255. Številka.
Ljubljana, četrtek 6. novembra.
XII. leto, 1879.
LOVEN
hhaja vsak dan, izvzemši ponedeHke tU dneve po praznikih, ter vtilja po poŠti prejemati za avstro-ogurske dežele za pelo leto 16 j?ld., za pol leta 8 gl., ta Četrt leta 4 g\d. — Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta ."1 gld. 80 kr., za en DNMM 1 gld   1<> kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več,  kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ttt dijake v«Q& znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld.      kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ho plačuje od ćetiristopne petit-vrste 6 kr., če ae ozuanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U redni it vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gludališka stolba". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Koltnanovej hiši.
0 premeščanji učiteljev.
(Dopis iz ljubljansko okolice.) Vsled „VeBteneckove" šolske postave so učiteljske službe na Kranjskem vse drugače razvrščene, nego so bde poprej. Treba je torej vse oue de ti nit i v ne učitelje, ki službujejo v aiajih, kjer te je učiteljska plača povišala an /.in/iiiu, preme-.t.,ti na take kraje, kjer znaša po novem razvrščenji učiteljska plača toliko, kolikor je je kateri teh poprej imel. Ako je bil namreč učitelj poprej cltrioitivno nabtavijen s 600 gold., a ondotna učiteljska plača se je po novej pubtavi znižala na 500 gl., romati mora ou v kraj, kjer je G0O gl. plače po noiej razvrstitvi, itd. Vsled tega bode neki romanje in preseljevanje iz kota v kot — vse križem. Dežela bode plačevala drago ta preseljevanja, inu tem po nepotrebnem potratiia dosti denarja. Učiteljem pa bode piizadejalo to — kakor je prav omenjal vas dopisnik iz ljubljanske okolica — dosti sitnosti, Žalosti, je/.e in gmotne škode. Šolstvu pa s tem tudi ne bodo nič koristilo, ako bode imela šola leto za letom druzega učitelja. Tako ravna se in se bode menda ravnaio z deli uiti v nuni učitelji na Kranjskem, ako ne poseže tu vmes kmalu kaka „ višja roka", kar za trduo in željno pričakujemo.
Vse drugače in se vse bolj „ljubeznjivo", ter .očttovsao" pa se ravna z učitelji, ki so le provizorno nastavljeni. Razpiše se jim služba v dtfiuitivno nastavljenje. Učitelj, ki ima uže vse potrebne izpite, prosi za svoje razpisano mesto, in se tudi trdno nadeja, da bode lii definitivno postavljen, tembolj, ker je edin prosilec. Ali boio učitelj obrača, obrne pa
nekdo dmg. Komaj izteče obrok prošnjam, u*e dobi ta učitelj menda kot odgovor na njegovo prošnjo — „enthebungedekret", motiviran s tem, da je ta in ta definitivni učitelj niz službenih obzirov" prestavljen na njegovo mesto, a on da je — iz službe odpuščen (menda tudi „iz službenih obzirov"). Torej naenkrat postavljen iz hite pred prag! O Ijubeznjive tri besede „iz službenih obzirov", koliko imate v seb,! Kdo bi pač uganil, kaj vse izrazi jo me-rodajna gospoda z vami!
On definitivni učitelj res pride g pohištvom in družino. Prejšnji proiizorni mora tedaj svoje pohištvo in samega sebe — ako nema še dru zine — omako.ti, ali kam? Pred £ol<) zračiti se, ne kaže — privoščiti bi bilo to le „višjim glavara" —, torej vzemi si stanovanje, ako se sploh katero dobi.
In na kmetih stanovanja! llevež misli, da bode ob onem d novi, katerega se tudi n višje glave" vesele, včasih tako željno pričakovaje ga, — on misli da bode ob 1. ditivi meseca potegnil svojo plačo, ter preživel sebe in družino pa stanovanje plačal. Ali vselej mo 8 to veselo nado Sine v glavo nehote tudi misel na — oni nesrečni „enthebungsdekret", kateri mu je kar naenkrat prečrtal ves račun, in ki ga tira zdaj do obnpnoati.
Upa sicer — in navadno se ne moti — da bode dobil še boljšo službo izven dežele, ali pri tem mu potrebni koleki in prošnje na vse strani poJro zadnje vinarje, in zdaj živi! In kadar dobi službo izven dežole, zdaj se seli! Uradnikom dajejo se kaj radi „vor-schuss-iM ; naj pa pride uboga para — učitelj s tako prošnjo in v takem slučaji kakor je prej naznačeni, kjer se pač lehko uvidi, da brez bora se človek ne mere seliti : vrača se
mu vselej prošDJa, z opazko: „konnte niclit be-riicksichtigt vverden". Kako to, da za take pri-merljaje velja dvojna mera po načelu: (,>uod licet lovi non licet bovi?
Doma v deželi bode ttžko da kateri omenjenih učiteljev še ostal, ker so vsled nesrečne oae postave vse boljše službe u/.e oddane, a s 400 gld. živi človek z družino! PaČ žalostno, ako ima požarni čuvaj na ljubljanskem gradu dosti b o 1 j š o p 1 a č o i n s t a-■ je, nego po sedanjih postavah ljudski učitelj! In vendar njemu nij potreba nikakršnih izpitov, a boič ljudsk učitelj ima g tolikimi izpiti opraviti, da bode res moral uže na svet učen priti, ako bode hotel vsem terjatvam od više strani ustreči. Le naj se jeden ali drugi potrudi k uč teijskiin izpitom! Tu reveža učitelja nateza z laj jeden zdaj drugi ud izpraševalne komisije, vsak iz svoje stroke.
