARIH Na nedavnem 8. mednarodnem festivalu v Karlovih Varih je bilo predvajanih mnogo pol judnoznastvenih in slikanih filmov. Veliko zanimanje je pri gledalcih vzbudil sovjetski znanstveni film «Fi-toncidi», ki opisuje znanstveno delo stalinskega nagrajenca prof. B. P. Tokina. Ta učenjak je ugotovil, da v rastlinah obstajajo takozvani fiton-cidi, to je tvarine, ki uničujejo mikroorganizme. Navdušeno so bili sprejeti tudi češkoslovaški film «Na pragu zgodovine», ki prikazuje arheološke najdbe na Moravskem, rumunski «Izlet v gore» o dogodivščinah neke skupine mladincev na ekskurziji. švedski film «Keramika iz Koge» in drugi. Naroči se na “Delo“ in preskrbi naročnike V kampanji za demokratičen tisk je razen sirjenja naših listov, nabiranja prispevkov in organiziranja krajevnih praznikov tiska važna naloga tudi pridobivanje novih naročnikov' za «DELU ». Postati stalen naročnik «DELA» -— to naj bo osnovna naloga vsakega slovenskega tovariša in simpatizerja. \ sak tovariš naj si v tej kampanji našega tiska stalno prizadeva in potrudi, da pridobi s saj po enega naročnika za « DELO». S lem bu prispeval za finančno utrditev na-šega lista. Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki omogoča redno izhajanje «DELA». Naročnina za « DELO» znaša : MESEČNA 80 lir, TRIMESEČNA 260 lir. ŠESTMESEČNA 520 lir, LETNA 1.000 lir. Naročite se lahko kadar koli! PRIJ ATELJI, TOVARIŠI ! ČE ŽELITE PREJEMATI «DELO» NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI ! Obisk laburisMči voditeljev v L. R. Kih Od agencije «Nova Kitajska» smo prejeli te dni nekaj | posnetkov o obisku angleških laburističnih voditeljev v Lij Kakor znano, je obisk angleških laburistov povzročil v burjenje in jezo v ameriških vladnih krogih, ki vidijo svetovni mir pomembnem dogodku slabe perspektive za u svojih vojnih načrtov. TEROR PROTI DEMOKRATIČNEMU GIBANJU V PAPAGOSOVI GRČIJI Špalir 8500 policijskih agentov varoval Tita pred grškim ljudstvom Poziv grških intelektualcev svetovnemu javnemu mnenju - Usoda 49 mladih sindikalistov - Žene in otroke političnih pripornikov silijo, naj se odrečejo svojemu možu, oz. očetu - Pisatelj Menelas Lundemis ponovno v taborišču - Strahote na otoku Ai-Stratis Cu En Laj in vodja laburistične delegacije Attiee n1 nem ko*i!u, ki je bilo prirejeno na čast laburistični^1 List «Glas Grčije» je v svoji 67. številki objavil poziv grških intelektualcev svetovnemu javne-mu mnenju, ki ga je podpisalo 54 grških pisateljev. pesnikov, univerzitetnih profesorjev, zdrav nikov, novinarjev. • umetnikov, režiserjev in igralcev. V pozivu se pravi, da so intelektualci zelo prizadeti od terorja, ki ga je u-vedla Papagosova vlada. Veliko število znanstvenikov, profesorjev, umetnikov, novinarjev, kulturnikov je bilo v zadnjem času Poslopje muzeja zgodovine v Leningradu O državno-monopolističnem kapitalu v Jugoslaviji V teku koncentracije in centralizacije proizvodnje ter kapitala. v teku usvarjanja monopolov", koncentracije in centralizacije bančnega kapitala je ob koncu 19 stoletja prišlo tudi do združitve industrijskega in bančnega kapitala v finančni kapital. Kot rezultat tega procesa so se v posameznih deželah ustanovili trusti in koncerni, skupno z njimi pa se je izoblikoval ozki sloj kapitalistov, ki gospodujejo nad temi velikani. V rokah maloštevilnih kapitalistov, ki jih Lenin naziva finančno oligarhijo. je osredotočena velikanska gospodarska sila. To svojo moč pa finančna oligarhija ne izkorišča samo zato, da gospodari nad gospodarstvom svoje dežele, marveč da podredi njeno državno oblast svojim interesom, da dejansko zagospodari nad državo in jo vodi. Država se na ta način podreja oblasti monopolov. Člani iinančne oligarhije neposredno zavzemajo danes vodilne položaje v vrhovih državnega ustroja. V vladi ZDA je minister zunanjih za dev John Foster Dulles lastnik odvetniških uradov, ki zastopajo interese Rockefellerja; o-brambni minister Charles Wilson je predsednik največjega monopola ZDA «General Motors». Z «General Motors» sta tesno povezana minister notranjih zadev Douglas McCae in poštni minister Arthur Summerfield. V sedanji konzervativni vladi Anglije je podpredsednik jn minister zunanjih zadev Anthony Eden ravnatelj «Westminster bank» in predsednik zavarovalnega koncerna «Fenix», ki ima v svojih rokah velik del angleškega gospodarstva; finančni minister Butler je ravnatelj trusta «Curt old» za proizvodnjo umetnih vlaken; minister za kolonije Littieton je vodja «Associated Electric Industries» itd. Državno-monopolistični kapitalizem je značilen za dobo Na rižoih poljih osvobojenega Vietnama imperializma, prav posebno pa za dobo splošne krize kapitalizma. Državno - monopolistični kapitalizem pomeni gospostvo največjih monopolov, ki so si podredili ustroj državne oblasti in ga izkoriščajo kol sredstvo za vmešavanje v gospodarsko življenje dežele in za jačanje ukrepov proti de lovnim ljudem v svrho povečanja maksimalnega profita in okrepitve svoje diktature. Toda finančna oligarhija se ne zadovoljuje z zasužnjevanjem lastne dežele. Ameriški monopoli, upora bljajoč vlado in ves državni ustroj ZsDA kot svoje orodje, razširjajo svojo gospodarsko, vzporedno z njo pa politično in vojaško oblast po vsem kapitalističnem svetu. V tem ne-šistem delu za zasuženjevanje šibkejših kapitalističnih dežel igrajo desni socialdemokrati vlogo neposrednih pomagačev ameriških monopolov. Zanje sta, kot je izjavil predsednik Laburistične stranke Morg'an Philips, «Marshallov načrt» in «pomoč» na osnovi ameriškega zakona o «vzajemni varnosti» ... «socializem v praksi». V svojem poročilu na XIX. kongresu KPSZ je tov. Malenkov dejal: «Sedanja desna socialdemokracija je dopolnila svojo staro vlogo sluge nacionalne buržoazije in se spremenila v agenturo ameriškega inozemskega kapitalizma...». Delokrog delovanja monopolov se razširja z izvozom kapitala. V pogojih vladanja držav-no-monopolističnega kapitalizma predstavlja izvoz kapitelov posel države, ki se za to okorišča izterjanih davkov. Do-čim je n. pr. 1929 delež države pri izvozu kapitalov predstavljal 43 odst. vsega izvoza kapitalov iz ZDA, se je ta delež dvignil 1949 na 80 odst. V povojnih letih je bilo 30 odst., v nekaterih letih celo 45 odst. celokupnega blagovnega izvoza iz ZDA finansiranih od državnega proračuna. Marshallov načrt in «pomoč» na osnovi zakona o «vzajemni varnosti» sta prav tako po večini finansirana od ameriške vlade. Posebno značilno za strukturo blagovnega izvoza je, da je i 1951 in 1952 vojaški material | predstavljal 40 odst. celokup-, nega blagovnega izvoza ZDA v evropske dežele. Skupno s takim razvojem izvoza kapitalov in blaga ter s povečanjem izkoriščanja delovnih ljudi v deželi so naraščali tudi maksimalni profiti ameriške finančne oligarhije. Dočim so pred vojno, n. pr. 1938 iznašali 3.3 milijarde dolarjev, so 1948 že iznašali 33,8 milijarde dolarjev, za časa vojne v Koreji pa kar 42,9 milijarde dolarjev. Tako se povečujejo maksimalni profiti. istočasno z njimi tudi vpliv ameriških monopolov v drugih deželah: pri tem pa ne tvegajo ničesar. Izgube, ki izhajajo iz neuspelega plasiranja kapitalov, kot n. pr. v primeru Cangkajška. ko je bilo izgubljenih 5 milijard dolarjev, prenašajo predvsem davkoplačevalci, ker se ti posli finansirajo z njihovim denarjem. To pa ne bi bilo mogoče, če ne bi finančna oligarhija zavzemala odgovorna mesta v vrhovih državne uprave. Podrejanje drugih kapitalističnih dežel, njihova spreme-nitev v polkolonije se vrši po istem receptu, po katerem je finančna oligarhija obvladala državni ustroj v ZDA. Vlacfa ZDA kot orodje državnu-mo-nopolističnega kapitala obvladuje gospodarsko šibkejše m zaostale kapitalistične dežele, si podreja njihove vlade, u-irjuj-e in podpira diktature raznih reakcionarnih klik. aretirano, mučeno po ječah m poslano v taborišču, kjer preživljajo najtežje dni svojega življenja. Papagosova policija je pretira la urednika lista «Augi» Manosa in Efstnliadisn, profesor ja Kisky-rusa, pisatelja Vurnasa, založnike Nefeludisu, Panopulosa. Stama-Uua in Sarisa, prevajalca Ther mosa. Pesnik Menelas Lundemis, ki je bil sedem let zaprt v strašnih taboriščih v Macronissosu in Ai-Stratisu in ki je bil pred meseci osvobojen zaradi svojega slabega zdravstvenega sianja, Je bil ponovno aretiran in postan rut «otok smrti», ■t. j, na otok Ai-stratis, kjer so zaprte stotine drugih intelektualcev kot Cor naros, Papapericlis in drugi. Toda Papagosov režim ne are-'trn samo ljudi, marveč hoče Izbrisati celo njihova dela. Tako Je bila pred kratkim prepovedana pesniška zbirka Tassosa Livadi lisa sunto zato. ker je vsebovala nekaj stihov, ki so poveličevali mir. Prav tako so inkvizitorji preko grške cerkve postavili na indeks najnovejše delo pisatelja Nicosa Cazancakisa. Danes — pravi poziv — je v Grčiji mesto le za dela in ljudi, ki se klanjajo režimu in Ameriki. Za tiste pa. ki si želijo svobodne in neodvisne Grčije ni mesta, ali bolje se najde mesto po ječah in taboriščih smrti. List «Glas Grčije» piše tudi, da je grška policija pred prihodom Tita v Atene 2. junija t. I. aretirala v Atenah, Pireju in Solunu preko 1000 ljudi. Da se jugoslo-vanskemu diktatorju ne bi nič zgodilo, je vlada razpostavila na poti iz Pireja v Atene preko 5000 policistov, v pirejski luki pa kar 3500. Celo fotoreporterji so bili izbrani, njihovi fotoaparati in filmi so bili strogo pregledani. Fotoreporterji so imeli določeno mesto in policijski načelnik jim je prepovedal kretanje. v Atenah, Pireju in Solunu je policija stalno patruljirala ceste, skupine .policistov pa so bile razpostavljene celo po strehah hiš. Sami zahodni listi