PoStnlnn platana v aotcotnl Ona Din 1— V Jjubliaai, v suito, 25. novembra 1936 leto 1. Mednarodna rdeča armadavKataloniji Barcelona, 25. nov. o. Rdefi generalni štab, ki ga sestavljajo po večini ruski štabni strokovnjaki, ki so prispeli iz Moskve, jo zadnje dni izdeloval načrt za organizacijo mednarodne rdeče vojsko v Kataloniji. Ta vojska bi štela 250.000 ljudi, ki bi sc nabirali iz prostovoljcev, emigrantov vseh narodnosti. Jedro bi tvorili bataljoni rusko rdeče milice in francoskih rezervistov-koinunistov. Ta armada bi bila plačana, in sicer bi za plačo vojakom služilo zlato, ki ga je rdeča španska vlada izvozila v Francijo in druge državo. Namen te armade bi bil predvsem, da za vsako cono obdrži Katalonijo v rdečih rokah in da tvori oboroženo podlago za sovjetsko revolucijo v Zahodni Evropi. Pn odbitju nacionalističnega napada na Katalonijo, bi ta vojska s pomočjo novo organizirane španske rdečo vojske uničila nacionalistično gibanje v vsej Španiji. Oboroževanje te armade bi se vršilo iz inozemstva in jo zato treba z vsako ceno preprečiti blokado katalonske obale in barcelonskega pristanišča. Vladna podmornica fe_ torpedirala vladno križarko London, 25. nov. o. V londonskih diplomatskih krogih izražajo misel, da je križarko »Almi-ranle Cervantes« v cartagenski luki torpedirala in jo skoraj potopila neka vladna podmornica, ki ji je vlada poverila nadzorstvo prometa v Gibraltar-skem prelivu. Ta podmornica se že tri tedne ni javila in je verjetno, da je prestopila k nacionalističnemu brorlovju, ne da bi vladno poveljstvo vedelo za to. Zaradi tega je lahko prišla v Carta-geno in nemoteno spustila torpedo proti največji vladni križarki. Če se izkaže, da je ta vest resnična, potem padejo v vodo vse trditve rdeče vlade o tem, da je postal »Almirante Cervantes« žrtev italijanskih podmornic. Nacionalisti in angleške ladje London, 25. novembra. AA. Havas. »Da:Iy Ex-press« poroča iz Hendaya, da je tjakaj slednjič prišel kurir nacionalističnega štaba, ki je prinesel odgovor generala Franca sir Chijionu na vprašanje angleške vlade o nameravani blokad! Barcelone. V tem odgovoru pravi general Franco, da prevzame garancije za angleške parnike, ki bi bili vsidrani v pristaniščih Taragone. Valencije, Alicanta in Car-tagene. Pristanišče v Barceloni pa 6e sploh ne omenja. Zdi se, da je angleški veleposlanik izjavil, da je ta odgovor nezadosten in je poslal kurirja, k: naj prinese od generala točnejši odgovor. Poročila z bojišč Pariz, 25. novembra, m. Po vesteh, ki so prispele semkaj iz Španije, se položaj na madridskih bojiščih ni dosti spremenil. Nacionalist: so zasedli ponovno Casa del Čampo. Preteklo noč je nacionalistično topništvo neprestano . bombardiralo prestolnico. Vojno ministrstvo v Maaridu je izdalo komunike v katerem pravi, da italijanske in nemške bojne ladje sodelujejo s silami nacionalistov ter da jim poročajo o gibanju marksističnih čet. Isti komunike tudi trdi, da je neka nemška ladja [»stavila mine pred Bilbao. Vse te vesti sta nemško in italijansko vodstvo odločno demantiralo po nalogu iz Berlina in Rima. Za 1 december je marksistična vlada sklicala skupščino v Valenciji. Ta sklep je v soglasju z onimi, ki so jih sprejeli hortezi meseca oktobra. Britanski poslanik v Andaju je danes dobil odgovor Proti udovska stavka v Varšavi Varšava, 25. nov. o. Na vseučilišču Jožefa Pil-sudskega v Varšavi so začeli protestno stavko vsi študentje in študentke, ker rektorat, odnosno prosvetno ministrstvo noče ugoditi njihovi zahtevi, da bi poljske študente ločil od Judov ter Judom pri predavanjih odkazal posebne prostore. Prav tako zahtevajo študentje ločene prostore za Jude v knjižnicah. Svoje zahteve utemeljujejo s tem, da so Judje škodljivci poljskega naroda in zalo manj vreden element, in zato poljska mladina noče imeti z njimi nobenega stika. Včeraj je 900 študentov in 300 študentk zasedlo vse predavalnice na vseučilišču in so izjavili, da jih ne bodo zapustili prej, dokler jim prosvetni minister ne ugodi. Posredoval je rektor, ki pa ni mogel doseči ničesar, zato je prisiljena policija, da s silo izprazni univerzo, nakar so se začele po Varšavi velike demonstracije proti Judom. Anglija bo varovala Egipt in Suei London, 25 nov o. V kratkem govoru, ki ga je včeraj imel angleški zunanji minister v poslanski zbornici, je povedal glede angleško-egiptovske pogodbe naslednje: »Ni dvoma, da je in ostane Sueški prekop ziv-Ijensko pomemben za angleško kraljestvo Zato se je Anglija tudi v novi pogodbi obvezala, da bo varovala Egipt proti kakršnemukoli napadu, naj pride od koderkoli. Ker je danes nevarnost za napad večja, kakor nekdaj, bodo angleške čete ostale še kakih osem let v Aleksandriji. Ker je Sueški prekop danes bolj izpostavljen nevarnosti, bo Anglija ojačila svoje posadke ob kanalu in zgradila povsod nove vojašnice. Vojaki in častniki se bodo za to službo vežbali v posebnih tečajih, kjer jih čakajo posebne naloge.? Kakor je videti iz tega, ne bo nova pogodba med Anglijo ir.. Egiptom, ki sta jo obe državi že sprejeli, bistveno nič spremenila dosedanjega po-ložaia in razmerja v Egiptu. na svojo noto, ki jo ie poslal nacionalistični vladi v Burgosu v zvezi z bližajočo se blokado v Barceloni. Odgovor nacionalist čne vlade v Burgosu ni zadovoljil britanskega poslanika. Zaradi tega je ta poslanik zaprosil za nove instrukcije od svoje vlade. V informiranih angleških krogih ni ničesar znanega o kakem bombardiranju angleške ladje »Zaliv rož« od strani marksistov, te vesti je dal v javnost general Queipo de Liano. Doznava se ravno tako, da so nacionalistične bojne ladje zadržale neko grško tovorno ladjo, ki je voz.Ia premog v Barcelono ter jo odpeljale v Ceuto. General Franco je včeraj popoldne imel v Lugadesu konferenco s svojim štabom. Te konference so se udeležili vsi poveljniki čet s posameznih odsekov okoli Madrida. Govori se, da je bilo na tej konferenc! sklenjeno, da nacionalistične čele začno z novo ofenzivo, ki bo zapečatila usodo Madrida. Blokada Asturije Salamanca, 25. novembra. AA. DNB Po vesten nacionalističnih radijskih postaj, so nacionalistične čete sedaj blokirale vse kraje v Astuiriji, k: so še v rokah madridske vlade. Izve se, da je prebivalstvo v Gijonu močno manifestiralo in zahtevalo, da naj 6e mesto preda nacionalistom. Odbor za obrambo mesta je odgovoril na ta način, da prebivalstvu ne daje več živeža. Posamezn delavski sveti stalno pošiljajo pozive na pomoč marksističnim strankam v inozemstvu. Ujet je bil tak poziv, ki pravi, da je položaj madridske vlade nevzdržen. Madridski minister obtožuje nemško in italijansko brodovje Valenci ja, 25. nov. Agencija Fabra poroča: Minister mornarice in letalstva je dal snoči naslednjo izjavo, v kateri je med drugim rekel: Ni bilo treba čakati na to, da vladi v Berlinu in Rimu priznata Franca. Mi smo stalno računali s tem, da že od meseca julija njihove ladje stalno obiskujejo našo obalo in pomagajo nekaterim edi-nicam mornarice, ki so ostale zveste nacionalistom. Republikanska mornarica je bila stalno nadzirana od njih, ki so s svojih popolnoma strateških položajev lahko opazovali vsa gibanja naše mornarice. Vse to so te ladje takoj sporočile upornikom. — Dokazano je, da so nekateri napadi letal na mesta ob obali izvršili ravno na podlagi te vohunske službe in vse to opiramo z naslednjimi dejstvi: Dne 4. avgusta je republikanska mornarica nameravala izvršiti napad na Ceuto, ko se je pojavila nemška križarka »Deutschland«, ki se je zasidrala na rtu pred Ceuto in tako preprečila napad naše mornarice na postojanko, odkoder so vozili legionarje na fronto v Španijo. Ko je naša mornarica bila v Malagi, je tjakaj skoraj vsak dan prihajala kaka nemška vojna ladja, ki je nato brezžično poročala neprijatelju vse, kaj dela naša mornarica. Ko so letala ponoči bombardirala mesta ob obali, so nemške ladje v luki ostale razsvetljene, da se je videlo, kod morajo letala leteti. Tako so napravile vse nemške in italijanske vojne ladje, ko so junkerji letali nad Alicantom iri bombardirali mesto. Ko je naše brodovje plulo iz Gijona v Bilbao, ga je spremljala nemška križarka do Bilbaa, kamor je naše brodovje prišlo dne 20. septembra. Ko je naslednji dan naše brodovje odplulo iz luke, da izvrši nekaj nalog ob obali, ga je ista križarka stalno spremljala in opazovala vsak okret našega brodovja. Kmalu se je tej križarki pridružila nemška ladja, ki na Atlantiku polaga kable. Upravičena je sumnja, da je ta ladja nosila mine, ki so bile položene pred luko Bilbaa. Znano je namreč, da nacionalisti nimajo nobene ladje, ki bi mogla polagati mine. Ko se je nato naše brodovje vrnilo v Cartageno, ga je zopet spremljala nemška vojna ladja, ki je sproti obveščala nasprotnike o poti naših ladij. Ko je bilo brodovje v Cartageni, je vsak dan prihajala kaka nemška vojna ladja, ki je prišla v luko najprej tako, da je obkrožila vse naše ladje in šele nato poiskala prostor, kjer je vrgla sidro. Zadnje dni je bila španska obala večkrat bombardirana in posebno ponoči je bilo potopljenih več ladij, ki so vozile živež. Ugotovljeno je, da je to bombardiranje vršila uporniška križarka »Canarias«, ker je to edina ladja, ki lahko izvrši kaj takega. Ta križarka pa je morala biti obveščena od tujih vojnih ladij, da je lahko vršila svoje manevre. V tej smeri lahko navedemo nekaj najnovejših dejstev: V nedeljo ob 9 dopoldne so bile pred luko v Cartageni napadene naše ladje »Cervantes«, »Mendez Munjuez« in »Jaine«. Napad je izvršilo več tujih podmornic. Torpeda, ki so bila oddana na križarko »Menduez Munjez« so zgrešila svoj cilj. En torpedo je zadel »Cervantes«. Prišli smo do zaključka, da sta napad izvršili vsaj dve podmornici! Gotovo je, da sta ti dve podmornici pripadali neki tuji eskadrili. Izjava nemškega poslanika v Londonu Nemčija pretrga odnošaje s Sovjeti London. 