Pravi „univerzal-genie" moraš biti, ako hočeš iz 17—*0 predmetov dobro odgovarjati in jim zdravo kožo odnesti (Je si pa pri zdaniih razmerah še naroden in kažeš robčke, naročnik slaboglasne nSchulzeitungeu pa nij*i, — onda imaš težko stanje. I/gledov imamo veliko — o pravem času bode tudi to še prav prišlo, za zdaj molčimo.
Toliko smo omenili le za to, da se vidi, koliko se vse znhteva od ljudskega učitelja, in kako sedela z njim po jednej in dni :ej strani. Potem se pač ne smemo čuditi, ako se je neki velezaslužni učitel| pri priliki izrazil, da bi trebalo pred učiteljišče postaviti klop in nanjo položiti vsacega, ki bi imel še veselje v sedanjih razmerah posvetiti se učiteljskemu stanu.
Ako prestavljanje res mora biti, odka-žejo naj se tudi provizornim učiteljem precej
Pot v gornje strani.
Izpisek iz listov Stanko Vraza gospe Drag. Štauduarki, roj, KrižinaničVvej.
(Poslovenil Andrej Fr. F o konj a.) (Dalje.)
Lepo ti je pogledati na okolice Metliške. Kadar človek pride iz Hrvatske, razprostre se pred nj.iii prekrasna panorama: Od Kolpe proti severu vzdigajo se hribi, na kutere se naslanjajo, kakor na rame, vse višje glavice, dokler ne dospejo na vrb, kateri deli korito Kolpe z njenimi izviri od korita Krke, bele od črnih Kranjcev. Posebno divno Ti imajo lice griči, kateri so najbližji od Metlike in okolo nje bi rekel raztreseni na način orjaških ščitov, kakor da so se tu giganti potezah z Jupitrom za carstvo neba. ALi je menda Bog odločil, stvarjajoč svet, zapustiti znamenje, da se bodo tu orjaški sinovi Japodije borili proti
silnej vladi Jupitra Kapitolinskega in krvožej-n m njegovim orlom? Vsekako mora biti ozka zveza mej stvaritvami božjimi in stvarit ami zgodovine iz činov sestavljenimi, pa naj bi oudaj vsi česniodreei lega ne videli ali videči tajili. Kakor Bog, ko je stvaril svet, svojega stvarjenja s tem n j dokončal, ker bi bil b tem BtOTil konec vsakemu napredovanju, tako ou sedaj kvasi in dokončuje stvaritev svojo nevidnim potem dogodivščine , v katerem on ravna po rokah ljudij in narodov. On je še /mirom mojster, a ljuije in narodi so samo njegovi delavci.
Narod, kateri prebiva mej Kolpo in Kočevjem, imenuje se „beli Kranjci" za to, ker nosijo i moški i ženske kakor Brajci obleko od belega sukna. Stari kranjski zemljepisec Vulvasor imenuje tudi njih, kakor i Brajce Hrvate*), kateri so ob času turških napadov
*) „Dicse Landesgcgend ist oben diejenlge, welohe vvir in Črnin, insgemeiu heut Crabaten nennen; ob os schon, in Crain, uud aut' dieaer Seiton der Culp ; hin-
brabro in junaški borili se pod svojimi vodji Guš'ći itd. In zares nij mej njimi v značaji n i kake razlike. Ona ista rast in obraz pri obeh, skoro ou isti kroj obleke in mrečja. Da so bili pri belih Kranjcih nekatere besede, katerih nij na tej strani Kolpe, nego se go-voni na onej strani Uskoških goni, to je plod državnega razdruženja. Tako se n. pr. tu govori i spet i opet, zdaj in sada, d revi in 8 in oči, itd. Naše sestre okolo Metlike so jako lepe. Tako milih črnih očij in krasnih majhenih belih zobičev nijsem še videl. Človek bi rekel, da je naš Luc e zlagajoč krouo od ljubeznih pesnij „Uzor lepote" o dekletih te
gegen auf jener Seiten eigendlich das reclit Croutien (oder Krabaten) liegt. Weil aber Freverthurn, Wel-nitz, ('osti, Tscherneinhl, Ifotttfsg', uud sonst allo dio Oerter Ubcrall da herum — die Krubatische Spracho, Traeht, Bitten und Gebriiuehe luhren: liaben sie auch den Nahmen Croatiens odor Krabatens mit dem reeht-eigendlichcn Krabaten gemein u. s. w." (Valvasor, Des Hcrzogthums Crain topogr. hist. Bcschruibuug, III. 1 hud 11. liuch).
službe, ker brez službe biti ni j nikomur drago ni prijetno. Vrhu tega se pri izplačevanji petletnih doklad delajo potem vsakovrstne opo-vire in se vsak dan, katerega je bil učitelj brez službe, jemlje v poštev. Naj bi se na to tudi na vid jem mestu nekoliko ozirati blagovolili !
(last poštenju onih značajnih narodnih uči teljev, ki so pri >adoje) deželnej konferenci tako krepko povzdignili svoj glas proti nem čursko-nstavaškim nakanam! Ouim kukavicam a la — — nomimbus parcendum —pa nemam boljšega po/.drava, nega <11 jim zapojem z gospodom Dežmanom:
.....za tak nesramne žnablje
Mazila bolj figa nij kot — grabijo.