so morali priznati, ' perstavilo nevarnost1, zelo visoka zavest V vainosi ljudi. Iznajdi; darja Karakajiča je 1 ljenje iz jame Breg0' darjev. Izredna pozi"!' Softiča in iManojlovjC' Mirnovo je bila, P'. ker sta obadva. rešo!j sama umrla. Izkazal o.," v takih primerih tu11 človeška zavest ne dok n aditi pomanjkanj' zacije in sredstev 7.5 zaščite dela. («Bor f‘: -------------------- ZA VSAKOGAR NE K SPIRITIZEM «Povej mi ljubi mož, ali si se počutil boljše, ko si živel z mano, ali pa ti je boljše sedaj?» «Sedaj.» «Kje pa si?» «V peklu.» PREMETENOST SODNIK: «Obtoženec, ali pri-poznate ta nož?» Obtoženec: «Ne pri poznam ga, ker ga nisem nikdar videl». Sodnik preloži nato razpravo na naslednji dan. Na drugi razpravi z‘-nik obtožencu isto «Ali priipoznate ta n°z,. Obtoženec: «Da, ;pr'k Sodnik: «Končno st dločili za izpoved. je ste ga videli?» .N Obtoženec: «V tej. raj, ko ste mi ga vi ™ * * * j KJE JE TIČAL V UČITELJICA se Utr za nekaj minut oddam, da. Ko se vrne, je ve’ i koncu. Učenci se ovj/j zvezki m knjigami, Hji. čečka s kredo po lS ,: Z ogorčenim glasov ■ ljica tibrne do učen^ vpraša: «Rada bi vas nikdar, ko se vry red, ne najdem pri .,i; «Zato, ker imate gu.j; piate na čevljih» ".JV govori eden izmed * * * ZAKAJ SE NOVOROJENI — Ti, ali mi veš iV“f kaj se novorojenček pride na svet? „ri, — Zato. da 0P°Z“/ da se je s tistim tr čelo trpljenje. ZAHTEVAMO POVRNITEV ŠKODE, Ki NAM JO JE PRIZADEJAL FAŠIZEM Potek napada fašistične drhali na poslopje Narodnega doma v Trstu Zbiranje Giuntovih škvadristov v ul. del Teatro - Zadržanje policijskih in vojaških oddelkov Epizoda alpinca, ki je ustrelil proti fašistom - Smrtna žrtev - Pustošenje nekaterih stanovanj Čeprav je bil dan 13. julija 1920 lep in sončen, kot so navadno poletni dnevi, je bilo vendar že v dopoldanskih urah čutili, da se nekaj nenavadnega, za naše ljudstvo usodnega pripravlja. Ko sem tega dne šel dvakrat po službenih o-pravkih mimo ulice del Tento, sem opazil nenavadno prihajanje in odhajanje črnosrajčnikov iz sedeža tržaške fašistične stranke, ki se je nahajal v isti ulici na št. 3. Pomešal sem se med nje, da bi kaj slišal, in res je bilo razumeti iz njihovih pogovorov. da se pripravljajo na akcijo. katere žrtev naj bi bil Narodni dom v mestu. Urno sem se vrnil v pisarno dr. Kimovca, kjer sem bil u-služben in ki se je nahajala na trgu Oberdan in imela tri o-kna s pogledom na del trga pred Narodnim domom. Povedal sem svojemu šefu, kar sem zvedel, vračajoč se v pisarno, ter izrekel mnenje, da bi bilo treba takoj nekaj ukreniti, da se prepreči nameravani napad. Dr. Kimovec je v dvomu zmajal z glavo ter izjavil, da. se mu zdi neverjetno, da bi oblasti kaj takega dovolile, a se je kljub temu odpravil takoj do dr. Wilfana in ga o zadevi poučil. 'Dr. Wilfan je pozval k sebi še dr. Slavika in vsi Irije so se sporazumeli, da intervenira dr. Siavik, tedanji predsednik Tržaške posojilnice in hranilnice, ki je imela sedež v Narodnem domu, pri takratnem kvestorju in zahteva od njega zagotovila za preprečitev eventuelnega napada. Kvestor je dr. Slaviku ta zagotovila tudi dal, čeprav je bil nedvomno o pripravah že informiran. To se je v resnici tudi pokazalo po nekaj urah. Bilo je ob 16.30, ko se je fašistična drhal privalila po ulici Roma na trg pred Pošto ter obkolila Narodni dom. Med kričanjem žaljivih psovk na račun Slovencev se je drhal zagnala proti glavnemu vhodu na trgu Oberdan in onima stranskima na ulici Galatli in Geppa. ki so bili seveda zaprti. Zaman so napadalci skušati vdreti skozi močna vrata, ki so vzdržala pred njihovimi ponovnimi poizkusi. Zaradi te-' ga sc je na ukaz. množica napadalcev umaknila na trg pred Narodni dom. Ostale so le tri skupine škvadristov, ki so z metanjem ročnih bomb skušale podreti vhode. Bilo pa je zaman. Trg Oberdan se je med lem napolnil z velikansko množico radovednežev, ki so nemo prisostvovali dogajanju. Med to množico si je utrl pol močan oddelek alpinskega polku. ki je bil nastavljen v bližnji vojašnici Obertian in se razpostavil v vrste pred Narodnim domom na mestu, kjer se nahajajo tračnice openskega tramvaja in desno od tedanjega vodnjaka, ki se je nahajal na kraju, kjer je sedanja palača špedicijske družbe «A-driatica». Množica napadalcev pa med tem ni odnehala in se je spravila na zatvore — role — na oknih kavarne in restavracije «Balkan» ter jih skušala odpreti. V trenutku, ko se jim je to posrečilo, se je dogodilo nekaj, kar je omembe vredno. Eden izmed alpincev. ki je stal na desnem krilu prve vrste, je nenadoma pokleknil na eno nogo. nameril puško in ustrelil na napadalce, ki so skušali vdreti skozi okna restavracije ter zadel enega izmed njih. Ta se je ranjen zgrudil na tla. Istočasno pa je eden izmed poveljujočih udaril alpinca s puškinim kopitom po glavi, da se je v nezavesti zgrudil na tla. Na ukaz je pristopilo 6 alpincev, ki so nezavestnega vzeli na rame in odnesli v bližnjo vojašnico, med začudenimi pogledi prisotnih. Fašisti sta nato navalili V prostore Narodnega doma, jih polili s bencinom in zažgali. Vse to se je dogajalo ob pasivnem zadržanju velikega števila karabinjerjev in močnega oddelka alpincev. Iz številnih zaprtih oken na pročelju Narodnega doma v prvem in drugem nadstropju se je začel valiti dim in kmalu za tem so se pokazali tudi plameni ognja. Enako se je do- bližajoči se nevarnosti, in dalo tako možnost, da so se umaknili iz stavbe. Širite in čitajte “Delo“, list, ki se vztrajno in dosledno bori za STO godilo tudi v stranskih oknih in v oknih pritličnih prostorov restavracije in kavarne. Ko so prvi plameni zajeli tudi zadnje, to je tretje nadstropje, se je v lem nadstropju naenkrat odprlo eno izmed oken in na njem sta se pojavila moški in ženska, ki sta obupno klicala na pomoč. Tretje nadstropje Narodnega doma je vsebovalo številne sobe hotela, v ka-lerih so bili nastanjeni po večini tujci, ki jih je službujoče osebje pravočasno obvestilo o Se danes se ne ve, kako se je dogodilo, da sta omenjena gosta, o katerih je bilo ugotovljeno, da sta bila neki lekarnar iz Postojne in njegova žena, kljub vsemu trušču, ki sp ga povzročale eksplozije bomb in divje kričanje obsedene fašistične drhali, mirno spala v svoji sobi, dokler "ju ni začel dušiti v sobo prihajajoči dim. Na njune kliče na pomoč so bili pozvani na lice mesta gasilci, ki so se pred vhodom v Narodni dom razpostavili v širok krog. držali napeto veliko platneno rjuho ter pozivali nesrečneža iz tretjega nadstropja, naj se vržeta drug za drugim skozi okno. Po kratkem oklevanju se je vrgla prva lekarnarjeva žena, ki je srečno padla na rjuho, ki so jo gasilci z ozirom na dejstvo, da je bila ženska majhne postave, držali napeto. Nji se ni pripetilo ničesar hudega. Drugače pa se je zgodilo z njenim možem, ki je bil velike. močne postave. Kljub temu. da je rjuho držalo okrog 60 gasilcev, so ti pod težo možakarja popustili tako, da je mož udaril na tla ter je nekaj ur za tem podlegel v tržaški bolnici. Med tem so plameni zajeli podstrešje in streho, ki se je okrog 8. ure zvečer zrušila z velikim ropotom. Plameni so s tem dosegli skrajno uničujočo silo in ponovno je bilo slišati, kako se rušijo podi in zidovi v notranjosti. Crn dim se je valil še ves naslednji dan s pogorišča, na katerega ni padla niti kapljica vode iz gasilskih vodometov! Gasilci so se omejili, razume se na ukaz, edino le na polivanje stranskih zidov in strehe hiše, ki je stala v ozadju Narodnega doma zato, da bi ne plameni, o-ziroma vročina povzročili požar stranskih stavb v ul. Geppa in ul. Gaiatti. Fašistična drhal, ki ji je stal na čelu odvetnik Giunta s svojim štabom, se je okrog 21. ure odpravila proti središču mesta z namenom, da nadaljuje svoje «kulturno» početje na škodo trgovin in ostalih u-stanov, ki so bile znane kot last Slovencev. Prvi dve žrtvi tega nadaljnjega pohoda sta bili pisarna odvetnika dr. Jo- sipa Wilfana v ul. XXX. Ottobre 13, kjer so «kulturniki» razbili na drobne kose vso o-nremo, in pisarna dr. Kimovca, ki je bila združena z njegovim osebnim stanovanjem. Tu se je očitno pokazala solidarnost oblasti s fašističnimi škvadrami. Ko so namreč škvadristi razbijali vhodna vrata v namenu, da vdrejo v pisarno in stanovanje, je dr. Kimovec skušal dobiti telefonsko zvezo s kveslorjem. Službujoči organ na kvesturi pa se je delal, kot da ne sliši prav, zahteval pojasnil in po petminutnem razgovoru zagotovil da bo kvestura takoj odredila intervencijo karabinjerjev. Ti so v resnici tudi prišli minuto za tem skupaj s fašisti pod vodstvom lastnih oficirjev, potem ko so vdrli skozi vhodna vrata. Karabinjerski oficirji so bili tisti, ki so dr. Kimovca, potem ko jih je pozval, naj izvršijo svojo dolžnost, začeli biti po glavi, prsih in hrbtu z žilovkami tako, da so mu povročili debele temno modre otekline, medtem ko se je drhal vrgla na vse prostore, iz katerih je zmetala skozi okna na trg vso stanovanjsko in pisarniško opremo ter oblačila, izvzemši dve pisalni mizi ame-■ikanskega tipa, ki sta bili preveliki in nista mogli skozi o-kna. Dr Kimovcu, njegovi ženi, dvema mladoletnima o-trokoma in služkinji je od vsega imetja ostalo le to, kar so imeli na sebi. Vse ostalo si je drhal na trgu med divjim prerekanjem razdelila in odnesla ob prisotnosti brezštevilnih karabinjerjev in agentov javne varnosti. VENČEK KREC1C Sončni zahod v tržaški luki PO DVEH TEDNIH ŠE VEDNO KOMENTIRAJO IZREDNI DOGODEK Kriški ribiči tako obilnega ne pomnijo lova na tune 1948 je bil zadnji precej dober lov - Samo še tri “tonere“ v Križu - Vloga “kol- nari<6iru in ^lnLonmrM *7 I Aimm n n Kil! —_________• i__1 • ■ • • i • 1 •¥ • • narjev" in “lekačev" - Z lovom so bili zadovoljni tudi trgovci in gostilničarji V prvi svetovni vojni prvi poraz imperializma Članek iz glasila ruskega slovanskega odbora “Slavjanje4 ii. Prva svetovna vojna je bila nepravična, imperialistična; izbruhnila je zato. da bi se nadaljevalo ropanje in podjarmljenje narodov in da bi se svet znova razdelil. Da bi v vojna razdejanja pahnila čim širše množice, je buržoazija vseh dežel govorila o «obrambnem» in «osvobodilnem» značaju vojne. V resnici pa si je vsaka vojskujoča skupina postavila za cilj podjarmljenje drugih narodov Posebno pohlepni so bili apetiti Dva. tedna sta minula, odkar so kriški ribiči pospravili izredno bogat lov tunov, toda še danes se v prijazni kraški vasi kaj radi in z zadoščenjem spominjajo na ta izreden dogodek. Da Je bil lov nekaj res izrednega, nam pričajo povsem verodostojne izjave najstarejših kriških ribičev, ki ne pomnijo tako bogatega lova. Izmed vseh vrst no se lov na tune gotovo najbolj splača in to zaradi visoke cene, ki jo ima ta riba na trgu. Na ža-los: ribičev in seveda tudi potrošnika pa je lov na tune po drugi strani malo rentabilen, ker so le redki primeri, da pridejo tuni v naše kraje, v tako velikih skupi-nali. Zadnji, še precej izdaten lov so imeli Križani 1948. leta, ko je ena sama «tonerà» ulovila v enem dnevu kakih 400 tunov, ki so tehtali povprečno od 7 do 15 kg. I,eta 1951 pa so ulovili tuna v teži 163 kg, kar je za kriške ribiče menda rekord v povojnih letih. Sicer pa se še. danes spominjajo, da so nekaj let po prvi svetovni vojni potegnili na suho tuna. ki je tehtal kakili 300 kg. /tato je tudi razumljivo, da je začel lov na tune z leti upadati. Se prva leta po prvi svetovni vojni so imeli kriški ribiči osem «toner», danes pa so samo še tri. Te pa niso last kriških ribičev, marveč Gospodiča in Peterlina iz Nabrežine in Cumparja s Kontoveta. Za vzdrževanje «toner» in «trat», to je mrež, je treba pač imeti nekaj več poa palcem, česar pa kriški ribiči na žalost nimajo. Pred začetkom sezone aajo lastniki «toner» svoje čolne na razpolago poedinim skupinam po devet ribičev za vsako «tone.ro». Sest izmed teh je izbranih za lov kot tak. trije pa so neke. vrste 10. OBLETNICA OSVOBODITVE LR ROMUNIJE Velikanski uspehi romunskega ljudstva na poti v socializem Novo mesto Valea Caselor za delavce petrolejske industrije v pokrajini Pitesti v LR Romuniji. ne in kulturne potrebe ljudstva. S pospešenim tempom se uresničujejo vladni ukrepi za stalni razvoj kmetijstva in lahke ter srednje industrije. V teh pogojih se stopnjuje in izpopolnjuje delovanje na umetniškem znanstvenem in literarnem poprišču. Ljudstvu je omogočen vsestranski razvoj. Narodnostne manjšine uživajo iste pravice kot romunski 'narod, med temi tudi jugoslovanska manjšina. Romunsko ljudstvo vodi preko svoje vlade in države politiko miru in bratstva med narodi, Gospodarska in kulturna gradnja je nerazrusino povezana s stvarjo miru. Podlaga zu- INadatjuje se na 4. stran:j izvidniki ali kot jim pravijo v Križu, «kolnarji». Najtežja in najnapornejša je gotovo naloga «kolnarjev», ki so skozi uso sezono, to je od avgusta do oktobra, vsak dan od ranega jutra pa do mraka stalno na opazovanju. Skoro nepremično zrejo iz svojih treh opazovališč, ki se nahajajo nad kriško železniško postajo, na morsko gladino, kdaj bodo prišle težko pričakovane skupine tunov. Ne moti jih pri tem poslu r.e žgoče sonce in ne še lako izreden dogodek, ki bi se pripetil v njiliovi bližini. Tudi najboljši prijatelj bi jih zaman skušal spraviti v pogovor in odvrniti njihov pozorni pogled od prozorne morske gladine. To se ponavlja dan za dnem, mesec za mesecem, skoro do konca oktobra. Cim se zasliši kričanje «kolarjev», ki oznanja prihod tunov, zaživi vsa vas, posebno če je lov bogat, kot je bil letos. «Kolnarji» so dejansko tisti, ki imajo tudi pri poteku lova glavno vlogo, ki je. istočasno precej tirupna. Saj so po končanem lovu navadno vsi zagrljeni, toda tudi to se kmalu pozabi v veseli družbi, pri kozarcu domače črnine. Krivico pa bi storili, če bi pozabili na «lekače». to je na tisie, ki pomagajo vleči mreže na kopno. To je najbolj vesel in živahen del lova na tune. Pravijo, da je bilo letos pri vlačenju mrež kakih petdeset «tekačev». Lahko si predstavljamo živ žav, ki je prevladoval v teh trenutkih v kriškem portiču. Plen nato pošteno razdelijo med lastnike «toner», ki prejmejo 40 odst. izkupička in ribiče, katerim pripade 60 odst. Toda tudi «tekači» niso pozabljeni. Po starem običaju jim pripade do 'Ib ulovljenih tunov od vsakih sedem po eden, od 70 dalje pa od vsakih deset po eden. Vse je seveda odvisno od radodarnosti, s katero se izkaže «kapo barka». Tune prodajo očiščene. Kdor jih reže in čisti, to so navadno «tekači», ima pravico do srca, jeter in črev. Dobro pripravljen krožnik črev nima kaj zavidati najbolj okusnim govejim vampom, posebno še (e se primešajo zraven paradižniki — tako namreč pravijo tisti, ki so jih okusiti. Na vsak način pa prepuščamo sodbo o tem našim gospodinjam. ce so bili letošnjega bogatega lova najbolj veseli ribiči in njihove družine, se je tega dogodka veselila prav vsa vas in z njo gostilničarji in trgovci. Saj je bil z izkupičkom poplačan marsikateri dolg, ki so ga bili prisiljeni napraviti ribiči v trgovini, da so se lahko pretolkli skozi težke zim ske mesece, ko ni bilo zaslužka od nobene strani. Ce je pa ob nemških imperialistov, ki so sanjarili o ustanovitvi svetovnega nemškega kolonialnega imperija na škodo Anglije. Francije, Belgije in Holandske. Nemški imperialisti so u-pali na zasedbo vseh baltskih držav, Poljske, na odcepitev Ukrajine od Rusije in s pomočjo Avstro-Ogrske na vrnitev balkanske južnoslovanske dežele. Grčije. Romunije in naposled še turškega zaveznika v njihovo okrilje. Vojno so izperialisti hoteli izrabiti tudi zato, da bi obenem zadušili naraščajoče revolucionarno gibanje delovnih množic vseh dežel. Vzporedno z razvojem vojne so se še bolj poostrila razredna nasprotja. Buržoaziji ni pomagala niti hlapčevska uslužnost desnih social-demokratskih voditeljev II. Internacionale in nacional-šovinističnih strank, ki so izdali stvar socializma in mednarodne proletarske solidarnosti ter tako pomagali kapitalistom. da so hujskali delavce in kmete vojskujočih držav ene proti drm im. To je bil o-benem tudi polom II. Internacional. S»mo leninska partija bolj-ševikov je ne glede na hude razmere in caristični teror odkrito in smelo nastopila proti osvajalni imperialistični vojni, razkrinkala pred narodi prevaro vladajočih razredov, nakazala pravilno pot za prekinitev vojne, upoštevajoč interese vseh narodov, razgalila izdajstvo men.iševikov in njihovih socialšovinističnih bratcev. Lenin in boljševiki so razjasnili ljudstvu, da je izhod iz imperialistične vojne možen le z odstranitvijo imperialistične- «Lekači» vlečejo mreže «tenere» na suho tej izredni priliki prišel na mizo kak «dopio» več, je bil tudi pošteno in z velikim trudom zaslužen. Kakšni pa so izgledi za naprej?' Iz stare ribiške prakse nam vedo povedati, da ni ravno najboljših izgledov za izdatnejši lov tunov. Tuni so namreč prišli letos v pristan «od graše», to je s strani Tržiča, če. bi bili prišli «od magre», to je s strani Trsta, bi obetalo za bodoče boljše. To Je že stara ribiška praksa in videli bomo ali bo tudi letos držala. Prepričani smo, da bi bili pa prav ribiči najbolj veseli, če bi se tokrat ušteli. Se eden ali tudi več lakih lovov bi bil prav dobrodošel, tudi če bi šla stara praksa v tem primeru rakom žvižgat. K. BLAŽIČ čdla svobode, miru in varnosti med narodi. Delo za zaščito miru je našlo v sovjetski državi svojega trdnega, mogočnega in vztrajnega zaščitnika. V držkvi so bili uničeni izkoriščevalski razredi in skupine. zainteresirane v vojni, dočim je nanid postal svoboden in neodvisen od usode, ki mu ju je prej pisal gospod. Nastala je doba. v kateri za velika ustvarjanja in graditve ni nič tako neobhodno potrebno kot trajen mir. Druga svetovna vojna ni nastala slučajno, niti ne nepričakovano. O njenih pripravah in o njeni neizbežnosti so govorili že v naprej številni dokazi in pojavi v imperialističnih krogih. Predvsem je bilo očividno, da je takoimenovani versaj-sko-washingtonski povojni sistem. ustvarjen od ZDA. Anglije in Francije po zmagi nad skupinami nemških držav in za čigar ohranitev je bila u-stancvljena zloglasna Zveza narodov, začasno določil odnose sil med kapitalističnimi državami. Povojni mir. ustvarjen tod med drža va mi-zmagovalkami, ni mogel biti trajen niti stalen, marveč je še bolj poostril kapitalistična nasprotja. Premagani pa se niso hoteli pomiriti s škodo, ki so jim prizadele države - zmaruvalke. Nemški militarizem je stremel po maščevanju. Se večja napetost se je med kapitalističnimi državami pojavila z borbo za vplivna področja v osvajanju tržišč. Ojačila se je neenakost ekonomskega. političnega in vojaškega razvoja kapitalističnih dežel. V kapitalističnih državah so se poostrila notranja protislovja. Komunistična partija -Sovjetske zveze, napredne sile vsega sveta, opirajoč se na marksist ično-leninislično revolucionarno teorijo, šo na osnovi znanstvenega preučevanji predvidevale nov oborožen kapitalističnimi novo svetovno se je tudi z go spopad med. . državami in vojno. In tako dilo. (Iz ruske rev štev. 7.). M. SLAVJA NOV i.ie «Slavjanje», ga zatiranja. Edino le po poti revolucionarne partije lahko ostane borba delavskega razreda za socializem zvesta svojim narodnim in mednarodnim nalogam. Ljudske množice Rusije so šle po poti boljševikov, ker so v njihovem programu videle edino pravilno pot nacionalne rešitve. V Rusiji