23. nov. o. Nemški poslanik pri angleški vladi von Ribentropp jo pred svojim odhodom v Berlin bil sprejet pri ministrskem predsedniku Baldwinu in ga informiral o vprašanjih, ki so za Nemčijo trenutno najbolj važni. Tako vprašanje so odnošaji s sovjetsko Rusijo, ki so prišli v nevarnost zaradi zadnjih nerazumljivih odredb bolj-ševiške vlade proti nemškim državljanom. Rusija si je dovolila nemogoče korake s temi obsodbami in bo morala odnehati tor ugoditi zahtevam nemške vlade, če ne bo Nemčija prisiljena izvajati posledice in pretrgati odnošaje z Rusijo. Iz tega sklepajo, da je potovanje von Riben-troppa v Berlin v zvezi z ukrepi, ki jih nemška vlada pripravlja proti Rusiji, čo bodo sovjetske oblasti kljub vsem protestom vseeno dale ustreliti nemškega državljana ing. Sticklinga. ki jo bil obsojen baje zaradi špionaže. Še včeraj so v Berlinu zatrjevali, da vesti o ostrih nemških korakih niso utemeljeno in da Nemčiji ni potrebno, da bi prekinjala odnošaje s sovjeti. Toda ta izjava nemškega poslanika je stvar docela zaobrnila. Moskva, 25. nov o. Moskovski nemški poslanik Schulenherg jo včeraj ponovno posredoval pri sovjetskem podkomisarju za zunanje zadeve Kre-stinskem, da bi se odložila izvršitev smrtne kazni nad ing. Sticklingom. Po obsodbi bi morali Sticklinga ustreliti v nedeljo zjutraj. Sovjetski komisa-rijat za zunanje zadeve ni na to posredovanje nemškega poslanika odgoVoril še' nič Ta nemški korak v Moskvi razlagajo tako, da ga je treba smatrati kot zadnji poskus preden Nemčija prične s hujšimi koraki. O sporazumevanju s Hrvati Belgrad, 25. nov. m. Tudi današnje časopisje se še vedno bavi z vprašanjem sporazuma s Hrvati. Med drugimi tudi belgrajsko »Vremec po ugotovitvah, da je za dosego tega sporazuma posebno poklicana JRZ kot večinska stranka in dr. Maček kot predstavnik večine Hrvatov, objavlja, da JRZ ne forsira sporazuma. To pa pred vsem zaradi tega, ker je to vprašanje tako delikatno po svojih dalekosežnih posledicah in po vsebini, da mora biti izključena vsaka naglica, vsako pre-naglenje in vsaka umetna akcija, ki bi samo škodovala končni rešitvi tega vprašanja. To je važnejše tembolj, ker se tu ne dela kakšen strankarski dogovor, niti se ne išče kakšna strankarska formula za prihod v vlado, temveč se rešuje važno državno in narodno vprašanje. Ravno nasprotno tem težnjam pa dela srbijanski del združene opozicije, ki misli, da rešitev lega vprašanja vodi h koncentraciji sil, ki imajo zaslombo v narodu. Zdi se. kakor da bi te skupine na vso moč hitele, da se omenjeni sporazum napravi. Ta njihova naglica, proti kateri so tudi sami Hrvati, se v tukajšnjih političnih krogih tolmači kot strah pred JRZ. Današnje »Vreme« ima o tem tudi daljše poročilo iz Zagreba ter v njem med drugim navaja nekatere razlike, ki obstojajo med stališči JRZ in dr. Mačka. Pravi dalje tudi, da te razlike ne bodo nikakšne ovire za pogajanja med JRZ in dr. V. Mačkom. Vesti iz Belgrada Belgrad, 25. novembra, m. Iz Vranja poročajo, da je prispel tjakaj minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, kjer je priredil nad vse uspel političen shod. Iz Vranja se je pa Dragiša Cvetkovič odpeljal še v nekatera druga mesta v vardarski banovini ter je povsod govoril o politiki sedanje kr. vlade. Belgrad, 25. nov. m. Davi se je vrnil v Belgrad minister brez listnipe dr. Miha Krek, ki je te dni priredil več shodov in sestankov na Štajerskem. Belgrad, 25. nov m. Dne 9. decembra bo preteklo 10 let, odkar je umrl srbski politik Nikola Pašič. Ta dan bodo v Belgradu žalne komemoracije za pokojnim Pašičem. Belgrad, 25. nov. m. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je odpotoval v Sarajevo ter bo tam ostal kakšen teden dni. Bolgrad, 25 nov. m. Odbor poljsko-jugoslo-vanske lige je priredil sinoči na čast odhajajočemu dosedanjemu svetniku poljskega poslaništva Vikt. Polju poslovilno večerjo. Viktor Polja je postavljen za generalnega konzula v Zagrebu. Belgrad, 25. novembra, m. Iz Doboja, Slavonskega Broda, Slavonske Požege in Banjaluke poročajo, da so tam ljudje v noči od 23. na 24. novembra čutili močne potresne sunke, ki so trajali 30 sekund. Potres ni napravil večje škode. Vesti 25. novembra Poglobitev kulturnih stikov med Poljsko in Romunijo si obetata obe državi od romunskega zunanjega minstra Antonesca v Varšavi. Horthyja so sprejeli v Rimu z največjo slovesnostjo in je bila italijanska prestolnica vsa v zastavah. Nobelovo mirovno nagrado sta dobila argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas in nemški komunistični politični publicist Karel von Osiet-ski, ki ga je hitlerjevska vlada obsodila v koncentracijsko taborišče, ker je v svojem listu »Die Welt-biiche« objavljal vojaške tajnosti. Novo cestno omrežje bodo zgradili s francoskim posojilom Poljaki. Vlada je na včerajšnji seji predložila obsežen načrt za gradnjo teh cest, ki bodo povečini vojaškega značaja. Perzijski šah je sprejel guvernerja nemške narodne banke dr. Schachta, ki mu je prinesel pozdrave voditelja nemške države in mu izročil Hitlerjevo 6liko. O francoski zunanji politiki bo v kratkem govoril francoski zunanji minister Delbos, ker zahteva poslanska zbornica z raznimi interpelacijami pojasnila o zunanji politiki. Nov francoski trdnjavski pas bo začela graditi Francija na meji proti Belgiji. Ta pas bo podaljšal že zgrajeno Maginotovo trdnjavsko črto, ki varuje mejo proti Nemčiji. Stroški za ta novi pas bodo znašali okrog 14 milijard dinarjev. Turčija naj zapre Dardanele za prevoz sovjetskega orožja v Španijo, tako bosia menda zahtevali Anglija in Francija od Turčije, ker utegnejo postati boljševiški transporti orožja nevarni še komu drugemu in ne samo španskim nacionalistom. V spomin pokojnemu Salengroju je včeraj v francosk zbornici govoril bivši ministrski predsednik in ugledni prvak radikalno - socialistične stranke Eduard Herriot, Francoske in angleške posadke v Addis Abebi so včeraj odjx>tovale iz Abesinije. ker ni njihova navzočnost za varstvo angleških in francoskih diplomatskih zastopnikov več potrebna. Vesti o nemško-japonski zvezi so brez podlage, tako je nekam pozno izjavil član japonskega zunanjega ministrstva Ajmušo, ki ni zanikal tudi poročila o tem, da se pogajata Japonska m Italija za nekako zvezo. Velika tekstilna tovarna gori v Budimpešti in kaže, da jo bo požar do kraja uničil. Nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop je nenadoma odletel v Rim. Njegovo potovanje je v zvezi z zadnjimi razgovori med Anglijo in Italijo. Zasebniki ne bodo smeli več izdajati zlata iz Združenih držav sami, marveč le s posredovanjem slabilizacijske blagajne, tak zakon pripravlja Rooseveltov finančni minister Morgenthau. Delegacija za počlovečenje španske vojne, ki jo tvorijo francoski politiki, je prišla včeraj v London in bo tam sodelovala v tem smislu z angleškimi po-človečevalci vojnih divjosti. Počlovečenje te vojne ima najbrž namen samo vojno podaljevati v korist tistih, ki jim vojna kaj nese. Več političnih sestankov je imel knez-namestnik Pavle zadnje dn: v Londonu z različnimi osebnostmi iz angleškega političnega življenja. Razgovori so se sukali tudi okrog trg. in gospodarskih vprašanj. Brodovje angleških podmornic gre v Španijo, kakor poročajo včeraj iz Malte, podmornice bodo varovale menda angleške trgovske ladje. Mejo proti Franciji so zaprli španski nacionalisti na vsem predelu, ki je na severu v njihovih rokah in ne dovolijo prenosa nikomur. Italija bo začela spet plačevati dolgove, ki jih je med svetovno naredila v Združenih državah. Vsaj bavi se s tem načrtom. Dve hudi železniški nesreči sta bili včeraj v CSR zaradi trčenja vlakov. Pri obeh je bilo več mrtvih in ranjenih. Evropski kongres za reklamo se je pričel v Berlinu. Udeležujejo se ga zastopniki 250 držav. Prepoved prevoza vojnih sredstev v Španijo je sprejela angleška vlada, toda prepoved je tako široka in mila, da ne bo zaradi tega trpela pomanjkanja orožja nobena vojskujoča se stranka v Španiji. Amerikanski kralj železnic milijarder Van Swe-ringen je umrl včeraj. Baje je razpolagal z gotovino treh milijard dolarjev. Vrnitev kolonij Nemčiji zahtevajo angleški fašisti, češ da bi to takoj odpravilo vse spore v Evropi in ustvarilo protiboljševiško fronto. Tako je govoril pred dvema dnevoma voditelj angleških fašistov Mosley. Novo mongolsko-mandžursko ofenzivo na pokrajino Sujuan pripravlja Japonska, ki stoji v ozadju mongolskega gibanja proti Kitajski. Dokaz za to so številna japonska letala, ki ®o jih Kitajci •sestrelili. Nemčija je sprejela določbe o pomorski vojni, ki jih vsebuje londonski po mo reki sporazum ter je to sporočila angleški vladi. Športne tekme je osvobodila davkov Romunija, češ da je šport izredne važnosti za narodno življenje. Pač pa so obdavčene druge, predvsem kulturne prireditve. 