Politični razgled«
Notranje dežele.
V L i ubijao i 5. novembra. Predsedstvo dr-£nv>wie<itt ^hor-1* je dalo adreso avtonomistiške večine kot odgovor na prestolni govor grofu Taaffeju, da jo izroči nj. veličanstvu cesarju. Grof Taaffd je adreso uže cesarju v Pesto poslal. Državoi zbor bode v prihodnjej (ne jutršniej) seji zopet volil svojega predsednika, ker $ 5 opravilnega državnozborskeg* reda določuje, da se ob početku nove sesije državnega zbora voli predsednik samo na A t' ri tedne in po preteku teh bo voli se le za celo državnozborsko dobo. Zlanji prvosednik Coronini bode brez dvojenja zopet voljen.
«V##« so navdušeni po govoru dr. II egerja. Ko je bil prišel dr Rieger 2. dne t. m. v narodno gledišče v Pragi, zagrmelo je občinstvo tisočeri „Slava!" .Nazdar!" NeudajmoBe!" in „Pravda!".
ttMagjaw*9kt časopisi pišejo skoraj vsi Bimpatično O avtonomint škej stranki o prilici adresne debate v državnem zboru. „Pest. Loydu imtnuie centraliste v Avstriji „ nespametno bojno stranko", in pravi da polit isko pametno vedenje dr. K egrovo nasproti Mag i aro m te z veliko zadovoljnostjo naviaje. „Mi nhsmo tolikanj naivni, da bi verovali v češkega vodje simpatije do nas. Ali oskromni smo uže t i 1 ko, da ne porajtamo toliko na te simpatije, da imamo le poroštvo, da dr. Rieger, ki se nam na vsak način zdi pozvi ti, da stvarno odslć upliva na avstrijsko politiko, da ou spoštuje tndi tuje pravo", pravi rečeni list. „Pesti Naplou pak sodi, da so avtonomisti v adresnej debati govorili kot možje, ki vedo, da stoje na močuej podlagi, in da je bodočnost njihova.
Viitanje držav«.
Angleške „Times" poročajo, da je ruski car pred shodom z nemškim cesarjem v A'ek Hun 1 rov u pisal nemškemu cesarju pismo, v ka-
terem se je pritoževal o Nemčiji in nemškem kancelarji, ki pozabljata obljub od leta 1870. Nemški cesar je razvidel iz 6nega pisma rednost položenja, ter hitel v Aleksandrovo. Tu Bta bo oba vladarja natanko pogovarjala o možnosti vojne mej obema drŽavama in nemški cesar je obljubil, da se bodo prijateljske razmere mej obema državama še nadaljeval". Ako je tedaj res, kar niše angleški ta list, moteni je beseda o „izoliranji" Rusije samo prazna marnja in Bsmaraov pohod na Dunaji je imel ves drug povod, nego se ie dosle pisalo Kakor smo uže ob svojem č>su poročali, da pride ruBlci car v Berlin, kadar bode potoval k sv.ijej soprogi v Cannes na Francosko, to se zdaj zopet potrju'e V tem Bklepu je potrdil ruskega carja iskren sprejem ruskega velikega kneza Vladimira v Berlinu in na me-klenburgskem dvornem lovu. Nemci menda u*i devajo, da sovraštvo mej Nemčijo in Rusijo je samo Nemcem v kvar, zato se zdaj umikajo.
WJt*MOffOt*ei bo pod Todor Mdianovim vzeli kulo Pepič, Veliko, ter so albanske upornike pred seboj črez Brezovico podili in razpršili. V kuli Velika so pustili Crnogorci 100 mož posadke.
V r#ft«f/w»>/ tttimeliji so bili skoraj povsod samo Bo'gari volieni v deželni zbor dno 29. m. m. V Fihpoplji je bil tudi voljen Bolgar Kesjnkov, akopram so tudi Grki in Turki svoja kandidata postavili; ker je pa tudi v vahodnjej Rumeliji Bamo malo Grkov in Turkov, je čiato naiavno da so povsul Bolgari zmagali in bode tedaj vshodnja Rumelija imela legalni svo| deželui zbor, mej tem ko ga Kranjska — nema.
Diie 4. t. m. je otvoril guverner vshodnie Rumeliju kuez Vogorides osobno deželni /.bor.
i t a f i jn nsktt zbornica poslancev i« sklicana in bode pričela svoje seje dno" 19 novembra.
V Neapolji je zboroval letos zopet „mirovni kongres", a je moral svoje seje ustaviti zaradi demonstracij pristašev „Italia irredenta" zoper ude tega kongresa, katere so celo osobno napadali. V obče p »k irredento'ci po-Htajejo od dno do dno nesramnejši. Nedavno so prilepili v tem mestu na poslopje u v s trii skega konzula plakat z besedami: „Voj-<ko zoper Avstrijo!" Se ve, da je politški urad neapoljski dal pozneje zadostenje našemu glavnemu konzulu, a to je uže navadi italijanske] vladi, da dopušča najprej irredentov cem rogovoliti zoper Avstrijo, potem pak daje „zadostenje", — knjti to zadnje nič ne stane, italijansko prebivalstvo pak se ipak ščuje zoper Avstrijo. Mi pa še nič ne čujemo, da se namerava dati pravico slovanskemu življu v Istri!