se je začela zmagoslavna socialistična revolucija. Prvič v zgodovini človeštva sta nastala nova vlada in nov socialni u-stroj, ki temelji na prijateljstvu in bratstvu med narodi, in na odpravi izkoriščanja človeka po človeku. Prvič v zgodovini je vznikla taka vlada, v znamenju katere so bila proglašena velika na- ZA MASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga Deteljna predenica žuželke in plevel prizadevajo ogromno škodo kmetijstvu. Plevel, čeprav običajno neposredno ne škoduje gojenim rastlinam, dela velikansko škodo, ker jim krade vodo, potrebne snovi in svetlobo. Imamo tudi rastline, ki neposredno škodujejo gojenim rastlinam, ker ne črpajo redilne snovi iz zemlje, temveč se zajedajo s svojimi koreninami ali bradavicami v druge rastline in jim izsesavajo sok. Takšne rastline i-menujemo zajedalke. Ker za-jedalka izsesava sok iz rastline. ki se je je oprijela, slednja oslabi in je v številnih primerih obsojena na pogin, ker ne utegne dobiti zadostne količine soka zase in za zaje jalko. Takšne rastline-za.ie-dalke lahko napravijo na polju velikansko škodo. Najnevarnejša zajedalka. ki jo poznamo v naših krajih. je deteljna predenica (cuscuta racemosa in cuscuta Pentagona). Deteljna predenica napada — kot priča njeno ime — predvsem deteljo, poleg nje pa tudi druge rastline. Za druge rastline je predvsem nevarna «cuscuta pentagona». Deteljna predenica pride na njivo pomešana s semenom. ker je težko docela izločili iz. semena gojenih rastlin seme deteljne prede-nice. V to svrho obstajajo posebna sita in priprave, ki o-mogočajo skoraj popolno odstranitev semena te zajedalke. Brez skrbi lehko uporabljamo seme detelje, ki v vsakem kilogramu ne vsebuje več kot 3 zrnov semena deteljne predenice. Pred de-teljno predenico se lahko branimo tudi s tem. da sejemo deteljo v globočino 3-4 cm. kar bo omogočilo, da se bo detelja lahko razvila, dočim ne bo mogla deteljna predenica prodreti na površje. Predenica se lahko zanese na polje s hlevskim gnojem, če pokladamo živini deteljo •di travo, ki je po njej napadena. Seme deteljne predenite ostane kaljivo. četudi ga živina požre, ker ni prebavljivo in ga žival izloči takšnega, kot ga je požrla. Seme predenice je zelo drobno in črne ali rdečkaste barve. Meri od 0.60 do 2 mm in te razlike so odvisne od njegove vrste. Iz semena se razvije nitkasta rastlina, ki ovije deteljno ali drugo steblo in vanj zasadi sesalne koreninice. Mala nitkasta rastlina požene nove nitkaste vejice. Predenica se naglo širi s svojimi rumenimi nitkastimi vejicami ter nastavi tudi cvetje, pozneje pa seme. V ugodnih razmerah se predenica razširi daleč naokrog in uniči vse rastline, ki se jih oprijema. Ce pustimo. da se prosto razvija in vseje. se čedalje bolj razmnožuje in razširja ter vsako leto dela večjo škodo. Ko opazimo na polju, travniku ali prav posebno na detel jišču predenico, moramo 'akoj ukreniti, da jo uničimo. Vsako predenično gnezdo in tudi deteljo moramo pokositi meter dalje okrog gnezda, spraviti vse na kup. namočiti s petrolejem in sežgati na istem mestu, kjer je rasilo. Nato pokošeno in ožgano mesto lahko prekop-Ijeno in spet posejemo. Pokošeno deteljo in predenico lahko večkrat poškropimo z raztopino zelene galice (železnim vitriolom). Raztopino dobimo v nas'ednjem razmerju: za vsakih 10 1 vode l..r> ali 2 kg zelene galice. AGRONOM Nagrade za živinorejce Romunsko ljudstvo je 23 avgusta proslavilo desetletnico osvoboditve Romunije s strani junaške Sovjetske armade in strmoglavljenja fašistične diktature s strani ljudskih domoljubnih sil. Romunsko ljudstvo je s posebnim navdušenjem proslavilo obletnico osvoboditve in dosežene nacionalne neodvisnosti, ki je simbol njegovih velikih demokratičnih pridobitev na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju. V desetih letih je romunsko ljudstvo dokazalo, kaj zmore njegova ustvarjalna sila, ki je bila sproščena vseh suženjskih spon in se svobodno ra-z-vija. V letih ljudske oblasti se je industrijska proizvodnja povečala za 300 odst. v primeri z letom 1938. Izgradila se je velika mehanična industrija, medtem ko se uspešno razvija elektrifikacija dežele. Z agrarno reformo revni in kmetje brez . zemlje prejeli preko milijon ha zemlje. Postavili so se temelji za mehanizacijo poljedelstva. Stotisoči kmečkih družin so se združili v kolektivna kmetijska podjetja in v kmetijske zadruge, ki jih ie preko 4000. •Ljucisko-demokratična država nudi veliko pomoč ostalim kmetom s krediti, poljedelskimi stroji, z izbranimi semeni, podučevanjem itd. Mirna gospodarska in kulturna gradnja OR Romunije ima namen zadostiti material- Pripravljal se je, da ponovi staro frazo o pridobitvi narodnoosvobodilne borbe, ker mu ni prišlo nič boljšega v glavo. Emil ga ni pustil, da bi spregovoril. Uganil je njegove misli: «Vidim, da imaš silne predsodke. Predlagam učinkovito sredstvo, ki te bo ozdravilo, postani sam UiDB-ovec.» Tončej ni vedel, ali misli Emil resno, ali se šali. Toda Emil je popolnoma resno nadaljeval, da položaj zahteva okrepitev ilegalnih zvez s Koroško in da ima on —-Tončej — vse pogoje, da vzdržuje eno takšno zvezo. To je tudi njegova sveta dolžnost. Ko se je Tončej hotel izmakniti, si izgovori'i čas za premislek, se je Emil v resnici razjezil. Glas mu je postal grozeč: «Zavedaj se, da je ključ do tvoje ljubezni v naših rokah»! Te besede so Tončeja zbodle pri samem srcu. Hotel je vzkipeti. Emil. ga je ustavil: «V:dim, da ne prenašaš krepkih šal». Tončej je polagoma popustil. Pristal je, da bo vzdrževal zvezo. Ni vedel, ali je ravnal, pravilno, toda Emilu se nikakor ni mogel izmakniti. Ko sta se dogovorila, mu je Emil pomolil popisano polo papirja. «Podpiši! Gola formalnost.» Tončej je podpisal, ne da bi prečkal, kaj podpisuje. Z dekletom je bil Tončej silno redkobeseden. O razgovoru z Emilom ni smel govoriti, ker je Emil zahteval od njega najstrožjo molčečnost, vse ostalo pa je bilo sedaj nepomembno in zelo daleč. Vse - razen dekleta, ki jo je čutil tesno ob sebi in jo je tisti večer še bolj vzljubil. * * * Micko je prebudilo rahlo trkanje na okno. Ni ga še videla, toda vedela je: on je — Emil. Vedela je, da bo prišel, celo želela le, da bi prišel, obenem pa se je bala:, ženski Franček Majcen i—n N občutek ji je ob prvem srečanju povedal, da je Emila prevzela ne ona, temveč njeno telo, iz njegovega obnašanja ni odsevala porajajoča ljubezen, temveč strast, ki je ni mogel skrili. Poskušala je pregnati vse misli o njem. Dan dva je uspela, toda potem so se povrnile s še večjo silo. Jasno ji je postalo, da ga ljubi. Ljubezen je prežela vse kotičke njene duše, vse njeno telo. Ljubezen je stkala novo sliko o njem, iz njegovih dobrih lastnosti je spletla nedosegljive čednosti, iz slabosti samo ob sebi razumljive človeške poteze: drznost je postala junaštvo - ženskarjenje — odraz moškosti, nadutost — zavest lastne premoči. Vendar pa niti ljubezen ni mogla popolnoma zamegliti njegove prave podobe, ta je ostajala nekje na dnu Miokine zavesti kot težka slutnja. Emil je potrkal močneje. Micka se ni mogla odločiti, ali naj mu odpre, ali ne. Težke slutnje in privzgojena načela o dekliški poštenosti so se borila s prekipevajočo ljubeznijo, ki je čutila svojo uresničitev. Med trkanje se je pomešal njegov glas: «Micka, odpri!» Micka se je obrnila proti oknu; Emil je stal pred oknom, videla je ostre obrise njegove glave , in ramen, mesec mu je sijal v hrbet. Mesečina ki se je zrcalila v okenskih šipah, se je mehko razlivala po njegovem obrazu in se mu ostro vpijala v oči. Za njegovim hrbtom je bila noč, prepojena s strastno majsko mesečino. Micka se je v hipu odločila, mlada ljubezen jc zrdagala. Ogrnila je plašč, stopila k oknu in vprašala: «Kdo. je?» Čudila se je. da je tako mirna. Emil se je trudil, da bi videl v sobo, toda bleščeča mesečina ga je slepila. Ničesar n: mogel razločiti v temi pred sabo. «Ali me ne poznaš?» je vprašal neodločno. «Zelo znan se mi zdiš», je nehote zdrsnilo Micki z jezika. Čutila je, da je dovolj močna, da se malo poigra z njim. Emilov glas je postal še bolj neodločen: «Emil sem, prijatelj vašega Tončeja». Uvidel je, da se nahaja pravzaprav v smešnem položaju. Pričakoval je, da mu bo Micka padla kot zrelo jabolko v naročje. Vse kaže, da je njeno zmedo ob prvem srečanju napačno ocenil. Kaj naj napravi sedaj? Obrniti se in oditi bi pomenilo doživeti poraz, ki si ga ne bi mogel nikdar oprostiti. Zavest, da se mu Micka, zaradi katere je nalašč prišel preko meje, lahko izmuzne, je podvojila njeno privlačnost. Njegova mora biti, pa naj stane, kar hoče ! «Ali ni Tončej s teboj?» Vedela je, da je odšel Tončej zgodaj zvečer, prepričana je bila, da je odšel na javko. «Nisem ga videl, ne vem, kje je», je hitro odgovoril Emil, čeprav ga je sam poslal na najbolj oddaljeno javko. Ni hotel, da bi bil doma. Lahko bi preprečil njegove načrte z Micko. v. AH naj .rtu kaj naročim»? Emil je moral zavreči načrt, ki ga je pripravil. Za Micko ne bo dovolj nekaj površnih poklonov, namigovanj na ljubezen in narejeno strastnih prošenj. Tako bi se lahko samo 'osmešil Najvažnejše je. da ga pusti v sobo. potem bo že kako. Prešinila ga je rešilna misel. Z igrano vznemirjenostjo je pridušeno zašepetal: «Avstrijski žandarji so mi za petami, na meji sn me zavohali. Odpri! Lahko so vsak čas tu». Vedela je, ‘da laže. Toda laž ji je bila dobrodošel izgovor pred samo seboj. Hvaležna mu je bila za to laž. Odprla je. Legla je zopet v posteljo. Emi' je sedel ob postelji. Njena bližina ga ie popolnoma omamila. Ni se mu upirala. Pred Emilom se je odprla vsa skrivnost njene duše, ljubila ga je brezmejno, bil ji je