120 milijard frankov znašajo javni dolgovi Francije v zadnjih letih. V celoti pa znaša vv dolg 400 milijard frankov in ga bo novi socialistični proračun še povečal. Spori pri regulaciji Ljubljanice Ali bo ta desetletja nerešeni problem podaljšan za novo desetletje? Ljubljana, 25. novembra. Menda je ni stvari ne v Ljubljani, ne v Sloveniji, o kateri bi se prelilo žo toliko Črnila, spregovorila že toliko besed, izvršilo že toliko komisij, podvzelo že toliko intervencij in vseh mogočih drugih akcij, kakor je — regulacija Ljubljanice. Je to problem, ki se vleče že desetletja, a je še vedno nerešen Ljubljančani so vedno z zanimanjem spremljali dela v Ljubljaničini strugi in so zato dovolj poučeni o vseh težavah, ki nastajajo pri delu, ko se imajo delavci boriti ne samo z običajnimi zemeljskimi težkočami, marveč tudi z nepredvidenimi vremenskimi ovirami itd. Znano je, da so dela v Ljubljanici ena najtežjih gradbenih del, kar se jih opravlja v Ljubljani. Do nedavna so ta dela dobro uspevala in mi slili smo že, da borno končno le doživeli dan, ko bodo v Ljubljanici zasadili zadnjo lopato ter pojedli in popili največji likot, kar jih je kedaj bilo v Ljubljani. Tisti pa, ki neprestano racajo okrog Ljubljanice in gledajo, kako dela napredujejo, so opazili, da so v zadnjem času ta dela nekako zastala in da se v Ljubljaničini strugi dogajajo nekam skrivnostni dogodki. Prihajajo strokovnjaki, prihajajo nadzorniki, pred nedavnim pa je [irišln v strugo celo posebna komisija. Ljudje so videli zraven tudi advokat* in takoj so ugotovili, da mora biti to sodna komisija. Stvar se je kmalu raznesla po inestu in poznavalci Ljubljaničine struge ter njenih del sedaj vsevprek sprašujejo, kaj naj vse to pomeni. Desetletja je problem regulacije Ljubljanice razburjal ljubljanske duhove in čudno bi biio. čf- bi to razburjanje duhov sedaj, ko se bliža regulacija počasi h koncu, prenehalo. Dno struge - predmet sporov Kolikor nam je znano, so nastali pri regulaciji Ljubljanice res neki spori med stavbnim podjet jem, ki dela izvršuje in med državo oziroma terensko sekcijo, ki dela nadzoruje in vodi. Terenska sekcija je izdelala načrte, po katerih sedaj stavbno podjetje ing. Dukič in drug izvršuje regulacijska dela. Trenja so nastala v več vpraša njih; glavna trenja pa so nastala glede tlakovanja dna struge. Kolikor nam je znano, zatrjuje tvrdka ing Dukič in drug, da je bilo v pogodbi izrečno dogovorjeno, da je za dno struge predvidena kaldr nia. Nasprotno pa se je — po trditvah tvrdke — postavila terenska sekcija na drugo stališče tei zahteva za dno struge tlakovanje, ki bi bilo mnogo dražje, kakor je bilo pogojeno v pogodbi. Podjetje se je tej zahtevi uprlo. Sodna komisifa v strugi Iz tega sicer še ni nastal pravdarski spor, je Pa_ podjetje hotelo, da se sodno ugotovi, kako iz vršuje dela na dnu Ljubljaničine struge. Kor pa bi se potem, ko bi enkrat pokrila voda vso stru go, ne moglo več ugotoviti. kano so dela na dnu izvršena, je tvrdka ing. Dukič pri sodišču predlagala zavarovanje dokazov. V resnici se je nato sestala v Ljubljanščini strugi sodna komisija, kateri sta bila pritegnjena en praktični stavbenik, strokovnjak za vodne na-dva izvedenca, in sicer en vseučihški profesor in prave. Kolikor nam je znano, je izpadel ta komisijski ogled popolnoma v prid podjetja, ki izvršuje dela Ne vemo, kakšno stališče bo sedaj tvrdka zavzela na podlagi teh sodnih ugotovitev; gotovo pa je. da bo sedaj svoje stališče 3e bolj vztrajno uveljavljala. Kaj sedaj? Spori pa obstojajo še v raznih drugih točkah, tako posebno glede naprave reber v strugi, glede obrežin itd. Kakor slišimo, je podjetje podvzelo že vse korake, da se spor reši mirnim potom ter se je tozadevno obrnilo že na vse inštance, ki prihajajo v upoštev. Od rešitve, ki bo padla pri teh inštancah. je odvisna nadaljnja usoda regulacijskih del v Ljubljanici. Če bodo namreč inštance odbile stališče gradbene tvrdke, obstoja po naših informacijah nevarnost, da tvrdka odpove nadaljnjo izvrševanje pogodbe. V tem primeru bi tvrdka prenehala z deli, ki itak napredujejo zelo, zelo počasi. Odpoved pogodbe bi imela za Ljubljanico zopel nedogledne posledice. Vnel bi se verjeten spor, ki bi utegnil trajati več let. Ni pa verjetno, da bi se v tem času pojavil v strugi LjubljanJte vsaj en delavec; dela bi vsekakor zaspala, zob časa pa bi uničil še dobršen del tega, kar je že narejeno, a še ne končano. Ljubljanska javnost z velikim zanimanjem pri čakuje, kako bo zadeva rešena. Smo namreč v času, ko bo rešitev te zadeve odločila, ali bo la desetletni ljubljanski problem končno rešen, nli pa se bo podaljšal — morda še za celo desetletje Prva sled za šentiljskim morilcem Maribor, 24. novembra. Zverinski umor poštnega sla Ludovika Sunka v Št. liju v Slov. goricah še vedno razburja ljudi, ieinbolj, ker je za roparji izginila vsaka sled, kakor da so se po dejanju vdrli v zemljo Zato je bilo danes zjutraj tem večje presenečenje, ko so na kolodvorski pošli nenadoma odkrili tisočdinarski bankovec 8 serijsko številko L 0337—381, ki je bil v denarnem pismu šentiljske pošle, katerega si je morilec po napadu na Sunka prisvojil. Takoj je bila obveščena o odkritju policija, ki je začela z mrzlično preiskavo. Ugotovilo se je, da ie bil ta ,-tisočak izmenjan že preteklo soboto v nekem mariborskem denarnem zavodu. Ker pa še v soboto niso imeh pri blagajni omenjenega zavoda točnih '•številk o ukradenih tsočakih, sta pretekla tako dva dneva,.predno so bankovec odkrili ter opozorili o odkritju policijo. Uradnik, ki je bankovec zamenjal, se ne more spominjati, kdo bi ga bil prinesel. Vsekakor pa je la prva sled jasen migljaj, da se je morilec še do nedavnega zadrževal v Mariboru in se še morda danes nahaja v mestu Likof na Studencu Ljubljana, 25. novembra. Stiska, v kateri so zadnja leta vse naše bolnišnice. je v zadnjem času privedla do važnih novih zgradb, ki se dovršujejo z največjo naglico. Tako je bil v surovem dograjen kirurgični prizidek v ljubljanski Splošni bolnišnici. Z vso naglico grade v Mariboru štirinadstropen paviljon na vrtu sedanje bolnišnice. V tem paviljonu bodo dobili prostora kar trije razsežni oddelki. Razširjajo tudi bolnišnico v Ptuju Umobolnica na Studenca pa je za letošnjo jesen dobila velik in lep opazovalni oddelek za moške. Zgradbo tega oddelka je izli citiralo gradbeno podjetje Mavrič iz Ljubljane, ki je prevzelo zidarska, železobetonska in težaška de la Ves paviljon je preračunan na okrog 1,990.000 Din in bo s teni denarjem mogoče dograditi pa viljon popolnoma. Opremo pa bo treba nabaviti iz drugih sredstev. Kljub teinu, da so se izvršile potrebne licitacije z zgradbo tega lako nujnega paviljona pre cej kasno in da je še kasneje prišla potrditev licitacije od pristojnih oblasli, je vendar le zgradba zrasla v kratkem času do strehe. Dne 21. septembra je začelo podjetje z izkopavanjem temeljev in včeraj proti večeru so zabetonirali delavci zadnji železobetonski strop v drugem nadstropju ter tako končali glavna zidarska dela. Kakor navadno, je ob tej priložnosti gradbeni gospodar priredi! vsem delavcem svečan likof. Upravnik umobolnice g dr. Gerlovič se je v družbi g. primarija dr. Kamina prisrčno zahvalil vsemu delavstvu za vztrajno in pridno delo, ki je privedlo zgradbo tako hitro do zaključka. Delavci so bili lepo in dobro pogoščeni. Kako nujno potreben je bil novi opazovalni oddelek za moške, moremo razumeti, če upoštevamo, da je v sedanjih starih prostorih na Slu-dencu nastanjenih nad 380 bolnikov. Najhujše, tako za zdravnike in bolnike pa je dejstvo, da so posebno zgradbe za težko bolne nad vse neprimerne in zastarele. V času, ko so bile grajene prvotne stavbe, je še prevladovalo prepričanje, da so duševne bolni vsakomur in vsemu nevarni in so jim zato gradili zavode, ki so vse bolj podobni jetnišnicam, kakor pa bolnišnicam. Tako je posebno oddelek za težko bolne moške zelo neprimeren in sestoji v glavnem le iz majhnih celic. Sedaj dograjeni opazovalni oddelek, ki je dolg 56 metrov in širok 14 m, pa bo stiski na dosedanjem oddelku odpomogel, hkrati pa po svoji notranji ureditvi napravljal na duševnost vsakega bolnika ugoden in pomirjajoč vtis. 16 m visoka zgradba je podkletena in ima dve nadstropji. V pritličju in I. nadstropju bosta po dve veliki skupni spalnici, na kateri se naslanjajo dnevno prostori, manjše sobe, lepe kopalnice in vse druge pritikline. Ves oddelek je zgrajen po principu, ki omogoča čim večjo preglednost in opazovanje bolnikov, pri čemer z velikimi okni, ki ne bodo zamrežena, v ničemer ne spominja na nekdanje jetniške prostore. V nekoliko manjšem II. nadstropju bodo spalnice za strežno osebje, v teh pa osrednja kurjava in lepa dvorana, dolga 14 m in široka 7 m, ki bo s potrebnimi pritiklinami. V kleti bo tudi velika opremljena z vsem potrebnim za skioptična predavanja. s čemer bodo našli mnogi bolniki, posebno pozimi prijetnega razvedrila. Tragedija dveh devetnajstletnih Maribor, 25. novembra. Pred nekaj dnevi je vzbudila v Mariboru ve-2 l,ozorno8t tragedija 19 letnega delavca Franca Zumerja, ki se je vrgel v bližini Studeniškega gozda pod jutranji vlak, in mu je lokomotiva odrezala obe nogi. Fanta so sicer našli še živega, vendar je pa kmalu za tem zaradi težkih poškodb, vsled katerth mu je odteklo preveč krvi, v bolniš-mci umrl. Ves cas do smrti je bil pri popolni zavesti, kljub temu pa ni hotel povedati ničesar o tem, kaj ga je gnalo pod vlak. Ljudje so začeli domnevati, da je bila vzrok njegovega samomora nesrečna ljubezen do 19 letne tovarišice iz tovarne, delavke Ane Karnekar iz Studencev, Potnikova 6 Kakor so pripovedovali fantovi tovariši, Ana Kar-nekarjeva Žumra ni marala in da se je zato nesrečni fant izbral prostovoljno smrt. Komaj pa so te govorice malo potihnile, že se je naglo raznesla vest o novi žaioigri, ki se je odigrala na istem mestu, kjer je vlak povozil Žumra. Danes zjutraj okoli 6 so našli na progi Ano Karnekarjevo. ki jo je povozil isti vlak. kakor Žumra. Tudi ona je dobila prav iste poškodbe, lokomotiva ji je odrezala obe nogi nad kolenom. • ezavestno so reševalci prepeljali v bolnišnico! Kjer se bon g smrtjo. Tudi Karnekarjeva ni zapu-n i B!