Iz f Vi rit/r c ti'* dohajejo zopet jeden-krat vznemirujoče vesti.   Augleški diplomatje namreč ne morejo pozabiti, da  so  jih Rusi I v Carigradu tako prekanili  in  postavili sebi
prijizno turSko ministerstvo. Vsled tega ho od istega časa sem razmere mej Anglijo in Turčijo jako nepovoline. In francoski „Aerence Ilavas" prinaša celo glas. da je baje Anglija zahtevala odločno od Turčije reform v malej Aziji, namreč organizovanje žandarskoga kora pod poveljstvom Baker paše, pomiloščenje zaradi politiških prestopkov izgnanih in ujetih osob in kiiznovanie druzih osob. Glede" teb vprašanj da je Anelija dala Turčiji ultimatum. Ako si teh reform ne bode uvedlo, hočejo Angleži odstaviti zdan'ega Rultana in njegovega brata R°hada efendija postaviti na njega mesto. Nadalje se pripoveduje, da, ko je turški sultan to izvedel, je takoj poklical kneza Lobanova k sebi, ki je po avdijenci takoj od piiil v Livadijo. Angleško brodovje pak je dobilo ukaz, odpluti do 8. t. m. v BoRpor, kjer bode tndi prezimilo. Angleži tedaj zopet jedenkrat Rvet vznemirjajo, ali verjetno nij, da bi si upali še korak dalje stopiti, ker haš tako, kakor je berlinski dogovor za male državic* na balkanskem poluotoku veljaven, ravnati se bodo morali po niem tud? Ang'eži. Vsakako pak je imel lord Hirtington prav, da ie angleška vlada kriva vseh zadniih vojska na balkanskem poluotoku, kar potrjuje tudi njeno zdani« vedenje nasproti Turškej.
nP. C." pa javlja 4 t m : V palači aul-tanovej ;n v vlwln;h krogih raste še razburjenje zavoljo zadnjega koraka britske vlade. Ipak svetuje ruski poslanik knez Lobanov sul* t'inu na skrajni odpor in sultan namerava Mahmud Nedima  imenovati  velikim veziriem.
V ]fMta*'*eiffti so imeli t^h dnij francoski delavci svoj kongres; sklenili so, naj 80 »emljišče. orodje in surova tvsrina da člo-vtškej družbi kot občno imenie. Prihodnje leto bodo imeli delavci francoski kongres v II ivre ji.
Dne 3. t m. se je hotdl predsednika republiki uradno nazaj dal departementu in jO s tem dnem Pariz zopet oficijalno glavno mesto Franciji.
■z Celovcu 30. oktobra [I'.v. dop.] Nedavno omenil sem v „Slov. Nar.u o škodi, katero bi utegnilo shibo vreme narediti v ljutomerskih goricah. Le prekmalu sta res uničila dež in sneg upanje onih vinogradnikov, kateri niiso še obrali — in takih bo dosta. Kar tedaj letošnja toča nij pobila, pokazilo je slabo vreme. Ako ie uže za vsakega poljedeljca hud udarec, če po velikem trudu in mnogih stroških v enem letu še toliko ne pride'a, da bo mu vsaj delo splača in da davek zmore, koliko huje še le mora biti za vinorejca, ki po večletnem trudu at'ivi svoje upanje na trgatev, malo dnij pred trgatvijo pa mu izgine
okolice sanjal. Kar se mi je pri metliških krasotah razven očij in zob dopalo, moram reči, to je način, kako spletajo lase. Takov opletek (coitlure) milina je gledati, in mislim, da bi jako dobro se prilegal tudi najlepšej glavi izobraženih krasotic brez škole lepoti in blagorodstvu. Sli smo tudi v prvo vas, katera stoji poleg dvora Jurovskega, da vidimo, kako narod živi. Vasi tukajšnje (na desuej strani Kolpe) imajo zvunaj lic 3 Blovenskih vasij po Štajerskoj in Kranjskej, a znotraj opazuješ še lice pravo južno-slavjansko.
Patrijarhaluke uredbe: tu ima še več oženjenih kč svojimi posebnimi kamrami, no, zopet bodeš teško našla več, nego dve, tri kamre, kde jih je mej tem v dolenjih stranem, večkrat do deset, dvanajst.*) Da ni z Juro-rovega ne odnesem prazne torbe, poprosim tukajšnja dekleta in neveste, da  mi zapojo
*) Na gorenjem Posavji v hiši Bnšii-evega kmeta JBtupariča ima sedemdeset in dve kamri, t. j. toliko oženjenih uiožkih osob.
katero pesen, na kateri posel so se tudi kedaj tedaj dale.   Jaz  zabeležim  nekoliko pesni j o kresu, koledi itd. Prepisovati besede teh pes-nij, nij mi baš teško  bilo,  ker  Be  tu poje jedna  ista  vrst ca po dva, trikrat zapored. Ali teške ti muke beležiti glas.   Jaz sem se mnogo znojil  pri jednem jedinem prastarem napevu, katerega pojo takozvane ladarice**), obhajajoče po va-eh;  a z vsem tem nijsem ničesar  opravil.   Res,  jaz nijsem baš" mu tik od obrtnije, ali jaz mislim, da bi tudi moister v tej stroki umeteljnosti imel ne malo posla, niorajoč uajpreje  zdravo  misliti in razmišlja-vati, dokler ne bi našel ključa do teh divno-
**) Ladarica, beseda izvedena iz besede: Lada, katera je bila pri starih Blavjanib boginja ljubezni,
zdravja in vsakega drugega blaga duševnega in telesnega, Ladarloe bile so torej po vsej priliki v pred«
krsčanskej dobi svećenice (duhovnicei boginje Lade. in tej službi odgovarja tudi denafinji njihov posel. Ladarice namreč hodijo po vaseh od Binkofitij do Janžovega pevajoće preb hišami pesni, v katerih se popova Lada, a hiši želi vsak napredek.