vse. ravnodušnost, ki jo je kazala v začetku je bila samo prosojna lupina ljubezni skozi katero on — bedak — ni videl. Te lupine ni več in je 'ne bo nikdar več. Zn vedno jo je razbil. Ostala je samo ljubezen. Zavest, da ga silno ljubi, ga je pero!noma pomirila in zmanjšala opojnost njene 'ljubezni. Za izboljšanje vzreje odbranih telic bo Področno kmetijsko nadzoruištvo upoštevajoč po zakonu za živinorejo predvidene pobude, dodelilo nagrade za dobro vzrejo vsem tistim živinorejcem. ki dobro vzrejajo telice (od odbranih krav), katere bodo v polletju junij-novem-ber izpolnile tri mesece starosti. Kdor od rejcev želi prejeti nagrado, vedno po preteku treh mesecev starosti telice. mora predložiti na Področno kmetijsko nadzorni-šlvo na nekolkovanem papirju prošnjo in v njej navesti starost telice, evidenčno-številko ter vse potrebne podatke (naslov itd.). Po izvršenem pregledu bo posebna komisija odmerila znesek nagrade, ki bo lahko znašal največ 10.000 lir. * * * Križanje živine povečuje pridelovanje mleka Petnajstletni poskusi amer i- ; škegn poljedelskega ministri’, c : so dognali, da lahko s križa- [ ujem krav mlekaric s polome. ! . Bolgarska m'adirka nabira vrtnice. * * * Potem je prihajal redno nekaj tednov Micka je čutila, da se je zelo hitro ohlajeval postaja! je zadirčen in se ni niti najmaiv trudil, da bi bil v njenih očeh zanimiv. Jemal jo je surovo in brez uvodov. Micki je vse to povzročalo težke bolečine toda njena ljubezen se je razplamtevala vzporedno z njegovim ohlajevanjem. Mislila je samo nanj čakata je samo njega, želela si je samo njega. Vsi očitki, ki so se ji nabirali v srcu, so na mah skopneli, ko je prišel. Na njegovo surovost ie odgovarjala c podvojeno nežnostjo. (Nadaljevanje sledi) preskušanih mlekaric diug'h jiašem dobijo še boljše krave mlekarice. Telice, ki so jih dobili s križanjem bika ene pasme s kravo druge pasme, so dajale 2.499 funtov več mleka kot njihove matere-med prvo mlečnostjo. Dale so tudi za 131 juntov več masla. Nadaljnje križanje pa ni dovedlo do še večjega povečanja mlečnosti, ampak so te telice imele enako količino mleka kot njihove matere. STRAN 4 DBIvO 28. AVGUSTA 19j- mm. CK BI NE BILO KOMUNISTOV... — «Novi list» noce najbrže nadomestiti to, kar je zamudil v prvin številkah, ko je bil •še «nepristranski». Pomislite, da je začelo to novopečeno protikomunistično pišče dajati nasvete Amerikancem, kako naj ravnajo s komunisti. V zvezi s prepovedjo Komunistične partije ZDA piše v zadnji številki, da «je sklep nespameten, ker se bodo komunisti sedaj organizirali tajno in nihče ne bo vedel, kaj delajo». Tako torej. «Novi list» je v velikih skrben, da bi se komunisti v ZDA ne organizirali. V največje zadoščenje bi mu gotovo bilo, da bi zginila sploh vsaka sled o komunistih. Skrivači za časa NOB, ki se stiskajo okrog «Novega lista», so prehitro pozabili, da je prav zasluga komunistov, če se danes lahko mirno sprehajajo, govorijo svoj materni jezik in celo lahko izdajajo protikomunistične lističe. Kdo je doprinesel največje žrtve v borbi proti fašizmu in pozneje proti nacističnemu okupatorju? Ali so bili morda tisti, ki se danes šopirijo s svojim namrščenim protikomunističnim perjem? Naj bi raje povedali, kje so bili takrat, ko so komunisti umirali po fašističnih ječah in nacističnih taboriščih, da vidimo, kakšna so njihova politična spri-iettala. »KATOLIŠKI GLAS» NOCE POMIRITVE — Z vseh strani sveta prihajajo odobravanja za obisk angleških laburistov v Ljudski republiki Kitajski. O tem se pozitivno izražajo časopisi, ki so vse drugo kot pa komunistični. Človeštvo je pretrpelo že dovolj gorja in si gotovo ne želi nove vojne, marveč iskreno stremi po mednarodni pomiritvi, pa naj pride pobuda od katere koli strani. Toda vendar se še najdejo ljudje, ki jim obisk laburistov ni všeč in zato kričijo, da «med komunističnim in svobodnim svetom ni mogoč noben kompromis». In to je «Katoliški glas» s svojo klerikalsko druščino. Ce ni mogoč kompromis, ali hočejo klerikalci, da bi prišlo do vojne? Ali ni bilo dovolj prelivanja krvi in bratomor-stev pod geslom «za pet Kristusovih ran naj umre partizan»? Al t se ti ljudje prav nič ne sramujejo? NOČEJO, DA BI SE “MOTILO“ MEŠETARJENJE S S.T,0. Oblast prepovedala lepak za zborovanje pri Magdaleni Protestno zborovanje v Zgoniku - Poziv barkovljanskega prebivalstva beograjski vladi - V Rocolu 215 podpisov pod protest na OZN Z javnega zborovanja, ki je bilo prešnji teden v Bar-kovljah, je bila poslana državnemu tajništvu za zunanje zadeve v Beograd protestna resolucija proti razkosanju STO. V resoluciji je poudarjeno, da predstavlja ustanovitev STO, kot ga predvideva mirovna pogodba, doprinos za utrditev miru, kar so tudi izjavili ob priliki njenega podpisa predstavniki podpisanih držav, med temi tudi Jugoslavija. Zato predstavlja nameravana razdelitev STO dejansko korak naprej po poti vojnih priprav Ustava STO daje vsemu prebivalstvu jamstva za demokratične svoboščine, narodnostne pravice. Posebno Slovenci vidijo v tej ustavi najboljšo zaščito za svoj vsestranski razvoj, dočim bi ponovni povratek italijanskega imperializma pomenil posebno za slovensko ljudstvo ogrožanje vseh njegovih pravic. Zaradi tega je sloven sko prebivalstvo enotno proti vsaki razdelitvi STO ter poziva jugoslovansko vlado, da spoštuje prevzete mednarodne obveznosti zborovanja. Toda tudi to je bilo za oblast preveč. Lepak je bilo treba pač prepovedati, da se s tem prepreči razširitev vesti o zborovanju po mestu in o-kolici. Oblasti nočejo, da bi se ljudstvo sestajalo in protestiralo, ker bi ljudski protesti «motili» potek mešetarjenja. Ljudski protesti so očividen odraz njegovega odpora proti razkosanju, kar ne gre v račun oblastem, ki skušajo s takimi bednimi poskusi čim bolj omejiti in stisniti krog protestov. Toda tudi taki poskusi se niso in se ne bodo obnesli, ker so protesti proti razkosanju zavzeli že obseg ljudskega plebiscita. Smrt rojaka v Argentini Te dni je prišla iz Argentine žalostna vest, da je. 10. avgusta umrl v mestu Cordoba naš rojak Anton Vever, ki se je pred več leti Izselil v lujino. Med na-š mi rojaki kakor tudi med argentinskimi delavci je bil pokojnik poznan in visoko cenjen kot vztrajen borec za deiavske pravice in za pravice svojega naroda. Bil je obenem zvest bralec «Dela». Potom našega lista je vedno sledil našim borbam na Tržaškem in se stalno zanimal posebno za borbe, ki jih vodijo tržaški Slovenci v obrarhbo svojih nacionalnih pravic. Bil je vseskozi aktiven pristaš tamkajšnje delavske stranke in še dva dni pred smrtjo, ko so ga začele že zapuščati moči, je s svojima sinovoma razpravljal o njihovi organizaciji in tamkajšnjih delavskih borbah. Isto tako je ljubil narode Jugoslavije in ravno zaradi tega je bil vedno dosleden borec proti titovstvu, predan Sovjetski zvezi in stvari delovnega l judstva. Do zadnjega trenutka je sleali novicam iz «Dela», ki sta mu ga citala sinova Anton in Jože. v svojem zadnjem pismu, ki ga je pisal sestri Francki v Trst, se je spomnil našega uredniškega kolektiva z bratskimi pozdravi. Kakor nam poročajo iz Cordobe, se je njegovega pogreba udeležilo veliko število naših rojakov in argentinskih delavcev. Krsto sta nosila njegovega ljubljena sinova, član vodstva delavske stranke, brata Franc in Karlo G ec ter F. Kurinčič. Pokopan je na pokopališču San Jero-nimó. Ni mu bilo dano, da bi počival v rodni grudi. Težko prizadetima sinovoma Antonu in Jožetu ter vsem sorodnikom naj gre topel izraz našega iskrenega sočustvovanja. V težki uri naj jima bo v tolažbo zavest, da bomo ohranili njihovega ljubljenega očeta v trajnem in hvaležnem spominu. Spored festivala tiska od 17. do 19. septembra Jutri bo v Mačkovljah prvi praznik „De!a“ - Pri Magdaleni in v Nabrežini praznik tiska danes in jutri - Jutri so na vrsti tudi Opčine - Nasveti glede dostavljanja nabranih zneskov Za teden --- dni — Sobota, 28 - Avguštin (mi Nedelja, 29. - Obglav. J» Krstnika Ponedeljek, 30. - Roza Torek, 31. - Rajmund (FT-SEPTEMBER i_.ll' stra poi: ulic deg Doi rok za PO: Sreda, 1. - Egidij (Tilen) OBNOV Četrtek, 2. - Stefan---------- Petek, 3 - Doroteja ZGODOVINSKI DNEVI /L 28. 1851 se je rodil slovenslBT^ Kakor smo že poročali, bo letošnji osrednji festival tiska od 17. do 19. septembra. Tri dni se bo na prostraem vrtu gostilne ,«ex Brochetta» v Bo-šketu vrstil zanimiv in pester spored, ki ga že danes objavljamo v celoti. Otvoritev festivala bo v petek 17. septembra od 17.30. Ob 18 bo sledila otvoritev razstave o deželah socializma, razstave «Unità» in ostalega demokratičnega tiska ter knjigi Seveda ne bo manjkal tudi letos srečolov z bogatimi dobitki. Ob 19 bo začel pester kulturni spored z nastopom združenih zborov iz Milj in solistov PlD «Kraljič», ki bodo peli stare in nove tržaške pesmi. Od 20. ure dalje bo ples; svirali bodo razni plesni orkestri. ki bodo tekmovali med seboj. Ob 21.30 bo razstava modelov. Zaključek ob 24. uri V soboto 18. septembra se bo začel festival ob 17. Večer bo posvečen v glavnem osvo- tudi drugi dan festivala po-skrbljeno, da se bodo plesalci lahko zavrteli ob zvoku naj boljših plesnih orkestov. Ples bo trajal od 20. ure dalje. V nedeljo pa se bo začel fe stivai že zjutraj in sicer ob 9.30. Ob 10. uri bo lutkovna predstava za malčke, ki jo bo do izvajale lutke znanega Fiorella. Popoldne od 15 dalj,e so na sporedu razne šaljive točke, kot plezanje na mlaj, vlačenje vrvi, tek v vrečah, itd. Ob 17 bo tombola z naslednjimi dobitki: «kvaterna» 10.000 «cinkvina» 15.000, I. tombola 50.000, II tombola 25.000. Ob 18. uri bodo sledili govori. Od 20 dalje plles in izvolitev «IMiss Vie