*eSa. Pisma in tudi ni nikomur poveril ji Si® j® TrS*a P0^ 'lak- Domneva pa se, dfianje Rtori,a kcr i« j® smrt ktn r.nl ” , tako T>retrfi8l»> kl zapuSča nepozaben riisl Izdelan »norce najrazličnejših oddelkov vojtitTa a\ P ?.VS,‘V? pehote' tankoT, artilerije itd ), s SZ !POhC«,e ,n P™‘‘*P‘ion.ine centrale. Predočn-e nam pogubno delovanje p'ačanth agentov ipijocov in borKo proti tem zločincem "Jilrl Skozi okno bolnišnice v smrt Maribor, 24. novembra. V tukajšnji bolnišnici se je v nocojšnji noči odigral pretresljiv prizor. V bolnišnici se je nahajal bivši prevoznik Ivan Klinger, rodom iz Ptuja, pristojen pa v Maribor. Bil je v prostorih za bolne na pljučih internega oddelka. Ti prostori se nahajajo v drugem nadstropju bolnišnice. Bolehal je že dolgo časa na pljučih, njegovo stanje pa je bilo precej težko. Kljub bolezni pa si je želel Klinger. da bi prišel iz bolnišnice, pritoževal pa se je svojim sobolnikom, da ga baje sorodniki nočejo sprejeti v oskrbo. Sinoči so okrog pol 8 zvečer dobili bolniki injekcije, s katerimi se jim omogoči spanje. Take injekcije prejemajo pljučno bolni vsak večer. V teku noči pa se je eden od bolnikov prebudil, ker ga je mrazilo. Opazil je, da je okno odprlo, obenem pa je videl, da je Klingerjeva postelja prazna. V zli slutnji je pozval službujočo sestro, ki je iskala Klingerja po oddelku, pa ga ni našla. Potem so pogledali skozi okno na dvorišče ter opazili na betonskih tleli nek svetel predmet. Pohiteli so navzdol in našli na dvorišču Klingerja mrtvega. Oblečen je bil v nočno bolniško srajco, prepojeno s krvjo, lobanjo pa je imel vso razbito, da so možgani gledali iz strahovite rane. Klinger se je v trenutku obupa ali duševne zmedenosti strmoglavil z višine drugega nadstropja na betonirano bolniško dvorišče ter obležal s strlo lobanjo na mestu mrtev. Nekaj o kavčuku Ljubljana, 25. novembra. V okrilju Prirodoslovnega društva je bilo sinoči ob osmih v Delavski zbornici zanimivo predavanje vseuč. prof. de. Rebeka o kavčuku. Predavanje je bilo poljudno - znanstveno, tako da so mogli predavateljevim izvajanjem slediti tudi laiki. Predavatelj je predstavil poslušalcem najprej čase, ko o kovčuku oziroma njegovi koristnosti še niso imeli pojma. Kmalu pa so beli ljudje videli pri Indijanskih otrocih neko čudno igračo, namreč elastično žogo Leta 1876 je prišel kavčuk v Anglijo, leta 1910 so plantaže dajale že 13.000 ton letno, a lela 1928 že 126.000 Ion surovega kavčuka. Nato je predavatelj obrazložil, kaj je prav za pratf v bistvu kavčuk ter prešel na tvorne rastline, iz katerih pridobivamo kavčukovo mleko. Sedaj je vsega dva in pol milijonov ha zemlje v tro-pičnih krajih pokrite z rastlinami, ki dajejo kavčukovo mleko. Nad polovica teh ogromnih kompleksov je v rokah Angležev, ‘velik del imajo Nizozemci in Francozi. Zelo nazorno je nato predavatelj na podlagi projekcij prikazal, kako je treba postopati pri pridobivanju kavčukovega mleka. Zareza, s katero odpremo 1 ubije kavčukove rastline, je velike važnosti. Z napačno zarezo lahko uničimo drevo, ki potem usiha in ne daje več kavčukovega mleka. Z napačnimi zarezami so v prvih početkih pridelave kavčuka ljudje uničili cele komplekse rastlin. ki so vsebovale kavčukovo mleko. Kaj je dejansko kavčukovo mleko, doslej še ni zanesljivo ugotovljeno. Gotovo je le, da to ni hranivo za rastlino, to kavčukovo mleko je v posebnih mlečnih celicah, ki so med lubjem in 'med lesnim tkivom v deblu rastline. Različne rastline dajejo različne množine mleka. Sčasoma so seveda zasadili nredvsem one rastline, ki dajejo največ mleka. Na podlagi slik je predavatelj nato prikazal, kako je treba s posebnimi sekiricami predreti lubje in mlečne celice, iz katerih priteče potem mleko. Treba je potem samo še podstaviti posodo, v katero zajemamo mleko ter ga potem odnašamo v posebn enalašč za to prirejene predelovalnice, kjer pridelujejo iz surovin pravi kavčuk. Predavatelj nas je nato vodil po poti, katero napravi surovina v predelavi do pravega kavčuka. Nazorno nam je nato predavatelj pokazal vso ko ristnost in uporabljivost kavčuka. Predavanje je bilo vsekozi zanimivo tudi za laike in je tudi sinoči prišlo do izraza, kako potrebna so taka predavanja. Slišali in gledali smo stvari, ki se dogajajo okrog naš, a jih ne pozna niti povprečen inteligent. /a svoja Izvajanja je žel predavatelj hvaležen aplavz. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Kiinigsmark. (Kino Union.) Ta film pomeni v zadnjem dokaj povprečnem programu tega kina v vsakem oziru nad vse ugotino presenečenje. Prvič ima za vsebino glasoviti roman francoskega akademika Pierrea Benoita, ki spada med najbolj napeta napol kriminalna, napol fantastična kvalitetna dela v tej vrsti literature. Zato je film z vsebinske strani zanimiv in veže gledalca od prve do zadnje minute kljub svoji dolgosti. Drugič je film francosko delo, kar pomeni v jiogledu režije, igranja, fotografije in naravnosti velik plus. Razlika med nemškimi filmi, s katerimi nas kinematografi dušijo, je zlasti pri >Konigsmarku« za vsakogar otipljiva. Tretjič ugodno vpliva na Človeka, če se kdaj pa kdaj spremene sicer tako nespremenljivi filmski motivi in obrazi. »Konigsmark« je v vsakem oziru resno in zanimivo, filmsko do zadnje malenkosti izborno delo, pri katerem čutimo v dosti trenutkih, da ie film lahko še kaj drugega, kakor zgolj mehanizirana zabava Elissa Landi je igralka velikega formata, pred katero se skrijejo Svojega' moža je hotela ubiti Celje, 24. novembra. Danes se je pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča zagovarjala Marčen Marjeta, 45 letna posestnica v Dobrni št. 19, pristojna v Loko pri Zusmu, ker je dne 21. junija t. 1. zjutraj v Hrastju, sodni okraj Šmarje pri Jelšah s strelom iz puške na svojega moža Marcena Janeza po zrelem preudarku, da bi ga usmrtila, izvršitev naklepnega kaznivega dejanja začela, a ga le slučajno ni izvršila, ker ga je zadela v obraz tako, da je sedaj levo oko izgubljeno. Obdolženka dejanje v polnem obsegu priznava. V svojem zagovoru pa trdi, da je poročena že 21 let in da se z možem nikdar nista dobro razumela. Ima devet zakonskih otrok, za katere pa mora skrbeti povečini ona sama. V prejšnjih letih ie bil mož surov le v vinjenosti, zadnje čase pa jo je začel sovražiti. Neprestano jo je pretepal in odganjal od hiše. Tako jo je mož tudi 19. junija t. 1. nagnal od hiše z besedami: naj se takoj izgubi in se mu več ne prikaže pred oči, ker jo bo sicer pokončal. Zato se je pred njim umaknila k svoji sestrični Tanšek Mariji in je ostala pri njej do sobote 20. junija zvečer. Šele v temi je šla na skrivaj domov, da bi pogledala k otrokom. Mož je bil v hiši, a ga ni videla. Pred hišo je našla 17 letno hčer Pavlo in 13 letnega sina Janeza, ki sta ji povedala, da si je oče pripravil sekiro ter jo skril za svojo posteljo, pri čemer je zagrozil, da jo bo ubil, če se mu zopet prikaže. Zato je odšla spat na domači hlev, ni pa mogla vso noč zaspati in je popolnoma obupala. Razmišljala je o svojem bednem položaju. Medtem se ji je porodil sklep, usmrtiti svojega moža. 2e poprej je večkrat mislila na to, toda ne tako določno kot to zadnjo noč. Sklenila je, da bo zjutraj pričakala moža blizu hiše pod češnjo, kamor ie mož vsako jutro prišel Niegovo puško je imela že od petka skrito pri hiši za hlevom pod neko desko. V nedeljo zjutraj je res vzela puško, ki je bila nabita in čakala moža. Ta je prišel po poti iz hiše preko vinograda proti češnji V razdalji kakih 50 korakov je sprožila puško v smeri proti njemu, mož pa se je le za trenutek ustavil in malo sklonil ter napravil še par korakov proti njej, ko jo je pa zagledal, se je obrnil in odšel zopet nazaj v hišo. Sodni zdravnik je ugotovil, da je šibra zadela in poškodovala zrklo levega očesa tako, da so mu ga morali zdravniki odstraniti, ker je bila nevarnost vnetja še desnega očesa Pri današnji razpravi je bila zaradi tega °b' sojena na 4 mesece strogega zapora, ker je sodišče smatralo, da je bila toliko razburjena, da se ni mogla zavedati svojega dejanja. popularne in druge zvezde. Prav njena igra vzbudi v človeku neštetokrat občutek, da si v dejanju, ki ga gledamo v filmu, ne stoje nasproti mehanizirani tipi, marveč ljudje, ki imajo v sebi kri, dušo, veselje in bolečine. Zato je