čarnih, tajen polmh   glasov, kateri se izlivajo iz ust do ušesa kakor molitve srebrnolasih menihov po veličanntvenej cerkvi starinskega kloštra in udajajo na srce slavjansko, kakor sveti  glas  iz  starine  kličoč   sedanji rod na premišljavanje in spoznavanje. Prizati moram, da nijsem ničesar ni tem svetu še čul, kar bi me bilo  tako divno navdušilo in z nekako sveto čarobnostjo zavzelo   Pa žalibože strune mojega navdušenja   zrahljale  bo nekaj pevke, rekoče mi, da so sedaj take pesni velik greh in da  je dekletam prepove lano od mašnikov s prokletstvom du^e peti jih očitno, hodeč po va t'h.   Ta  nov'ca  me je zelo razžalostila. Ubogo ljudsivo! (vzdahuem) ti najsiromašneja sirota mej  narodi,  tebe so oropali divji narodi, neznabožni sinovi, katerim te je Bog izročil pod varstvo in hrambo, potlačili so te v prah, a Bt taj glej tuli dušni tvoj pastir vzdiga roko,  da t. sleče sraieo,   katera pokriva goloto tvojo in sramoto, trga in lomi poslednje sklepe lanca,  kateri ti dušo veža na vero in
tudi to upanje. Uresničilo se je tedaj, kar so spodnještajerski vinorejci trdili o zadnjem desetletju, da jim sedmička malo in slabega vina prinaša, ker od 1. 1808. nij bilo na Štajerskem niti dobre niti obilne trgatve. Pa tudi cena nij bila kaj posebna, čeravno je n. p ljutomersko vino povsod znano ter je lani na Pariškej razstavi dobilo prvo darilo mej vsem avstrijskim vinom.
Mnogo je uzrokov, zakaj ima vino tako slabo ceno:  prvič  konkurencija ogrskega in hrvatskega vina. Da Magjari in Hrvati morejo svoje vino ceneje prodajati, za to imajo zahvaliti He velikej plodovit09ti svoje zemlje, katera   tudi   nepognojena  in   neobdelana leto za letom rodi.  S takim vinom no more konkurirati Štajerec ki po zimi in po leti od jutra do  večera rije in  se ubija po vinogradu, nosi in vozi zemljo in gnoj, reže, koplje, pleje, veže in čisti svojo gorico, malo da duše ne pusti, in vendar je mnogokrat ves trud zaba-dav ! Prejšnja leta so s« kupci in mešetarji kar   vršenih  okolo vinskih  kleti, a sedaj pa preži in čaka gospodar od dne do dne in vendar ga nij  dobroznanega mu kupca prepasa-nega z debelim, srebrom obšitim pasom, v katerem bi mu donesel cvenka, da poplača davek in nakupi stvar j brez kojih „za živi krst" biti ne more. — Dnzdaj navel sem nekoliko občeznan h uzrokov, zakaj vinogradniki še tako dobrega blaga ne morejo pošteno prodati; k tem Se naštejem nakatere manj poznane, ki izvirajo ali iz hudobiie in brezmejne dobička-rije. ali pa tudi  iz hudalosti.   Letos pisni je nekdo v neki ze'6 razširjen list o stanji spod* nještajerskih in posebno ljutomerskih vinogradov,   ka je  malo grozdja na trsih in še to „čislasto", pepelnato in drobno, da bo tedaj slabo vino, pravi „čvič" in Bog si ga vedi kaj še.  A to poročilo je gola laž. V omenienem kraji  je   letos   gotovo   tako   obilna bratva kot lani, tu pa tam še boljša. Grozdje nij „čis-laato" ni jagode nijso drobne, ampak polno debelo in žareče je grozdje, da ga je veselje gledati.  Tu pa tam najde se Bicer nekaj pe-pelnatega, a takega ne spravlja vinogradnik z drugim vred, temveč ga posebe   potrga uže pred bratvo ter naredi z njega pijačo za domačo rabo, takoimenovano „podbirino". Kam je tedaj ta dopis v nemškem časniku meril, nij težko uganiti.   Gotovo spada dopisnik k onim škodljivim sesalkani, k onim prekupcem, ki zavirajo neposredno dotiko med producenti
in konsumenti ter na ta način spravljajo vinogradnika v tako stisko, da je le ta primoran po dolgem čakanju na pol zastonj prodati vino zvitemu prekupcu. — Sedanje mizerije produ* centov krivi so tudi nekateri domači gostilničarji, ki po nizkej ceni nakupijo ogrskega in hrvatskega vina, a doma ga točijo po onei ceni. katero ima ondašnie vino ; Če pa domače točijo, je navadno tako, da ga nikdo drug ne mara kur>iti. Tacega vina kupil jen. p. neki krčmar v liutomerskej okolici po 40 gl. Štrtinjak a spečal ga je dvakrat dražje. Tujec ki pije v takej krčmi vino. sodi, da v onem kraju res boljše ne r«»ste, ter kraj kmalu spravi ob dobro ime. Drugi spet sami skvariio vino. Neki kmet na pr. nastavil je letos o velikej gospojnici lastno vino, katerega bi se b;l rad v kratkem o IkriŽal. Da bi tedaj ljudi po njegovem vinu vedno boli žeialo, pomešal je v vim — soli! A mož mi pomislil, da osoljeno vino ne bode nikomur dišalo. Nij čuda, da je točil „nastavljeni" sod nrecej časa in s tem mnogo zamudil pri delu. Čeravno pri tako „ poprav I i enem" v'nu nii na denarju obogatel, postal je vendar bogateii v izkušnji, da umetno zboljšanje vina ne pri-stuje komurgod, ki o kemiji niti pojma nema.