Nuove». V teku festivala bodo razdeljene nagrade za najlepšo košarico grozdja in najbolj okusno torto. Nagrajen bo tudi najbolj karakterističen kiosk. JUTRI PRAZNIK «DELA» V MAČKOVLJAH Jutri, v nedeljo 29. t. m. do bodilni borbi Nastopili bodo i v MAČKOVLJAH prvi praz-partizanski zbori. Seveda bo ; nik «Dela», ki ga oragnizirajo Intervencija za naše ribiče V četrtek 26. t. m. sta se ob- Iz Rocola pa je bila poslana te dni slična protestna resolucija na OZN, ki jo je podpisalo 215 prebivalcev tega okraja. V okviru nenehne akcije za preprečitev mešetarskih načrtov je bilo prejšnji petek u-spelo zborovanje v Zgoniku. O zadnjem razvoju dogodkov, ki se prepletajo okrog tržaškega vprašanja je govoril tov. Karel Siškovič. V četrtek in včeraj so bila na podeželju in v mestu še druga protestna zborovanja. Veliko protestno zborovanje je bilo nadalje v četrtek zvečer pri Magdaleni, kjer so govorili tov. Vittorio Vidali za našo partijo, Giacomo Be-nini za trž. fed PSI in tov. Miro Kapelj, tajnik SHLP. Consko predsedstvo pa nadaljuje s svoje strani z nedemo- POD STREHO SKLADIŠČA NA GLAVNEM KOLODVORU Našli SO 39 zabojev Frausina v Miljah raznega orožja in municije Orožje je ameriškega in angleškega izvora - Kdo ima prste vmes? Ogorčenje javnega mnenja - Naj se krivci postavijo pod ključ činski svetovalec tov. Gombači kratičnim postopkom v zvezi z in Justo Košuta zglasila na izstavitvijo dovoljenj za le-Luškem poveljstvu pri odgo- pake. v tem tednu je namreč voi nem za ribolov g. Rigottiju. ZOpet prepovedalo povsem eno-da v imenu kriških in okoli- „ , , ških ribičev protestirata proti s‘av“ lepak za zborovanje pri oviranju obalnega lova tun od ^a°^aleni- Omeniti je treba, strani onih. ki lovijo na odpr- da ni imel IePak najmanjšega tem morju. političnega gesla, poziva ali Odgovorni za ribolov g. Ri- polemike. Navedena so bila salotti je delegaciji obljubil, da mo imena strank, ki organizi-bo storil^vse potrebno za vzpo- | rajo zborovanje, imena govor- stavo reda ter da bo v ta namen sklical tudi sestanek z odgovornimi pri Zadrugi vi-sokomorskih tuner. Naročil je še, naj ribičem sporočimo, da čim se pojavijo tune, naj telefonsko pokličejo Luško poveljstvo (tel. 24-148 ali 24-149 ali 37-175) ali osebno njemu na dom (tel. 91-393), da bo poveljstvo potem nemudoma odposlalo pomorsko policijsko stražno ladjo, ki bo skrbela, da visokomorske Iutiere ne bodo ogražale obalnega lova tun. Prav tako naj se ribiči ob vsaki eventualni drugi nered-nosti telefonsko obračajo na nikov ter datum, ura in kraj V četrtek je delavec, ki je rušil streho nekega starega skladišča na področju glavnega kolodvora, popolnoma slučajno našel ogromno količino orožja in municije. Takoj po odkritju je bila poklicana policija, ki je zastražila skladišče in začela pregled najdenega materiala. Preštela je 39 velikih zabojev raznega orožja (mitraljezov, brzostrelk in drugega) in vsakovrstne municije. Vsi zaboji so bili novi in so nosili napis «Farna». Orožje in municija sta angleškega in a-meriskega izvora. Vest o tem odkritju je dvignila val ogorčenja med prebivalstvom. ki odločno zahteva, da se zasledijo in postavijo Od Okroglice do Ostrožnega Ze več tednov vodijo ljubljanski režimski časopisi veliko kampanjo za takozvani «zbor štajerskih partizanov», ki bo 19. septembra na Ostrožnem pri Celju. imenovano pomorsko oblast, I Začela se je splošna «mobilizaci- rvseh touarnah’podjetm- uradih in ustanovah, začela so se občinske svetovalce (tel 24-950 ali 23-596) v Domu pristaniških delavcev. VPISOVANJE IN IZPITI NA NIŽJI INDUSTRIJSKI STROKOVNI SOLI Ravnateljstvo NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOLE s slovenskim učnim jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da se bo: 1. vpisovalo v I., H. in HI. razred od 1. septembra do 25 septembra 1954, vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 9. do 12 ure dopoldne; 2. pričel popravni izpit čez I. in II. razred dne 6. septembra 1954 ob 8.30 dopoldne; 3. pričel nižji tečajni izpit (popravni) dne 6. septembra 1954 oh 8.30 dopoldne. Razporedi in podrobna na vodila so razvidna na šolski o-glasni deskt. običajna «prostovoljna» dela na kraju samem, kakor tudi zbiranje še bolj «prostovoljnih» prispevkov. Titovski hierarhi Sloveni je polagajo, kakor zgleda, veliko važnost tej «množični manifestaciji». Jutri, v nedeljo 29. in v ponedeljek 30. t. m. bo v Elerjih tradicionalna vaška sagra, ki vsako leto privablja veliko ljudi. Na prireditvi bo igrala godba na pihala iz Škofij. Militei Ul Itnnije t Nadaljevanje s 'J. strani) nanje politike LR Romunije je zavezništvo in nerazrušno prijateljstvo z ZSSR, ki je jamstvo njene nacionalne neodvisnosti in zmagovite izgradnje socializma. Odnosi med ZSSR in deželami demokratičnega tabora so odločilen faktor razvoja dežele. LR Romunija razširja svoje odnose tudi z ostalimi deželami. Od 1950 do 1953 se je znatno povečala trgovina s kapitalističnimi deželami. Od 1953 vzdržuje Romunija trgovinske odnose s 44' kapitalističnimi deželami, 1954 je sklenila trgovinske pogodbe z Indijo, Egiptom. Dansko, Turčijo, Islandijo, Norveško, Avstrijo, Grčijo, itd. Uspehi v desetih letih po osvoboditvi, zaupanje v zmago stvari miru v svetu čedalje bolj krepijo elan romunskega ljudstva na poti graditve novega, boljšega in lepšega življenja. Vsak razsoden človek, vsak pošten partizan in borec NOB, invalid in vdove padlih se morajo pač nujno vprašati, kako se titovski režim, sploh še upa na dan s proslavami slavnih partizanskih obletnic, ko je pa že davno sramotno izdal in pogazil ideale NOB? Nedvomno hoče današnji režim s takimi manifestacijami še vedno varati ljudske množice ter jih prepričati, da je ostal zvest NOB in njenim idealom, za katere padli sdotisoči najboljših sinov Jugoslavije. Dejstvo Je, da pripravlja tttov ski režim slične širokopotezne manifestacije vsakokrat, ko se še globlje pogreza v močvirje izdajstva in ko se gospodarske razmere v deželi slabšajo. Take manifestacije so v resnici samo pesek v oči jugoslovanskim narodom, so pa istočasno sramotna skrunitev svetlih dni slavne partizanske borbe s strani titovskih kolovodij, ki so prav z Balkanskim paktom pahnili Jugoslavijo še tesneje v naročje netilcev nove vojne. Fa-hnili so jo v naročje nemških re-vanšistov in koljačev jugoslovanskih narodov. To je potrdil celo Tito, ko je 18. aprila izjavil v Ankari, da «se bo s podpisom balkanske vojaške zveze povečalo sodelovanje tudi z ostalimi državami, zlasti: z atlantskim paktom, ozirom bodočo E OS.» Z manifestacijo na Ostrožnem pa naj bi po računih titovcev ljudstvo pozabilo na vsakdanje življenjske probleme. Pozabilo naj bi, da se je cena kruha zvišala od '4 do 8 dfn, da so se proizvodi široke potrošnje zvišali kar za 50 odst., da je vedno več brezposelnih in kriminal posebno med mladino vedno večji. To in še drugo naj bi pozabilo jugoslovansko l jamstvo. v tem cilju hočejo spraviti seveda V pozabo tudi tržaško vprašanje ter Titove gromovite bestie na pkroglici. Tudi lanska manifestacija na Okroglici je bila namreč organizirana s sličnimi cilji in v trenutku, ko je pripravljal Titov režim novo izdajstvo na škodo narodov Jugoslavije. Ostrožno ima precej značilnosti z Okroglico. Ne vemo sicer, ali se bo na to manifestacijo potrudil tudi Tito. Saj bi v resnici ne imel kaj povedati ljudstvu, ki bi ga verjetno vprašalo za obračun o tržaškem vprašanju. In obračun bi bil za Tita precej neroden, ko je pa po U-kroglici sprejel še slabše pogoje kot jih je vseboval oktobrsKi diktat. Toda še marsikateri obračun bo moral prej ali slej polagati Titov režim svojim narodom. In temu se ne bo izognil kljub vsem, še tako velikim «manifestacijam», s katerimi skuša preslepiti ljudstvo. pod ključ ljudje, ki so to orožje skrivali. Kot je znano, so razni krogi pred tedni širili vest, da imajo komunisti namen uprizoriti izgrede v primeru razkosanja. Sedaj je postalo vsakemu jasno, da niso komunisti tisti, ki nameravajo organizirati težke provokacije proti našemu mestu in da je treba iskati krivce drugje, kar dokazuje najdeno orožje. Ne bomo šli daleč od resnice, če trdimo, da imajo pri tem orožju prste vmes raz. ni krogi, ki bi radi spremenili naše mesto v bojno polje. Zato pa je treba, da oblasti postopajo energično in odločno in da postavijo pod ključ kriminalce, ki so zbirali orožje; poleg tega pa da se zanimajo in najdejo ostalo orožje, ki ga prav gotovo isti kriminalci skrivajo po mestu. Naše prebivalstvo je ogorčeno in zahteva zadoščenja. Nedokončana dela v Zgoniku Zelo so se vaščani razveselili, ko so opazili, da so se začele asfaltirati glavne poti po vasi. Bil je pač skrajni čas, Nemalo pa so se začudili, ko so videli oditi delavce, ne da bi bili dokončali delo Seveda tega niso delavci krivi, marveč občinska uprava, ki je tako odredila. Neasfaltiran je namreč ostal del glavne poti, ki vodi do šole in do prodajalne. Kaj naj to pomeni? Ali ne bi bilo potrebno, da bi se tudi ta del poti asfaltiral, ko je znano, da se na njem vrši velik promet pešcev, prav posebno otrok, ki zahajajo v šolo, in gospodinj, ki hodijo v prodajalno? Mnenja, smo, da bi morala občinska uprava nemudoma poskrbeti za ureditev tega vprašanja, ker vl.ada v vasi zaradi lega veliko nezadovoljstvo. Vi teku asfaltiranja glavnih vaških poti so pokrili tudi velik kamen sredi vasi. ki je slu- žil za drog zastave. Ta kamen je bil postavljen že leta 1896 od naših dedov in je služil razobešanju zastave ob raznih slavnostih. Pred par leti je drog segnil in se je moral odstraniti. S tem pa ni rečeno da vaščani ne nameravajo Več postaviti drugega na njegovo mesto. Zato je