učinek filma umetniški, ker nas prime za najbolj človeške strune brez trikov in zgolj s psihološko naprednostjo. Nerazumljivo je, zakaj je francoski film še zmeraj deležen tako slabega sprejema pri občinstvu. Ni dvoma, da je tega kriva tudi zapostavljajoča politika kinopodjetnikov. Francoski filmi iinajo ne le vse tisto, kakor nemški ali ameriški: napetost, slikovitost, aristokratsko okolje, glasbo, ampak še nekaj kar je več vredno kakor vse to, namreč umetnost, podajati v filmu žive in celotne ljudi ter človeško življenje v tistih sestavinah in podrobnostih, ki jih običajno film ne vidi. V tem je razlika med umetniškim filmom in med plažo. Ne vemo, v čem bi bila za blagajne podjetij škoda, če bi začeli iz takih filmov delati »Kassa-Stiicke<. Če je mogoče s kakim »Poslednjim akordom« polniti kino tedefl dni, se nam zdj, da bi se to dalo s filmi, kakršni so bili letos vsi francoski v Ljubljani, brez izjema, to doseči vsaj za dva dni. Tako pa se je moral n. pr. čudoviti »Zlati človek« z mojstrom Harryem Baurom umakniti v Slogo, Union je pa do zdaj vse kvalitetne francoske filme sploh preziral. Če je novi koncern kinematografov osnovan za to, da s<; dvigne kvaliteta filmov, in s tem stori uslugo občinstvu, potem naj poskrbi, da bodo kvalitetni filmi, ki so zanimivi in dobri, dobili v programih kinematografov tako mesto in tak čas, ki jim odgovarja. Tako pa se morajo dela, kakor »Konigsmark« umakniti operetam sredi tedna, ko ljudje ne utegnejo toliko v kino. Film pa vsakomur priporočamo. ★ Prosimo še v imenu vseh obiskovalcev, naj uprave kinov poskrbe, da dojenčki ne bodo imeli dostopa v kino. Za resne poslušalce zadostuje zvočnik za platnom in ni treba še čivkajočih odme-mevov po dvorani. ,. ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20 bo 'optično predavanje prof. dr. Čermelja: V svelu meglenic. G predavatelj nam bo z besedo in sliko razložil del zvezdoznanstva. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Belgrajska sekcija Jug. prof. društva in njeno prejšnje gospodarstvo Ljubljana. 24 novembra. V oktobrsko-novembrski knjigi »Glasnika Jugoslovanskega profesorskega društva« najdemo podrobno poročilo o denarnih neprailnostih v bla gajni prejšnjega odbora belgrajske sekcije. Stvar je prodrla že tudi v javnost potom tiska, v katerega je posegla predvsem »Pravda« Odkrile nepravilnosti so izzvale »zelo mučen vtis in ogorčenje pri vseh članih društva«. Predsednik Glavne uprave je tu dejstvo utemeljeval s tem, da je profesorski poklic bil na glasu poštenosti in da tudi sedaj najhuje obsoja nepravilnost, ki jo je krivec izvršil osebno, ne pa v sporazumu s tovariši. I? poročila Nadzornega odbora se vid', da je ta odkril ne le primanjkljaj 8.123 Din in nepravilne izdatke za 7.238 Din, temveč vprašuje tudi, kaj je a 24.261 dinarji, ki jih je blagajnik g. Mihanovič izvzel iz računov belgrajske sekcije več, kakor je v resnici izdal na ime sekcijskih izdatkov. Primanjkljaj se je našel pri vplačevanju članarine jx>dodborov (torej denar, ki ga posamezni profesorji vplačujejo kot članarino) za čas od 1. avgusta 1935 do 31. maja 1936. Denarno poslovanje za leto 1933-34 in 1934-35 bo tudi treba pregledati, kar bo sicer težko, ker so blagajniške knjige za to dobo »nestale«. Nadzorni odbor je predlagal Glavni upravi, da zahteva od prejšnjega odbora sekcije Belgrad primanjkljaj vsote, vse knjige, dokumente in arhiv. Dokler lega odbor ne stori, ne dobi razrešnice. Pripominjamo da gornje brez komentarja posnemamo po »Glasniku«. Kulturni koledar Andrej Kavčič Dne 25. novemb-a 1752 se je rodil v Rihta-rovcih pri Radgoni, solnik in ustanovttelj štipendije dr. Andrej Kavčič. — Gimnazijo je dovršil v Mariboru, modroslovje in bogoslovje v Gradcu, potem se je še šolal pri jezuitih in bil leta 1775 posvečen Potem je kaplanovai po različnih krajin, dokler ni postal mestni župnik in dekan v Maribora. V J. 1786—94 je bil tudi ravnatelj mariborske gimnazije pozneje tudi ravnatelj bogoslovja v Gradcu in od leta 1823 tudi višji šolski nadzornik. — Umrl je 30. junija 1826. . Andrej Kavčič je bil po 6vojem mišljenju jozfr; finec, ki je hotel celo protestante ohraniti katoliški cerkvi kot »reformatorni« element. Bil pa je pr:ja-tetj slovenskega jezika Ko je bil ravnatelj na mariborski gimnaziji, se je zavzemal za slovenščino in leta 1794 je določil 20 štipendij za one, ki so se zasebno najmarljiveje učili slovenščine. — Bil je tako priljubljen, da je med rojaki veljal za »slovenskega škofa« čeprav ni dosegel te visoke cerkvene funkcije. Nedelja nad meglenim morjem I Od tu in tam Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 25. novembra: Katarina. Četrtek, 26. novembra: Konrad. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. * Drama: Za narodov blagor. Red A. Opera: Pod to goro zeleno. Kino Matica: Cigansko dekle. Kino Union: Konigsmark. Kino Sloga: Črna soba. E ELISSA LANDI v prekrasnem filmu KSnigsmark LOGA BORIS KARLOFF v mlsterllosnl drami Črna soba > TEI. ' 21-24 Ljubljana, 25. novembra. Ko so meščani stiskamo po mestnih ulicah in vzdihujemo, da nas je zapustilo sonce, navadno niti ne slutimo, da nas tišči samo nekaj sto me- MATICA STAN LAUREL ln OLIVER HARDV Cigansko dekle (P\jexijbijOLn>& ■ 1 €>./19. * 21.15xiA.< I; , Izbrana dela klavirske glasbene literature so na sporedu koncerta, ki ga izvaja v petek, dne 27. t m. | izredno nadarjena mlada češka pianistka Vera Svi-1 hlikova v Mali filharmonični dvorani. Najprvo bo zaigrala Bachovo Chaconiio V' sijajni priredbi ve-likega mojstra Busonija. Nato sledi Novakova Sonata eroica. Po odmoru ima prvo in glavno besedo Chopin s svojim Rondo v es-duru, Nokturnom v des duru in 5 etudami. Švihlikova velja kot izvrstna interpretka tudi Chopinovih skladb. Nato sledi De-bussyjev Estampse in koncert zaključi Lisztova parafraza na tema iz Verdijeve opere Rigoletto. Mlada umetnica uživa doma in v tujini, kjerkoli je nastopila, velik sloves. Je najnadarjenejša zastopnica mlade češke umetniške generacije. Na petkov koncert še prav posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi pevsko vajo izjemoma pet minut pred pol 20. Prihodnja skupna vaja bo v četrtek, dne 3. decembra ob 20. Pedagoško društvo v Ljubljani sklicuje *a četrtek, dne 26. t. m. ob 20 v risalnici državnega učiteljišča (Resljeva cesta 10) prvi širši sestanek članov in prijateljev društva. Na dnevnem redu je razgovor v pedagoškem tečaju za voditelje, ki (ja bo društvo piiredilo. Iskreno vabljeni vsi, ki jih vprašanja vzgoje zanimajo. Sveta not jo naslov mladinski božlAni igri, katero jc irosp. .Tot« Vov*k Kjerkoli pripravljate bol- nice, vam bo ta igra najbolj dobrodošla. NaMopajofle mladino ,e lahko po mili volji. Dobi se prt Proevehri 7.V0TI v Ljubljani In »tone 13 Ulm in « tem dobi društvo tudi avtorsko pravico, da jo proizvaja. Na/roča so pn Prosvetni zvezi. Miklošičeva ceKta 7. Prosvetno društvo Trnovo, priredi drevi ob 20 v društveni dvorani Karunova ulica 14 V. prosvetni ve-čer na katerem bo ion el zanimivo ekiopttooo predavanje gosp. prof. Dolenc «o Mostarju«. Va-bimo vse članstvo lu prijatelje, da so predavanja udeleže v obilnem številu. — Odbor. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani drama Začetek ob 20. uri Sreda, 25. novembra: »Za narodov blagor.« Red B. Četrtek. 26. novembra: Zaprto. Petek. 27 novembra ob 15: »Kralj Lear.« Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din navzdol. Sobota, 28. novembra: »Na ledeni plošči«. Izven Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 url Sreda, 25 novembra: »Pod to goro zeleno...« Red Sreda Četrtek, 26. novembra: »Matija Gubec« Red Četrtek. Petek. 27 novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra: »Bohetne«. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Sreda, 25. novembra: Zaprto, četrtek, 26. novembra ob 20.:»Prva legija«. Red B. Znižane cene. .Božji človek' Maribor, 24. novembra. ■Mariborsko gledališče bo proslavilo prve dni v decembru 60 letnico rojstva in 40 letnico literarnega deiovanja največjega jugoslovanskega dramatika Milana Begoviča z vprizoritvijo njegove najvidnejše drame »Božji človek«, ki je dala Begcvi-£u tudi tujina veliko ime, saj so igrali to čudovito pesniško delo po vseh svetovnih odrih, tako v Rimu. na Dunaju, Pragi, Hamburgu, Oslu in celo t Ameriki. V tei drami, ki jo režira Peter Malec, igra glavne vloge troje največjih igralcev maribor- Vrh Storžiča trov visoko megla Če bi se zavedali, rla je recimo zadnjo nedeljo celo Šmarna gora štrlela iz medenega morja ter se kopala v jesenskih sončnih Jarkih, bi v nedeljo marsikatera ljubljanska kar varna ne bila tako polna in tudi ostala gostišča ne bi doživela takega navala. Meščan v nedeljo ač ne ve drugam, kakor v kavarno, gledališče, ino ali gostilno. Res je sicer, da je bilo iz mesta na stotine izletnikov in da se jih je posehno na Šmarni gori precej podpisalo v knjigo obiskovalcev; bilo pa je kljub temu večina takih, ki so bili prepričani, da pokriva megla ves božji svet. Ob takih dneh se nudijo planincem nepopisni prizori. Nad vsem obzorjem planinec ne vidi drugega, kakor ogromno megleno morje, iz katerega štrli tu in tam strm otok — vrh kake planine, ki sedaj — vsaj višje — že vse nosijo belo kapo. V nedeljo so stopiti na plan tudi že številnejši smučarji Saj pa so tudi povsod prišli na svoj račun in ko so se zvečer vračali v mesto, je bilo v vlakih vsepovsod dobro razpoloženje. Še več kakor smučarjev, je bilo navadnih turistov, ki so naskočili tudi nekatere višje vrhove. Tako je doživel precejšen obisk tudi stimi Storžič. Ne da bi vedeli drug za drugega, je lezlo na njegov vrh več skupin, ki so se na vrhu sešle ter v prijetnem razpoloženju in v pol metra globokem snegu uživale vso lepoto narave, ki zadnjo nedeljo res ni bila skopa. Ogromno megleno morje je obrobljal venec 8 snegom pokritih vrhov, ki so dajali prizorom edinstveno podobo. Le težko je bilo verjeti, da se pod tem meglenim morjem gibljejo milijoni malih ljudi in da je pod njim sploh kako življenje. ...... .......................................................... ož kJiv.