Da se je sedanji državni zbor uže v prvih seiah poprijel važnega vprašanja, k»ko nare-janfe umetnega vina postavno omejiti in avstrijskim vincrejcem zooet na noge pomoči, navdaie vsakega za materijalno blagost cesarstva in za povzdigo domačega gospodarstva vnetega državljana s srčnim veseljem. Vsai bode enkrat dognano, ali se v A^striii nnreja umetno vino ali ne, o čemer so nekateri na veliko škodo domaČe vinoreje tako silno kričali po svetu prezgodaj. Vinski kongres, ki ie bil jeseni v Beču, je izrekel in vladni komisar je potrdil, da rp nikjer v Avstriji ne fabricira umetno vino. Takrat nij bilo ugovorov, bomo videli, kaj poreče državni zbor. Neumevno je, da bi se na debelo „fabriciralo" vino v deželah ki v dobrih letinah prirodnega pridelka ne morojo spečati, niti po takej ceni ne, za katero nihče ne more umetno narediti vina. Bnriteljem za krepak razvoj domače vinoreje in poljedeljstva bode stiskano in trpeče ljudstvo gotovo vsakako hvaležno, če to stvar pojasne in urede, da bodo spet k nam zahajali inostranski kupci, katere je oplašilo nesmiselno upitie o umetnem vinu.
Ponedeljek 27. t m. se je v Celovci začel uršulinski sejm, ki traja teden dni. — Vreme
čestitost. O nesrečni Blepci, kateri segajo z roko uničevanja v narodne običaje. Mnogi mislijo s tem pridobiti si venec v službi cerkve in Boga. Nikakor ne: Oni nasproti temu podirajo jedine čvrste temelje cerkve — temelje pobožnosti in nravnosti, kajti naj-fcvrsteja je cerkva, katera se zida na narodnost, najčvrsteji verozakon, kateri je osnovon na značaj naroda, Btopljen z njegovimi starimi običaji, in najiskreneja in Bogu najmileja po-božnost, katera izvira iz tega studenca. Ta resnica je po zgodovini vekov potrjena. I jaz sam prepričal Bem ae pogledujoč ljudstva južno* Blavjanska, da so najgloblje pogreznile ae v blato fizične in moralne nemoči one veje, pri katerih je največ propala narodnost, obič ji Btarioski; in da tam, kjer se nujmanie poje, je tudi največ pijancev, ntČHtnikov iu drugih hu dobnih l|udij. Resnica je, običaji ti so po iniivei' izvora predkrščanskega, a oni bo tako ne lolžni in neškodni, da je uže ves njihov koren zarasteu s čistim steblom krščanstva, in nedolžno poganja
poleg njega, kakor drevo nerodovitno kraj vinske trte ki je poleg njega vsajena. Pa nij-li neumen oni človek, kateri gre trgat in izkore-njavat te običaje? Nij-li neumen vinogradnik, kateri poseka drevo, po katerega vejnh razrasla je trta? O da bi ta gospoda študirala narav avoje črede, zgodovino narodov iu vekov, prepričala bi se koliko je omiki nevarna, Bogu in človeštvu nepovoljna njihova pretirana gorečnost. Stari običaji narodni podobni so 1 stju nekaterih dreves, katero ostane na vejah do prihodnje spomlali, dokler mlado ne napopue. ()dtrga-li se pred časom, nanese mraz, od katerega drevo popoka in se posuši. Pustiti treba običaje naroda kukor listje staro na steblu drevesa. Kadar enkrat pride spomlad, sa i i; solnce omike, p>gualj bode novo, mlado, a stir.) obletivalo se samo od soba in palo na zemljo, brez škode drevesu, brez škode narodu.
(Dalje prih.i
se je na bolje obrnilo; dnevi so prijetni in topli, noči ne prehladne; po ravninah izginol ie prvi Rneg, ki je, kakor se iz raznih krajev korošk'h poroča, naredil veliko škode na drevji In poljskih pridelkih, kateri še večinom nijso bili pod streho. (Mej tem je uže drug za-nadel. Ur.) V. S.