potrebno, da se občinska uprava zanima, da pride zgodovinski kamen ponovno na svetlo. Kam je izginil duhovnik? spra- Na Opčinah se ljudje šujeio, kam je izginil duhovnik, ki je nadomestil na vodstvu Marjanišča znanega Beleta. Ve se samo to, da so bili po trgovinah ljudje zadovoljni, ker je novi duhovnik plačal precej zaostalega dolga, ki je ostal kot zapuščina prejšnjega duhovnika. Po drugi strani ljudje pravijo, da je precej o-trok, ki so zahajali v Marja-nišče, padlo v šoli, in da bi bilo zato potrebno, da bi se v tem zavodu malo bolj zanimali za šolske uspehe otrok. Glede novega duhovnika, ki ga že več časa ni na Opčinah, pravijo, da se je šel nekam zdravit. Kljub temu krožijo razne govorice, zaradi česar bi bilo potrebno, da se vprašanje tega skrivnostnega odhoda razčisti. Svečana komemoracija V torek zvečer je bila na občini v -Miljah svečana komemoracija 10. obletnice mučeni-ške smrti Luigija Frausina Svečanosti so se udeležili predstavniki vseh političnih strank, kar dokazuje, kako visoko je. bil Frausin cenjen in spoštovan tudi v vrstah nasprotnikov. Med udeleženci smo zapazili sekretarja naše partije tov. Vidalija, namestnika sekretarja tov. Marijo Bernetič, tajnika trž. fed. PSI tov. Bellinija; nadalje tajnike PSVG in PRI: prisotni so bili tudi od. Michele Miani, kap. Ercole Miani, občinski svetovalci vseh skupin ter osebnosti in predstavniki partizanskega gibanja. Svoj pristanek proslavi so poslali skupina «Unità Popolare», predsednik PLI o d v. Brune Forti, prof. Paladin in drugi. Svečanost je otvoril svetovalec DC g. Visintin, ki je predlagal za predsednika proslave inž. Gandusja, kateri je bil skupno s Frausinom v CLN. inž. Gandusio je imel nato krajši govor, v katerem je še posebno poudaril pomen prvega srečanja s Frausinom in Pratolongom, ko je bila postavljena podlaga za okrepitev osvobodilne borbe. Lik velikega voditelja in borca pa je v daljšem govoru proslavil miljski župan tov. Pacco, ki je v jedrnatih obrisih opisal življenje in delo nepozabnega sina proletarskih Milj, njegova nenehna prizadevanja za mirno sožitje in bratstvo med tu živečima narodoma, njegov lik doslednega in-ternacionalista. ri, 15.57 (A) Videm, 16.30 (A) Benetke, 18.57 (D) Videm,, Trbiž, Dunaj, Mona-kovo, 18.00 (A) Opčine, Ljubljana, 18.25 (A) Porto-gruaro, 19.20 (A) Cervignan, 19.32 (A) Videm, 19.45 (A) Opčine, 19.55 (A) Tržič, 20.20 (DD) Tržič, Benetke, Bologna, Rim, 21.55 (A) Videm, 23.40 (A) Reka, Beo grad, Dunaj. Prihodi v Trst Ob 0.37 (DD) iz Milana, Benetk, 1.16 (D) iz Vidma,, 5.30 (D) iz Beograda, Dunaja, Ljubljane, Opčin, 6.30 (A) iz Cervignana, Tržiča, 7.10 (A) z Opčin, 7.25 (A) iz Portogruara. Tržiča, 7.30 (ET) iz Vidma, 8.18 (DD) iz Rima, Turina, Benetk, 8.58 (A) iz Vidma, 9.39 (ET) iz Vidma, 10.17 (DD) iz Ventimiglie, Genove, Turina, Benetk, 10.40 (D) iz Monakovega, Dunaja, Trbiža, Vidma, 11.30 (A) iz Ljubljane, Reke, Opčin, 13.41 (DD) iz Istanbula, Beograda, Ljubljane, Opčin, 14.05 (D) iz Rima, Bologne, Benetk, Bari, Ancone, 15.14 (ET) iz Vidma, 15.23 (DD) iz Pariza-, Milana, Rima, moralni Benetk, 16.54 (A) z Opčin. 17.18 (ET) iz Vitima, 18.09 (A) iz Tržiča (ob nedeljah ne vozi), 18.15 (ET) iz Trbiža, Vidma, 19.15 (A) iz Portogruara, Tržiča, 19.25 (R) i-z Bologne, Benetk, 19.45 (A) iz Ljubljane, Opčin, 19.58 (A) iz Vidma, 20.05 (R) iz Milana, Benetk. 21.27 (ET) iz Vidma, 21.45 (DD) iz Pariza, Milana, Rima, Bologne, Benetk, 21.35 (A) z Opčin, 22.15 (ET) iz Tržiča, 22.40 (D) iz Osten.de, Dunaja, Trbiža, Vidma, 23.15 (A) iz Benetk, naši marljivi in požrtvovalni tovariši in simpatizerji. Poskrbljeno je za pester kulturni spored. Seveda niso pozabljeni tudi (jubileji plesa. Na prazniku bo imel kratek nagovor dolinski župan tov. Dušan Lo-vriha. DRUGI PRAZNIKI TISKA Pri MAGDALENI se začne praznik tiska danes zvečer m bo trajal tudi jutri. Spored je zelo bogat. Tudi v NABREŽINI so tovariši organizirali praznik tiska ki začne danes in se bo nadaljeval jutri. Praznik je združen s pestrim in zanimivim kulturnim sporedom. Jutri, v nedeljo bo praznik tiska v Prosvetnem domu na OPČINAH, kjer bodo pevski nastopi, koncert godbe, razstava knjige. Od 19. ure dalje bo ples. Govorila bosta tov. Miro Kapelj in Ruggero Spadaro. NABIRANJE PRISPEVKOV Akcija nabiranja denarnih prispevkov za demokratičen tisk se stopnjuje z zadovoljivimi rezultati. Razen sekcij, ki smo jih zadnjič omenili, se je v tej akciji odlikovala tudi celica live, ki je že blizu cilja. Pri tem želimo opozoriti vse celice in sekcije, naj ne zadržujejo nabranih zneskov, marveč jih dostavijo centralni u-pravi. Kot je hvalevredna zamisel tovarišev, da hočejo presenetiti z večjimi zneski, je pa po drugi strani .potrebno, da prejema naša uprava nabrane vsote v čim manjših presledkih. satelj dr. Ivan Ta-včar. je leta 1923. H. -tl» začetek stahanova (udarniškega) gibanja ZSSR. L, , 31. 1948 je umrl voditelj Brre^ 24 viške partije in mednanjvski pia ga delavskega gibanj a k fašisti drej Zdanov. [venski 'čni boi r,jizma, v dostop [avic slo- . S temi ; Vaški kvinL 10 ODD TRST II SOBOTA: 14. 1‘6. Oddaja za najmlajše - Z1 ki se BA O ZLATI PTÌCKÌ" - 19>alu po govor z ženo - 20.05 Operne tupacijsk pojeta sopranista OndinaL , . ta in tenorist Dušan Peritot - om las Gershvvin: Koncert v F-durM le nač NEDELJA: 8.45 Kmetijskah rtnseap da ja - 13. Glasba :po željah v- . ® Koncert moškega zbora iz fc®nju,v polaja - 19.10 Koncert pianpvansker prof. M ire e Sancinove - 20.50 n;ponvr chard Wagner: LOHENGRIN.. = in 2. dej. h1 ter z. Ponedeljek: 18.40 Koncert hi organ •mista Oskarja Kjudra - 19. m začel mica pripoveduje - 20.15 LiL. , šek: Orglar, cantata - 22. Ridfmm tei Wagner: LOHENGRIN. fr je b: TOREK: 13. Glasba :po željlb qp c 19.15 Operne slike - pojeta L, dina Otta in Dušan Pertoi -povsem Radijski oder - Leskovec: Jltoič z t PLEVWAR - 23. Mozart: Malakj ;r čna glasba. L SREDA: 19. Zdravniški vedf‘°§ov 20.05 -Slovenski oktet - '.fa. Toda Franc Lebar. GROF LU-KSkioe nr BURSKI, opereta v 3 dejanji“f’ P.C 22.05 Književnost in. umetno5[,a=‘avnl ČETRTEK: 14. Vaški kvintet F kot S Mamičina po,vestirà - 20.05 lj tudi kalni tercet - 21. Dramatizira zgodba 1*0 je < PETEK: 13. Glasba po želj# je zac 18.40 Koncert sopranistke Er$ ppqt; , Downing - 21. Tržaški -kul» ’ razgledi - 22. Književnost in spreg met.iost Seda, d: ''bil z m ■ še sre Vojaška oblast naj napravi red Ljudje Dolnje vasi na Opčinah so skrajno ogorčeni, ker vidijo, kaj se dogaja po njenih poteh okrog 19,30-20 zvečer. Po poteh in vogalih se ob tem času sprehajajo «trume» raznih iahkoživk. Vojaki pa se z njimi «pogajajo». Ce bi človek poznal angleščino, bi najbrže marsikaj zvedel. Na vsak način si naše žene in mladinke ne upajo na cesto ob teh urah, ker se jim lahko :kaj zgodi. Zato pa prebivalstvo zahteva od oblasti, prav posebno od vojaških naj nemudoma kaj ukrenejo proti temu pojavu. Naši ljudje opozarjajo, da so ni in da jim je njihova morala v ponos in se zato čudijo, da se dopuščajo take reči. ki prav gotovo ne mečejo dobre luči na tiste, ki se radi po našajo s svojo kulturo KINO „oio OPICINE Pkupil le Sobota, 28. avg.: «Sonce sijepVi. To sako» (Il sole splende allj» -a7i. Fintine. C’ Nedelja, 29. avg.: «Damasčaiif 0v’ nel (La spada di Damasco). IfVedne i versai. k ;e n Ponedeljek, 30. avg.: -se pono;L.J . Torek, 31. avg.: madžarski R'ienje «Budimpešta 810». 1 streli Sreda, 1. sept.: se ponovi. Rit je z Četrtek, 2. sept.: «Mati se vratlijp (Una madre ritorna). Ural' ’ Petek, 3 sept.: se -ponovi, j Minaci V tednu se začnejo predstf Hrvati ob 18, zadnja ob 22. Ob nedel-1 nprvi.„_. in praznikih začetek ob 16, lju pIK* Na novo urejenem plesišču pred Ljudskim domom pri Magdaleni je vsako soboto in nedeljo ples od 20.30 ure dalje. Svira izbran plesni orkester. mm\ Begi iz Jugoslavije V štirih dneh in sicer od 2U. do 24. t. m. je pribežalo iz Jugoslavije na naše področje skupno 17 beguncev. Od teh je 9 mladincev, 2 mladinki, 2 starejši ženski ter 4 moški. Med begunci beleži kronika tokrat dva zakonska para srednjih let. Najvišji dotok beguncev je bil v tem tednu v sredo, ko je iskalo zatočišča kar b oseb (3 mladinci, 2 mladinki in 1 moški). Urnik vlakov Odhodi iz Trsta Ob 0.54 (A) v Tržič, 3.45 (A) v Benetke, 3.55 (A) v Videm, 5.10 (A) v Videm-, 5.30 (A) na Opčine, 6.00 (R) v Benetke, Bologno, Milan (samo I. in II. razred), 6.10 (D) Benetke, Rim, Turin, 6.25 (A) Gorica (ob nedeljah ne vozi), 6.50 (D) Videm, Dunaj Osterada, 6.58 (A) Opčine, Lju-bljana, 7.15 (A) Tržič (ob nedeljah ne vc-zi), 7.35 (DD) Videm, Trbiž, 8.20 (DD) Rim, Milan, Pariz, 9.10 (A) Videm, 10.05 (A) Benetke, 12.25 (A) Videm, 13.00 (A) Gorica (samo ob nedeljah), 13.20 (A) Benetke, 13.45 (A) Opčine, 14.05 (DD) Rim, Milan Pariz (samo 1. in II. ra-zre-d). 