-.v.u:: Na blagodejnem soncu vrh Storžiča Nevzdržno stanje cest ob Muri Dolnja Lendava, 22. novembra. Ce se človek vozi od Hotize po cesti skozi Dolnjo, Srednjo in Gornjo Bistrico, Melince in lža-kovce, dobi precej neugoden vtis. Cesta, ki tvori tako rekoč neposredno zvezo vseh obmurskih krajev vse do Dokležovja, je velikega gospodarskega pomena. Svojemu namenu pa nikakor ne ustreza. Je namreč zaradi slabega gramozanja precej zapuščena in ob najmanjšem dežju v globokem blatu, da se vozovi pogrezajo do osi. Da se pa za to občinsko cesto I. reda premalo skrbi, leži krivda tudi na vodstvu prizadetih občin. Mura, o kateri je znano, da nosi s seboj ogromno proda yečje in manjše debeline, leži v neposredni bližini te ceste. Stroški za dovoz gramoza iz Mure bi bili zelo majhni in lahko bi se obenem z debelim gramozom izvršilo tudi tlakovanje. Banovinska cesta, ki vezat Dolnjo Lendavo z Beltinci, je za obmurske kraje odročna in v gospodarskem oziru malo po- membna, ker tvori v glavnem zvezo b soboškim okrajem. Ce je torej ta cesta tem obmurskim krajem od rok, naj se torej občinska cesta Dolnja Bistrica—Dokleiovje preuredi, temeljito popravi in po sistematičnem popravilu prevede v banovinsko cesto II. reda, ker občine, ki leže ob njej, nikakor ne morejo vzdrževati vseh cest in jih držati v takem redu, da bi bile za gospodarstvo ugodne. — Posebno nujno pa je popravilo v zgornjem delu imenovane ceste, to je Melinci—Ižakovci. Povdar-jamo pa, da so ceste najslabše skozi vasi, ker nimajo dobrega odtoka in tudi, ker drevje zastira soncu in zraku pot do ceste. Temu vprašanju pa se lahko od pomore. Ce letos ni bilo v našem lendavskem okraju nobenih javnih del na cestah, se bo v novem proračunskem letu moralo poskrbeti za dovoljni denarni znesek za nujna in gospodarsko važna cestna popravila, in to ne samo za zgoraj imenovano cesto, temveč tudi za nekatere sub vencionirane ceste. Belgrad na pragu zimske sezone Belgrad, 24. novembra. Medtem, ko potuje po Sloveniji, domovini našega zimskega športa ugleden strokovnjak Luther in predava o najmikavnejših novostih zimskega športa in ko se vršijo v slovenskih mestih številni tečaji smučarske gimnastike, 60 se belgrajski smučarji pričeli šele' dramiti. Belgrad sc hitro navduši in hitro pozabi; imeli smo samo eno suho zimo, vendar se povsod čuti, da je zanimanje za smučanje mahoma popustilo. Potrebno pa bo, da pade samo malo snega in ves Belgrad bo zopet na nogah, športne trgovine bodo prenapolnjene navdušenih kupcev in smučanje bo zopet visoka moda, aktualnost, skratka stvar, ki bo zajela mlado in staro, moško in žensko. Med tem, ko belgrajski smučarski klubi večinoma še spe spanje pravičnega, se ie kot prva zdramila podzveza, ki je sestavila delovni načrt za bližajočo sezono. Nov odbor Belgrajske zimskošportne podzveze stoji na stališču, da je na njenem teritoriju zlasti potrebna široka propaganda smučanstva, ne pa tekme. To se vidi tudi iz programa, ki ima v načrtu celo vrsto smučarskih tečajev za ljudskošolske učitelje, orožnike, financar-je, gozdarje, graničarje itd. Po vseh gorskih krajih Srbije želi podzveza organizirati smučarske tečaje in predavanja, da bi tako popularizirala emu-čarstvo med najširšimi plastmi naroda. Pri tem računa seveda na materialno pomoč ministrstva za telesno vzgojo. Tekme bo podzveza v glavnem prepustila klubom, katerih šteje nič manj kot 29. V svoji organizaciji misli prirediti BZSP samo norveško kombinacijo v Belgradu. Ob tej priliki naj bi se otvorila tudi nova smučarska skakalnica v Košutnjaku. Bila je že lansko leto gotova, vendar snežne prilike niso dopuščale niti enega skoka. Na otvoritveno skakanje bodo kajpada povabljeni slovenski skakači, ki uživajo njed belgrajsko športno publiko velik ugled in simpatije. Zadnje čase se čujejo med belgrajskimi Slovenci želje, da bi si ustanovili svoj lasten smučarski klub. Armada slovenskih ■smučarjev v Bel-gradu šteje gotovo več kot 300 dilcarjev, ki so večinoma neorganizirani. Poznavalci razmer so mnenja, da bi bil Belgrajski slovenski smučarski klub številčno najmočnejši, obenem pa bi imel tudi najvidnejše tekmovalce. Potrebna bo le ugodna zima in Belgrad ho dobil agilno slovensko smučarsko organizacijo. , skega gledališča gdč. Kraljeva, gg. Kovič in Nafcrst. Vidnejšo vlogo ima mimo gg. Groma in Košute tudi gdč. Vladoša Simčičeva, k: nastopi prvič z našimi igralci na odru mariborskega gledališča. — Vsebina te drame je zajeta po neki legendi, ki živi Je dandanašnji v tradiciji nekega albanskega plemena, ki se je bežeč pred Turki nastanilo v Južni Italiji. Dejanje se vrši v majhni vasi Zagorske Dalmacije pred sto in več leti ob času hajduških uporov in nasilj. Vrata v to dramo odpirata zornica in večernica, ki sta pridiga o dobrem življenju, ki mora kliti iz čiste, vseodpušča-joče ljubezni. Med tem naukom pa se plete drama, ki ni podoba, ampak vseh naukov vprav nasprotna etran. ki kaže kakšno je človeško življenje v resnici in kako dolga je pot, ki pelje do te višje ljubezni in do odrešenja. — Upamo, da bo ta predstava — kateri bo prisostvoval avtor osebno — v Malčevi režiji soet lep večer in nov dogodek T mariborskem gledališču. Maribor Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo 29. t. m. (prva adventna nedelja) ob 6. zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi sv. mašo s skupnim obhajilom. Popoldne ob 5. je sv. blagoslov z darovanjem. Sedejeva družina (odsek Maribor) vabi in poziva goriške rojake v Mariboru in vse prijatelje, da se udeleže v nedeljo 29. t. m. svečane proslave v Stični ob priliki odkritja spomenika knezu in nadškofu F. B. Sedeju. Naj bo zastopana tudi štajerska Slovenija! Prijavite čimprej svojo udeležbo naravnost na Sedejevo družino v Ljubljani, Zrinjskega trg št. 8. Vozne olajšave za državne upokojence Dosedanje železniške legitimacije, katerih veljavnost še ni iztekla, se podaljšujejo do zamenjave za nove, toda najdalje do 31. decembra 1937. Upokojenci in upokojenke, katerim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj ji čimprej predlože svoje legitimacije zaradi podaljšanja njih veljavnosti za leto 1937, zlasti če so že izrabili ali pa za leto 1936 ne nameravajo izrabiti vseh voženj. Hkratu naj plačajo na čekovni račun št. 10011 za vsako legitimacijo 4 Din in sicer za železniško znamko 2 Din, za nabavo novega kupona 2 Din. Kuponi za leto 1936 v letu 1937 ne bodo veljavni. Železniško znamko more kupiti pri železniški blagajni vsak upokojenec sam in jo predložiti dravski finančni direkciji okratu z legitimacijo. Znamke pa ne smejo nalepiti y legitimaciji nihče sam. Kdor nabavi znamko, naj pošlje le 2 Din za kupon. Poštne znamke in kolike, poslane namesto denarja, bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabiti. Položnice za čekovni račun št. 10.011 dobe upokojenci pri davčnih upravah po 25 par. Za leto 1937 podaljšane stare, kakor tudi za to leto naročene nove železniške legitimacije bo direkcija razposlala ali pa izročila osebam neposredno šele po 1. januarju 1937. Kdor železniško legitimacijo izgubi in želi dobiti novo, mora javiti dravski finančna direkciji in priložiti 50 Din za stroške, da se legitimacijo razglasi za neveljavno, šele potem sme prositi za novo RAZGLAS V Bclgradu se je pomudil za kratek čas vodja bolgarskih nacionalnih socialistov Aleksander Cankov. Cankov potuje v Berlin in Rim, kjer si bo ogledal organizacijo in ureditve svojih vzornikov. Ko je dal v Belgradu časnikarjem izjavo, je poudaril svjoo odločno pripravljenost za borbo proti komunizmu. Proti temu sovražniku se bo v prvi vrsti boril. Kako se bo, če bo dobil oblast v svoje roke, pa vemo, saj se je znal izkazati v prevratu proti Stambolijskemu leta 1923, ko so padale pod njegovo krvavo roko žrtve na tisoče in tisoče. Svojo bolno žena na zagrebški kliniki je prišel obiskat kmet Mehmed Mafirovič, pa je imel tako smolo, da je nasedel nekemu tatu in njegovemu triku z izgubljeno denarnico. Nedavno smo 0 podobnem primeru in istem triku že poročali. Ko je kmet stal pred kliniko, so stali v neposredni bližini trije mladeniči. Eden iz skupine je ristopil h kmetu in se začel z njim pogovarjati, redi pogovora pa se je obema približal še en mladenič in začel tarnati, da je izgubil svojo denarnico. Kmeta je kar napadel, da je on našel denarnico in jo spravil v žep. Kmet se je upiral, naglašal poštenje tako jasno, da so se začeli prepirati. Ves ogorčen je kmet dejal, naj ga v dokaz njegove poštenosti preiščejo. To je bilo pa tisto, kar je hotel tat izrabiti in doseči. Prebrskal je kmetove žepe in mu odnesel 350 Din. Ko je pa kmet sam segel v žep, so se neznani tatovi vsi naglo odmaknili. Kmet ni imel več niti denarja, da bi se vrnil domov. Z okna bolnišnice usmiljenih sester v Zagrebu je skočil kmet Edvard Bosnar, ker so bile njegove bolečine neznosne. Samo nekaj dni je šele ležal v bolnišnici ter je še pred operacijo zaključil svoje življenje. Ko je padel na tla, je bil takoj mrtev. 