Ix fpj rtielctt 8. novembra, flzv. dop.] Predsednik višje deželne sodnije graške, vitez Wa«er, ki ie svojim podložnim uradnikom 6n zloglasni ukaz poslal bil je v prvem početku svnipga političnega delovania privrženec usta-vnvprnei stranki, pod Ilohemvartom pa ie z vlado glasoval,  in — postal prezident višje deželne Rodnije v Gradci. Vsbad tega ga Ptuj. čani nijso hoteli več za svnipga poRlanca iz-voliti.   Olkar se je vitez \Vaser političnemu delovanjn odpovedati moral, ne je toliko bolj delavnega izkazal kot birokrat.   Klanjal se ie načelu: gremii deželne sodnijft naj se z mladimi močmi dopolnjuje, in v resnici regeneriral je v kratkem ča«u štirih let gremij  na tak način, da sedaj le še dva starejša višje deželne ^odnije svetovalca službujeta, vsi drugi na so penziionirani in z mlajšimi močmi na-dnme*čeni   Isto tako je pri okrainih sodniiah iztrebil staro gardo.   Pri dvajsetih spodnie-štsierskih okrainih sodnih so vsi starejši okrajni  sodniki   razen treh v pokoj dejani. Vidi se, ka je vitez Waser pri vsem tem pozabil, da je on sam uže sedemdeset let star, ter se po tem takem ne poda več prav svojemu mlademu gremiiu Sedai ga, akopram je ud takozvane graške klike, rte imenuje nobena pnlitiska stranka svojega.   Vsem onim uradnikom,  ki  se drznejo javno  simpatizirati s s°danio vlado. Žuga z disciplinarno preiakavo. Na čelu  višie  deželne  Bodn'je,  pod katero spnda več kot polovfca  Slovencev,  je on — zagrizen protivnik Slovencev.   V dokaz temu njegovi govori v državnem in štajerskem deželnem zboru, in to, da sedaj v celem okrogu višje deželne sodnije ni  jeden slovensko misleč uradnik nema višje službe.  Vitez Waser službuje 44 let in njegove duševne moči bo ga uže zelo popustile, čemur se nihče čuditi ne more. V interesu poslovanja bi torej bilo, da se on, kateremu uže itak  v penziji pri-atuie  polna  plača   osmih   tisoč goldinarjev, umakne v privatno življenje.
Domače stvari.
— (Blagotvoriteljna so are j a.) Odbor gospi«, ki vsako leto zimsko obleko na-pravlja šolBkim otrokom, priredi bodočo nedeljo 9. dan t. m. na korist Bvojemu fondu večerno veselico v prostorih čitalnične gostilne. Pobliže bodemo program zabave priobčili kasneje, za denes le omenjamo, da bode vrstilo se petje z godbo in loterijo. Pričakovati je, da se bode ljubljansko občinstvo pri tej priliki sešlo spet v obilnem številu, da podpira blagi namen dobrodejnih gospij. Mnoge udeležbe je tembolj želeti, ker je, kakor slišimo, pokriti še nedostatek od vlanskega leta.
— (Na glavni oficirski raport,) ki je vsako leto 4. dan novembra meseca, se je vtorek zbralo nad sto reservnih ofieirjtv v Bentpeterskej kasarni.
— (Nagla smrt.) V ponedeljek popolu-dne je ueka tuja gospa, baje s Kamuika doma, v špitalsmh ulicah izueuuda omedlela. Nezavestno nesli so L ulje v Permetovo vežo, in ko je kmalu potem prišel zdravnik, jej uže nij bilo pomoči — bila je mrtva.
— (Letošnji dolenjski mošt) je zvlasti v boljših legah na dobrem glasu in Gorenjski tovorniki neki pridno ponj hodijo. Valed tega Be pa tudi cena kvišku pomika; okoli Krškega po 10 gld. drže staro vedro. V nekaterih vinskih krajih je pa prav slaba letina. Ob Kum n. pr. bodo neki letošnje leto prištevali najslabšim vinskim letom tega stoletja. Vreme je buo ves čas nerodno. OeittlCtlD ren Bke zlate kapljice ta novica ne bode baš po vfieci, kajti cena renskemu vinu utegne vsa-kako prtcej poskočiti. Dobro, da se ga pri nas ne popije mnogo.
— (Prostovoljni gaBilci v Kranj i) so se poslednji dan minolega meseca na podlagi potrjenih društvenih pravil konstitu-viiali ia bi izvolili: za načelnika g. Mateja Pir ca, za njegovega numestnika g. Ferdo Saj o v ca, za blagajnika g. Petra Majdiča ml. in za zapisnikarja g. Konrada Pučnika. To tmo zvedeli iz „Laib. Tgbltt." — kajti kranjski narodnjaci, Bog ne uaj, da bi se .spomnili pa kaj poročali nam!
— (K etika nesreča) bo je v Celovci on teuen primerila pri vojaških vajah novakov. Več oudelkov je streljalo; po naključji je bila vmes ostra patrona, in strel je ranil pva vojaka, jednega precej teško na stegnu zdrobivbi mu koot.
— (Duhovenske spremembe.) Gosp. Ferdo Kogej pride za duhovnega pomočnika mestu v Mirno Peč v Trebnje, g. Toma Vari mestu v Št. Jarnej v Šaocijan (pri Dobravi) in g. Josip Merjasec mestu v Šaocijan v St. Jarnej. Kvijescent g. Janez Žan je nameščen za duhovnega jjouiočnika v Kolo vratu, novomašnik g. Josip Zalokar pa v Planini. G. Miha Tavčar, župmk v Vačah, je dobil faro Žužemberk; g. Janez Dolžan, župnik v Tujnicab, faro Ihan; g. Janez Lunin, kurat v Podkraji, faro Homec; g. Jakop P o ličar, župnik na Dobravi, faro Podbrezje. V pokoj stopila Bta stalno: g. Fran Svetli-čič, župnik v Godoviči; g. Anton ltihar, kaplan v Planini, pa začasno. — Razpisane so fare Zaplana, Godov it, Vače, Tuj niče in Dobrava.