15.43 (DD) Ljubljana, Beograd, Istanbul, 15.48 (D) Benetke, Rim, Ba- mmzM *** V Logu je bila v četrtek Okradena na stanovanju 44-le-tna Josi-pi n a Giuliani vd. Komar. Odnesli so ji 155.000 lir v gotovini in zlatnino v vrednosti 25-5.000 lir. *** Pri delu je prejšnji petek zadela srčna kap 65-letnega Virgilija Valentini s Trga s-v. Jakoba 5. Ko. so prisotni ipokli-cali zdravnika, je bila vsaka pomoč zaman. Uslužfoen je bil v neki knjižnici na Istrski cesti. *** V soboto se je na domu v Mačkovljah ponesrečila 77-let-na Antonija Tul. Ko je hotela vistati s -postelje, je -padla, in si zlomila desni kolk. Pre-peljali so jo v bolnico z avtoambulanto RK. **-* Težje pa se je istega dne poškodoval pri padcu z vespe 25-letni Umberto Hrvatin iz Elerjev. Na nekem križišču v miljskih h r ib itx je trčil oib tovornik. Pri Kaj je novega na podeželju Mil L JE Obalna cesta deloma zaprta za promet Zaradi popravil nabrežja Mandracchio je bil s ponedeljkom ves cestni promet usmerjen po ul. Bacciocco, trgu Marconi in korzu Puccini, pozneje pa bo usmerjen po ul. Roma, korzu Puccini, trgu Marconi in ul. Tiepolo. Dela za preureditev nabrežja bodo trajala približno tri tedne. Ker so ceste, po katerih je bil sedaj usmerjen promet, zelo ozke, bodo latiko vozili samo avtomobili in motocikli, avtobusi in tovorniki, ki vozijo iz Trsta v Lazaret in ;Sv. Jernej, pa bodo morali kreniti na krožno cesto, ki pelje v milj-ske hribe. DOLINA Zaposlitve pri SELAD V okviru občine je v tej sezoni zaposlenih pri SEL,AD približno 50 delavcev, to je preko 100 odst. več kot lansko leto v istem času. Vendar pa je v občini še vedno precej brezposelnih, ki jih celo pri tej ustanovi ni mogoče zaposliti. Kot vidimo, se tudi v dolinski občini občutijo posledice gospodarske krize. Kar se tiče javnih del v občini, naj še omenimo, da popravljajo sedaj vsa občinska poslopja, ki so bila poškodovana v zimskem času od burje. NABREŽINA Obnovitev Mavhinj in Cerovelj Glavna obnovitvena dela požganih hiš so končana, v kratkem bodo končana tudi listala manjša dela. Vaščani se pritožujejo zaradi podov, v kuhinjah in na hodnikih, ki so iz cementa. Stanovalci obnovljenih hiš želijo, da bi jim postavili ploščice, kot jih imajo v drugih stanovanjih. V tem smislu je občinska uprava že večkrat intervenirala pri VU, kjer so pa odgovorili, da ni denarja. Končno je občina dosegla, da se bodo ta dela izvršila z zneski, ki navadno preostanejo, ko gredo javna dela na dražbo. Do sedaj se je menda nabrala že precejšnja vsota, treba jo je samo še deblokirati. Se prejšnji teden je občinska u-prava zopet intervenirala pri dr. Caffareliju za deblokad jo denarja, ki bi rabil za navedena dela. Stvar se zavlačuje že nekaj mesecev in zato bi bilo umestno, da bi prizadevanje občine podprli tudi vaščani sami. n.pr.: z . delegacijo iz obeh vasi, ki naj bi urgirala pri dr. C alfa reliju rešitev zadeve. Partijsko življe n j e Borba proti razkosanju mora vedno biti v ospredju akcij naše partije, ker dogodki zadnjih dni dokazujejo, da bodo Amerikanci v zvezi z neuspehom bruseljske konference o EOS skušali dobiti kako novo fornva’o za organiziranje napadalnega bloka v Evropi. Jedro novega bloka bi moralo po mnenju Amerikancev predstavljali Balkanska zveza, h kateri bedo skušali čim prej pridružiti Italijo in na posreden način še Zah. Nemčijo, Španijo m Portugalsko. Zato je za o-stvaritev ameriških načrtov neizmerne važnosti prav čim prejšnja «rešitev» tržaškega vprašanja na podlagi že v glavnih črtah sprejetega sporazuma. Zato je treba, da sekcijski in celični komiteji ter vsi člani partije' nadaljujejo z organiziranjem zborovanj, konferenc in sestankov ter drugih akcij, v katerih lahko pride do izraza odločna volja našega ljuditva proti razkosonju. Zelo važno je, da se za o-brambo državljanskih pravic in za preprečitev vsakega fašističnega poskusa proti slovenskemu življu ter proti demokratičnemu gibanju ustvari enotna antifašistična fronta. Zato naj se podeseterijo po- skusi za zblizanje z vsemi eie-, ljudi. Naša partija polaga ve- rnanti in skupinami, kj se zavedajo, da nosijo v teh trenutkih odgovornost za preprečitev vsakega poskusa obnove rasizma. V nedeljo 5. t. m. se bo vršila v Bazovici proslava štirih b£zovskih mučenikov, ki so bili pred 24. leti ustreljeni od fašističnih izmečkov. Proslavo or acizira Slovensko hrvatska ljudstva pro,veta. Proslava i-ma značaj množične manifestacije sil antifašizma in borcev proti razkosanju. Zato polaga nanjo tudi naša partija izredno važnost. Sekcijski in celični komiteji naj izvedejo do 5. septembra široko mobilizacijo prebivalstva. Kampanja za tisk se uspešno nadaljuje. Septembra bo ob nedeljah dovoljeno propagandno raznašanje «Dela» in «Unità». Naj se partijske organizacije in raznašatci dobro pripravijo na te akcije, ki so v tem težkem trenutku uzred-nega pomena. Razveseljivo je dejstvo, da sc tovariši iz Ma-čkovelj postali pobudniki praznika «Dela», ki se bo vršil to nedeljo. Tej pobudi naj sledijo tudi druge celice in sekcije, tako da se bo okrog našega slovenskega glasila še bolj o-kreptta solidarnost slovenskih liko pažnjo na nabiranje prispevkov. Te dni so se javne številne sekcije, ki so do sedaj molčale. Nabiranje prispevkov pa je treba pospešiti, tako da bo vse naše ljudstvo nekaj balo v denarju ali naravi za naš lisk. Zopet žrtev prometne nesreče V nedeljo zvečer se je v bližini Krmina težko ponesrečil z motorjem komaj 19-letni Stanko Segina s Kontoverla. Vračal se je na 1 ambrati z izleta v Furlanijo skupno s prijateljem. Po nesreči je bil Se-gina takoj prepeljan v krmin-sko bolnico, kjer pa je kljub prizadevanju zdravnikov podlegel naslednji dan težkim poškodbam. Njegovo truplo so prepeljali v rojstno vas. V sredo ,so mu vaščani in prijatelji priredili izredno lep pogreb, ki so se ga udeležili tudi domači pevci in godba s Proseka. Prijatelji pok. Stankota izražajo tem potom težko prizadeti družini svoje iskreno sožalje, ki se mu z vsem srcem pridružuje tudi uredniški kolektiv našega lista. padcu si je zlomil desno ramo in se opraskal po rokah in nogah. Sprejet je bil na ortopedski otiti el e k bolnice, kij er se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni. *** V ponedeljek je hotela izvršiti samomor 27-letna Ema Žbogar iz ul. Campo Marzio 6. V ieku noči je zaužila kakih 100 tablet aspirina. Starši so še pravočasno opazili, kaj se dogaja z dekletom in takoj poklicali rešilni avto. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo okrevala v nekaj dneh. *** Istega dne je skušala izvršiti samomor 18-letna Ema Fe-resin iz ul. Aleardi 5, ki se je hočela zastrupiti s plinom. Rešili so jo Se -pravočasno in jo dnja ob 22. NABREŽINA To je 1 Sobota, 28. avg. ob 20.30: «Zavratna čenka vseh» (Fidanzata di : »hit, ti). Union. n111 pr Nedelja, 29. avg. ob 16 in 20- 6 tudi se ponovi. ‘'ajših s Sreda, 1, sept. ob 20.30: «Blfave bre' nad džunglo» (Bagliori sVl', giungla). Ente. . katere PROSEK ;so vede Sobota, 28 avg. ob 20: «Genf'anje. Quantrill» (Il generale QU1 In f-tri-11). |‘ la “ Nedelja, 29. avg. ob 18: se PO'n£L.° * Sreda. 1. sept. ob 20: «Člen "Ulem | Imonc-l/arro II,.-,.. , Arti lu . 1 kazenskega zakonika» nedeljo, 29. t. m. na terasi P(i, t Bl elet hišo v Barkovlj3’ », , “edte Rumeno Svirala bo domača godba P1’ (ep*eate.1 vodstvom dirigenta Petelina- Hv av z' Ta kulturna prireditev 1 t6>dri pl fi .'T' odpeljali v bolnico. Okrevala bo | posvečena spominu, ko je P1' ilte, 20 leti fašistična vladavina 1,1 v nekaj dneh. *** Se tretji poskus samomora beleži kronika v ponedeljek. 35-1 etni Marcello Bortolotti- iz ul. Scalinata se je hotel zastrupiti s plinom. Rešil -ga je neki sosed, ki je prvi zavohal plin. Borto-lottija so prepeljali v bolnico; ozdravel bo v 4 dneh. *** Iz cone B so v ponedeljek prepeljali v trž.aško bolnico 7-letnega Maria Meti Vidoviča iz Kaldanije pri Bujah. Zdravniki so ugotovili zastrupitev s tetanusom. Nekaj dni prej je deček stopil na trn in se zbodel. Kljub prizadevanju zdravnikov, da bi rešili mlad» življenje, je ubogi otrok v sredo podlegel zastru pitvi. *** V torek je umrl v goriški bolnici 33-letni Giuseppe Di Giorgio od Sv. M. M’, sp. 700, ki se je v ponedeljek ponesrečil z motorjem pri Devetakih. *** V torek je izvršila samomor v naforežinskem zdravilišču nameščenka 52-let.na Antonija D obrila. Zastrupita se je s solno kislino. Naslednji dan . je umrla v tržaški bolnici. * * * V dneh od 19. do 25. t, m. se je v 'tržaški občini rodilo 30 o-trok, umrlo je 40 oseb, porok je bilo 45 Tune ponovno v kriškem zalivu V torek dopoldne so se v kriškem zalivu zopet pojavile jate tunov. Na dveh mestih so ribiči ulovili kakih 140 tunov, ki tehtajo od 2 do 10 kg. Znatno število tunov sta ulovili še dve drugi «toneri». Vsekakor pa ni bil lov tako o-bilen, kot pred dvema tednoma. Vendar pa ribiči nestrpno pričakujejo, da bodo prišle še druge jate tunov, kar pa je odvisno tudi do vremena, — .... ------- ---------- , Ve . silno odvzela Barkovlja»1'!■<) ’n m narodni dom 1 p<’ Barkovljani, udeležite se! ikj,?0 s' Začetek ob 19. uri. Ij ‘Znost ®vanje Proslava bazovskih žrtev vs_'v Drugo nedeljo, 5. septei»0 v ° s*co( priredi Slovensko - nrval:il»|)ra ljudska prosveta svečano P*»- - do slavo bazoviških žrtev v p< zovici, združeno z obšir11'. kulturnim sporedom. sve‘ i,,, cet nost bo pričela ob 15. uri z ij 111 morit or o v naj ,, -retel '‘‘silile Odovi mu ž i V. nini sprevodom z godbo na lu izpred župne cerkve k 51 meniKU, kjer bodo zatirU/L v, .kA.: -----------: R°kl zbori ob spremljavi za f «žrtvam». Ob spomeniku 1 sta govorila Karel Siškovi* J?hio de ‘ahje oi c‘\ miljski župan Giordano pa*t predsedoval bo tajnik SH# svečanosti bo sledil kultu1 V' spored ob sodelovanju sic , ^ n ih zborov na prostem v v - Zini gostilne Leban. Ob tej P. mladinska dram5 liki bo skupina s Proseka-KontoF uprizorila primerno enodeJ: ko «Za lepše življenje» v redbi Justa Košute. PodroD11 Si spored, kakor tudi urnik Ni v .Tit° v Nči i, Snje, paskih Ni si r spioi """ kdaj ti “Sta: R«;«;* Hih tobusov iz Trsta in Doline pP mo objavili v prihodnji ste ki lista. vil' ZAHVALA — Družina P^s Stankota Segine s Kont<>v lj« se tem potom iskreno zahv11^, je vsem, ki so ji bili ob v dneh težke nesreče. P°sev se zahvaljuje vsem, ki s° i,v‘ kojnika spremili na nje^(j) zadnji poti, darovalcem cViji)! in vencev ter pevcem in - Odgovorni urednik .. RUDOLF BLAŽIČ (BiaU1' Založništvo «DELA» ,, Tiska tip. RIVA. Torrebiam Dovoljenje A1S $W», §5‘; Vant i^roč i„ , se itn°v hwato ®*n st V