13 letnega dečka so imeli v Zagrebu na socialnem urada, ker ga je policija zasačila bosega in sestradanega ob kraju Save, prav v trenutku, ko se je nameraval pognati v reko. Ko so ga zaslišali, je fantič povedal žalostno zgodbo svojega življenja. Oče njegov je velik pijanec in z dru/.ino surovo ravna. Dečka je le tepel in mučil. Zato je obupal in si hotel vzeti življenje. Oddali so ga v otroško sirotišče. Dalmatinski gojilci oljke so naslovili na kmetijsko ministrstvo prošnjo, da se prepove uvoz oljčnega sadu in olja iz inozemstva. Uvoženo blago ubija cene domačemu izdelku, zraven pa spravlja domače pridelovalce, ki so imeli letos precej slabšo letino kakor lansko leto, v še večjo bedo. Če pa že ne gTe drugače, pa naj se olje, narejeno iz uvožene oljke, odredi le za zopetni izvoz v inozemstvo. V primeri s tujimi državami je naša civilna avijacija zelo malo razvita. Na vseh potniških linijah obratuje v Jugoslaviji le 11 letal, dočim jih je v zasebni lasti 51. Koliko je na boljšem v tem pogledu Češkoslovaška, vidimo iz številk n. pr. Češkoslovaška ima 36 potniških in 227 zasebnih letal. Naša letala so preletela letos skoro 300 tisoč kilometrov, tuja letala pa so naredila na naših tleh, ki so jih delno samo preletela, kar 537 tisoč kilometrov. Za 25 milijonov dinarjev bodo Švicarji zgradili v Splitu moderen holet Voditelja skupine sta dr. Munch in inž. Sollinger. Načrte imata že izgotovljene, pogajata se pa le še za nižjo ceno prostora, na katerem bosta hotel postavila. Ta hotel bo tretji 1 po vrsti, ki se gradi. Enega gradi t Dubrovniku »Jugoslovanski Lloyd«, drugega pa v Kotoru »Zet-ska plovidba«. Prav radi tega pa se je med oplit- I sk-imi meščani pojavilo mnenje, da je treba Švicar-1 jem ustreči, da ne bi Split za ostalimi mesti za-I ostal. .Tovarno aluminija bodo končnoveljavno dogradili v Šibeniku prihodnjo spomlad. V ta na- men Pa. ie začeli razširjati električno centralo . na, l k° mogla ustreči vsem zahtevam in potrebam nove tovarne. Za tovarno samo so že po- I ložili temelje, stroje pa «o naročili iz Nemčije. Trojčke fe porodila v Borči pri Zemunu 18 let stara kmetica Radmila Lasič. Dva dečka sta ostala pn življenju, tretji pa je takoj po rojstvu umrl. V Vitro vid »ta se mestna občina in elektrarna, ki |e dobavljala mestu elektriko, sprla zaradi previsoke cene toka. Spor ee je zaostril in je mestna občina tok sploh odpovedala in razpisala lici- . .. , 1----- . Utr taetjo za nabavo petrolejskih evetiljk. Prispelo je ; veliko število ponudb, vendar pa ee je pokazalo, da se je mestna občina uračunala v svojih računu*, ker bi jo petrolejska razsvetljava stala le nekoliko manj kakor pa električna. Nazadnje je le prevladala pamet, p« sta se občina in elektrarna pobotali ter se sporazumeli. Mestna občina je dosegla svoje in bo dobivala odslej tok po 4 dinarje in pol in ne več po šest kakor doslej. Grobove starih hrvatskih kraljev iščejo arheolo- V Vrhnnl... „ n.1™..;, , .u„,------- da so . . mu njivi v emu kraju. Kupih so zato tisto njivo. Res so kmalu izkopali kosce sarkofaga ter neki latinski na- P is, ki kaže, da so raziskovalci na pravi poti. V oljanah pa 60 odkrili temelje starokrščanske bazilike. Zaradi teh uspehov se nadejajo, da bodo odkrili še marsikatero važno stvar, ki bodo utegnile razjasniti nekatere doslej še temne dobe v hrvatski zgodovini. Bogato na rudnih zakladih in petroleju je Me-djimurje. Ze nad 50 let obstoja tani družba za pridobivanje petroleja »Medjimursko petrolejsko d. d.«. V tem podjetju je bil v glavnem udeležen nemški Oziraje se na čl. 35. pravilnika za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja, Sl. list št. 77 od 16. VIII. 1928, razpisuje okrajno načelstvo v ] Ljubljani javno licitacijo orožja, zaplenjenega po členu 40. cit zakona, katerega lastniki se niso poslužili pravice, ki jim jo daje člen 22., odstavek drugi zakona o nošenju in posesti orožja (Služb, list št. 72 o<1 1. avgusta 1928). Na licitaciji, ki se bo vršila dne 17. decembra 1936 v poslopju okrajnega načelstva v Ljubljani, Hrenova ulica 11 a, ob 9 dopoldne, se bodo iz-dražile razne lovske puške, flobertovke in samokresi. Licitacije se smejo udeležiti le osebe, ki so že v posesti orožnega lista ali dovoljenja za nabavo orožja Na dražbi nabavljeno orožje morajo potem prijaviti občeupravnemu oblastvu prve stopnje v roku 8 dni in prositi za orožni list, odnosno za vpis v stari orožni list. ali pa za dovoljenje za posest orožja. Istočasno z licitacijo orožja bo izvršen^ pro daja tudi nekaj zarubljenih bicikljev, I . ,, |----'Z ~~0 ••• jv. in uvij^H leta prebila le v raziskavanju tal in zalog pod zemljo. Pred kratkim pa so dobili dva nova moderna vrtalna stroja, e katerim bodo navrtali več izvirov. Vse delo se osredotočuje okrog kraja Sel-”15®- Dosedanje naidbe, ki so dajale dnevno do 4000 kilogramov nafte, navdajajo podjetnike z upanjem, da bodo z modernimi stroji in pripravami jzčrpati dnevno še mnogo večje količine nafte. Strokovnjaki so namreč mnenja, da so ležišča nafte v tem kraju bogata. V Sarajevu je bila pred dnevi zanimiva razprava na tožbo nekega tovarnarja kvasa proti sarajevskemu peku. Branilec peka je iznesel nekatere podatke, koliko zaslužijo tovarnarji kvasa v Jugoslaviji. Zaradi zakonskih določil se je ome- I jilo ustanavljanje novih tovaren kvasa, s čemer so dobili dosedanji tovarnarji pravi monopol na kvas. Nastale so seveda zaradi tega visoke cene kvasa, ker so vsi tovarnarji stopili v kartel. Nekateri peki pa so si znali tako pomagati, da so kvas uvažali iz Češkoslovaške. Kljub veliki carini je bil kvas še vedno za 5—6 Din cenejši kot domači. Branilec je ugotovil, da imajo tovarnarji kvasd pri vfcakem kilogramu po 11 Din čistega dobička 1 in so pred letom tako zaslužili nad 35,000.000 Din. Organizacija dela v sodobni industriji Problemi, ki jih je razvijal 20. t. m. v Ljubljanskem klubu inž. Petrovčič, ki načeljuje delovnemu uradu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, pod naslovom »Načela sodobnega gospodarstva«, so bili po sebi tako zanimivi, da j« prav, če jih na tem mestu v glavnih potezah orišemo. Predavatelj je na podlagi svodih opazovanj ob priliki naučnega potovanja po Avstriji, Nemčiji in Češkoslovaški republiki, kjer je proučeval organizacijo prometnega gospodarstva, predvsem v železarski stroki, tako-le označil osnove, na katerih moderno veleindustrijsko gospodarstvo slcmi: — 1. Predvsem je treba pravilno uvrstiti sposobnega delavca na pravo mesto. Sodobno gospodarstvo posveča torej poglavitno pažnjo na psihofizično sposobnost delavca za najrazličnejše vrste dela na podlagi principa, da je treba delovno moč človeka izrabiti do naijvečje mere na najracionalnejši, oziroma najrentabilnejši ali za človeško družbo najkoristnejši način, aiko se hočemo izraziti idealno. V to svrho služijo psihotehnični zavodi, ki razpolagajo 6 posebnimi aparati v svrho preiskave fizičnih in psihičnih sil, storitvenih možnosti, pozornosti, odpornosti delavca itd. Važna je ugotovitev, da preizkuševalci na teh zavodih niso teoretiki, ki to znanost proučujejo ,fmpaj< praktiki, ki iz lastne skušnje poznajo tako psilio delavca, kakor način in kakovost dela v obratih. Drugi princip moderne organizacije prometnega gospodarstva je obratna strokovna izobrazba delavca po posebnih obratnih strokovnih šolah. Tukaj nas je zanimala posebno ugotovitev, da eo te šole, ki so predvsem razvite v Nemčiji (na katero se je predavatelj v prvi vrsti oziral), zasebne v okviru posameznih tovarn in tovarniških koncernov, torej ne državne, kar jim gotovo daje velike prednosti, katerih državni poduk nima. Življenjskim potrebam odgovarja tudi načelo, da se na teh obratnih šolah predava teorija samo enkrat na teden, dočim so praktičnim vajam in delu v vzornih delavnicah namenjeni vsi ostali dnevi. Enako je posnemanja vredno, da je v teh šolah neproduktivnemu delu odkazano samo prvo polletje, nadaljnje udejstvovanje učencev pa je posvečeno produktivnemu delu, to se pravi, da morajo izdelovati proizvode za praktično uporabo, ki jih naroča tovarna sama, tako da se te šole z izdelki svojih gojencev vzdržujejo 6ame. flBeli komunficm" Druga posebnost teh šol v Nemčiji je, da delavstvo tudi vzgajajo, in sicer je smer te vzgoje ta, da bi delavec v smislu narodnosocialističnega družabnega nazora pojmoval interes občestva in ne bi osredotočeval svoje življenjske pozornosti in stremljenja zgolj na ožji interes svojega lastnega stanu ali razreda. (Tako imenovani beli komunizem, kakor danes imenujejo fašizem v razliki s komunističnim marksizmom, ima torej z rdečim to skupno, da uči zapostavljati individualne težnje in korist za občim ali kolektivnim interesom. Rezko pa se razlikuje od njega v tem, da ta obči interes ne pojmuje v prid enega, to