Dunajska borza 4. novembra.
(Izvirno telegrafidno poročilu.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   , 68 gld. 35
Enotni drž. dolg v srebru   ... 70   B 35
Zlata renta......... BO „55
1860 drž. posojilo ..... 128 „25
Akcije nArodne banke   .... 837   „ —
Kredituo akcije....... 269   „ 70
London .   ....   i   ...   . 116   „ 65
Srebro   .......... —   „ —
Napol.......... 9   m 31'/,
C. kr. cekini........ 5 »57
Državne marke....... 57 „60
Zalogo listinskega (dokument) papirja
iz c. kr. priv. tovarne za papir v Ratečah
ima (517—2)
Anton Krisper v Ljubljani.
Prodaja na drobno pri gtrattajiiteili koleka.
Kilovi
dobi: na frankovano vprašanje zastonj direktno ali pa tudi po sledečej firmi natančen navod za rabo O popolnem neskodljivej tr«*l»uMiie) žavbl zii klluve od (.mu. snn/( iK-m rju v UvriMuu (N» nji D . I s k'j jo priloženih množica izvrstnih spričeval in zahvalnih pisoni popotnem ozdravljunih. Pošilja Be v vse dežele. Cena žavbi a. v. gld. 3.20 jeden lonec. Dobiva bo v deželnej lekarni E. ltir->« 'liil/.-u v I) ii l>l i ii m. (312—6)
Hiša z vrtom
poleg ceste v lepem obrtniškem mestn na Notranjskem jo takoj na prodaj. Hiša ima 14 sob, 7 kuhinj, .'i shrambe, ii kleti, 2 zidani podstrešnici in hlev. Cena 6 do 7 tisoč goldinarjev. — Natančneje se zve pri opravništvu ^Slovenskega Naroda". (518—1)
V „Narod nej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje,  Iv. Tavčar in prof. Fr. Wiesthalor v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cona ISO kr.
Prodaja skupne zaloge blaga.
Iz konkurzne maso firma Fran Zottmann in Gril V Ljubljani m
bode eelfl
naloga 1«:i*jviiiiii*?<K<^*>il I >l:i       . "^08
ki je na 11 sr» gol<l. sodnijsko cenjena, skupno prodala, in se znajo ponudbe pismeno do 10. novembra t. 1. na oskrbnika «lr. Fran .Vlmitlu v Ljubljani poslati, pri katerem se zapisnik in po njeni tudi zaloga nama zna pregledati.
("rez ponudbe bode oskrbništvo določilo in ako se pog«>dba sklene, sr ima kupnina gotovo plačati, vendar zna oskrbništvo pri zadostilneui varstvu plačilo tudi na obroke dopustiti. (516—2)
Oskrbništvo Fran Zottmann in Grilove konkurzne mase.
rujet.
4. novembra:
Pri .na dr. Tav-čir iz Kranja. — Fabiani iz Trsta. Hren i« Dunaja. - Pavlin, Kohrman iz Dolenjskega.
Pri **'»>" i : Kavan, pl. Poseli iz Idrije. — Nchein iz Dunaja. - Eisner iz Kočevja. - Globočnik, Lenarčič iz Vrhnike.
Pri m MtrfJNkeni ©e--iti j«; Nanart z Mokronoga.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, bo je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane 4«*|»ne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega **r«*l»r-negn iilkljn, so izredno elegantno gravirani iu giljoširani, ter so amerikanskega sistema. Vttleđ ueke vluttlue kounl rukcij« ne uiore wtk tuku ura nik«lHr pokvariti, pade i eliko mi tla, hjii«' h«> stisnili, u \eudur uru pri t«'in uit- ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico zmmIouJ]. Vse uro so natanko repasirane, ter jcnrMutuJcuio ih vNuko uro p«»l Ivi.
"V" ilolui/. gotovega juiiinI -vji in Htrogo Moli<liit>Mli, prevze-mnmo  w  lom  dolžnont jtiviio,  <Iji  vHako 11 < - j > i-i>-i <> j «*c*o uro vzemomo, in z <lrugo zatueujuino.
Izpisek ult.
1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najlinejše regulovaue, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in glavni ključ; jeden komad le gl. 3.45.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno nataučno regulovaue; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
1O0O komadov krasnih ur na sidro (ankuruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalum za trenutke in kristalnim ploščuatim steklom, natančno repasirane; preje jeclen komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih ur na valje (cjlin-der-uhr) v teških giljošuanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov VVashingtonskih ur na sidro od laiotuega ■rebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenotek regulovaue in poskušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom n;i trenotek repasirane, s kolesjem od niklja iu privilegiranim regulovanjein, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 4U.
650 komadov stenskih ur v najfinejšem cinai-liranem okviru z zvoniloin, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovaue, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendehibr) v l i 111 • izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se VB&kih osem dnij, lino na trenotek regulovaue, lepe, In impozantne. Ker je taka ura DO minolih 2U letih le dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizao ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: U hreu-Au&verjkaiif
(321—12)
P & 111 p p W m & m mif Ulirenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdatelj in uiednik Makao Ariuić.
Lastnina m tuja „Nuroune tiuaarue*