je tako imenovanega proletarskega razreda, ampak ga vidi v vzajemnem sodelovanju delavca in delodajalca, To sicer odgovarja tudi krščanski korporativni ideji, toda le-ta 6e tako od belega kakor od rdečega kolektivizma loči v tem, da osebnosti priznava nekatere osnovne pravice, ki jih mora tudi kolektiv spoštovati, na drugi strani pa delodajalca vseskozi podreja socialnim zahtevkom, ki ščitijo pred kapitalom osebo in njene eksistenčne pravice, pa človeško dostojanstvo in absolutno gredo pred dobičkom ali tako imenovano rentabiliteto. — Op poroč.) Mezde, akordi, mehanizacija Princip, po katerem ta rentabiliteta prevladuje nad oziri na osebnost, ki ni stroj, ampak psihofizično in — kar je treba poudarjati zlasti tudi napram komunističnemu materijalizmu — metafizično bitje, je v predavanju g. inž. Petrovčiča prišel na podlagi njegovih opazovanj zlasti do izraza v ostalih važnih činiteljih, na katerih počiva moderna organizacija prometnega gospodarstva, to je v mezdnem vprašanju, v vprašanju akordov in pa v vprašanju skrajne racionalizacije in mehanizacije dela, glede katere se predavatelj ni načeloma kritično popolnoma opredelil, oziroma je samo podal sliko dejanske organizacije, kakršna je izvedena v sodobni Nemčiji, ki jo v tem oziru več ali manj smatra za vzor. Glede mezdnega vprašanja je predavatelj bil kratek (treba je vpoštevati tudi nekoliko pičlo odmerjeni čas za tako obsežno tvarino) in je poudaril, da v narodnosocialistični Nemčiji za določbo mezde velja osnovnica: storitev ni odgovornost. V Vitkovicah na primer velja popolnoma drugo načelo, namreč starost delavca oziroma, koliko časa že dela v podjetju. Mezdno vprašanje se v Nemčiji ne rešuje ne po štrajkih ne po kolektivnih pogodbah, ki veljajo tam kot nekaj popolnoma zastarelega. V tem oziru bi bilo samo pripomniti, da se je predavatelj premalo ogradil proti temu naziranju, ki mora vzbujati pomisleke, ker je gotovo opasno, če se iz določitve mezde volja delavskega kolektiva popolnoma izločuje. Proti temu ugovoru se je predavatelj zavaroval samo s konstatacijo, da se po njegovih opazovanjih v Nemčiji delavec popolnoma zaveda, da mezda ne more iti navzgor, ako se s tem poslabša konkurenčna možnost podjetja in ako' obenem naraste draginja — kdaj so dane možnosti, da mezde narastejo, to bo pogodilo vodstvo podjetja samo. Ako bi kdo ugovarjal, da bi bilo delavstvo a tem izročeno samovplji podjetja, je treba pripomniti, da to vprašanje, kakor je pojasnil predavatelj, proučujejo posebni uradi, ki. študirajo nove razmere, katerim se naj mezde prilagodijo. Vendar bi bilo k temu dodati, da, vsaj kolikor beromo v delavski postavodaii narodnosocialistič-ne Nemčije, obstojajo v obratu tudi zastopniki delavstva in da ima tako imenovani oblastni »Treu-hander der Arbeit« dolžnost, da zahteve, oziroma potrebe delavstva tudi v mezdnem oziru skuša spraviti v sklad s potrebami obrata, oziroma produkcije. — Kjer pa kolektivne pogodbe še obstojajo — predavatelj je pač mislil Češkoslovaško in Avstrijo — se ne sklepajo med posamezno tovarno in njenim delavstvom, ampak med delodajalci in delavci celega industrijskega področja in stroke, kar je gotovo pametno, če se seveda obenem vpoštevajo posebne lokalne okoliščine. So pa mezde nemškega delavca z ozirom na nemške razmere zelo nizke. Tako na primer zasluži žele- š:'y: Kmetijska šola na Grmu, ki bo 13. decembra letos praznovala 50 letnico svojega obstoja. zarski delavec na mesec 200 mark, tekstilni pa celo samo 100 mark, kar je po pravici vzbudilo začudenje občinstva. Delovni čas Na 40-urno tedensko delo se v Nemčiji ne misli, ampak se narobe celo računa z možnostjo 50 in 60 urnega delavnika in so delavski voditelji sami predavatelju izjavili, da je Nemčija tako revna dežela, da si ne more dovoljevati razkošja 40-urnega dela, ker mora do skrajnosti napenjati vse svoje delovne sile, da dvigne narodno blagostanje. Pač pa je treba kot eno najpozitivnejših strani moderne organizacije dela v sodobni Nemčiji beležiti skrb obratov za delavsko kulturo, šport in zabavo po znani veleorganizaciji »Kraft durch Freude«, ki omogoča delavstvu, da svoj zakoniti plačani* dopust uporabi v svoj duhovni napredek in duševno razvedrilo ter oddih. Znano je, da nemški delavec v tem času na nemikih parnikih potuje po oceanih in ima sploh na razpolago vse mogoče kulturne in športne ustanove. Mehanizacija dela pri Bat*i Predavatelj se je potem še dotaknil problema Bat'e, ki ga je proučeval na Češkoslovaškem in ga navajal kot enega najbolj tipičnih primerov skrajne racionalizacije in mehanizacije dela. Predvsem je predavatelj pri Bat'i pohvalil obratno strokovno šolstvo, ki stoji tehnično na višku, vzgojno pa ima tendenco, da se posameznik brezpogojno podredi volji vodje podjetja. Da so na višku tudi psiho-tehnične preiskave, ki delavcu odrejajo njegovo mesto v delovnem obratu in ga postavljajo na drugo mesto, ako njegove sile omagajo, oziroma niso več usposobljene za prvotno stroko, se pri Bat'i razume samo po sebi. Vpeljana je alkoholna vzdržnost in je poskrbljeno za oddih po delovnem času, ki znaša samo 40 tedenskih ur, pri čemer sta sobota in nedelja popolnoma prosti; tudi ie uveden vsakoletni plačani dopust. V vsakem drugem oziru pa je izvedena skrajna mehanizacija in racionalizacija, pri čemer je zanimivo to, da je ves Bat'in obrat razdeljen v male enote, ki vsaka gospodari posebič. Na vprašanje iz občinstva, kako je delavstvo, ki je pri Bat'i večinoma ■ mladoletno, zavarovano, oziroma preskrbljeno za starost, je predavatelj pojasnil, da velja v tem oziru državna delavska zaščitna zakonodaja. Bilo bi še omeniti, da se v Nemčiji mezde določajo na nek poseben način po časovnih enotah, ki pa niso naše običajne časovne enote. Podrobno se predavatelj v to ni spuščal, pač pa je navedel primer skrajne mehanizacije, ki vlada v nemškem železarskem koncernu pa tudi ponekod drugod, kjer so uvedeni stroji, ki na vprašanje električnega stikala povedo brez vsake druge človeške pomoči, koliko je na primer v obratu, ki šteje 160.000 delavcev, delavcev starih izpod '30 let, ali pa kakšne so njihove storitve, koliko ur je trajalo delo vsakega posameznika. itd. itd. To se vrši s pomočjo kart, na katerih so v malih kvadratnih predalih zaznamovani različni podatki s številkami; te karte gredo skozi stroj, ki preluknja ona predala, katera pomenijo odgovor na stavljena vprašanja. Predavatelj je dejal, da taka do skrajnosti, to je do n^tema-tičnih enot izracionalizirana metoda dela ffb pravici vzbuja največje občudovanje. Če je taka, do skrajnih možnih mej prignana racionalizacija in mehanizacija brez"ogojno v končni prid družbe in človeka, naj se zdi zaenkrat še tako logična, namenu odgovarjajoča in za čim večjo teT rentabilnejšo proizvodnjo tvarnih dobrin koristna (saj človek ni stroj), ampak živa telesno-duhovna svobodna osebnost) — to je vprašanje, na katero predavatelj v svojih interesantnih, skrbnih izvajanjih, ki so v izrednem številu navzoče občinstvo ohranila do konca v napeti pozornosti, ni odgovoril niti je bil to predmet, ki bi ga bil mogel v tem okviru pretresati, ker je bil v glavnem njegov namen, da poda čim bolj stvarnosti odgovarjajočo sliko sodobnega gospodarstva, oziroma njegove organizacije, tehnike in vodilnih smernic obenem s tendenco, da se naglasi potreba delavne vzajemnosti — kakor temu v Nemčiji pravijo — med delavstvom in obratnim vodstvom privatnega kapitala. Zato tudi ni bilo mogoče, razvijati nekaterih važnih socialnih strani in posledic tega važnega problema, katere smo v tem izvlečku nekako mimogrede od svoje strani bežno naznačili. To bi bil predmet, ki bi bil vreden drugega dopolnilnega predavanja v Ljubljanskem klubu, ki pod veščim vodstvom g. dr. Windischerja čedalje bolj postaja važen družaben center,v katerem se razmotrivajo najaktualnejša vprašanja naše dobe. Ogromni kit. ki so ga pred kratkim ujeli v Severnem morju. Orjak tehta 5000 kg in je dolg 8 m. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 2.5. novembra: 12.00 Virtuozi (plošče) 1*2.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila - 13.15 Vesel opoldanski koncert (Radijski orkester) - 14.00 Vreme, borza — 18.00 Mladinska ura: Kako gledamo umetnine (ST. dr France Stele) — 18.U) Ročno delo: Izpopolnimo si svojo smučars-ko opremo (g Janko Ziherl) — 18.44) Pravna ura: Likvidacija kmp-t.ijs.kih dolgov I. (g. Valentin Bidovec, sodni starešina) - 10.00 Cafi. vreme, poročila, spored; obvestila — 19.30 Nac. ura: Zuunstveni kongresi v službi jugoslovansko.bolgarskega zbliževanja (dr. Milulin Selič iz Bgda) — 30 00 Koncert zbora Glasbene Matice — 21.00 Koncert Radijskega orkestra — 22.00 C as. vreme., poročila, spored — 22.15 Glasbeni drobiž (Radijski orkester). Drugi programi Sreda, 25. novembra. Begrad I.: 10 50 Prenos iz Zemuna. — 20.30 Humoristični ča.sopi«. — 21.30 Plesna glasba. — 22.20 Violončelo. - Belgrad II.: 19 Zima v Sloveniji. — Zagreb: 20 Mendelsohnove v.iolinske skladbe. — 20 30 Ljubljana. — 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 20 Zabavni večer. — 23.20 Orkestralni koncert. — Trst —Milan: 17.15 Komorni koncert. — 20.40 Pestra glasba. — 21 Verdijeva opera *Aida«. — Rim—Bari: 20.40 Igra. — 22 Lahka in plesna glasba. — Praga: 19.20 Plesna glasba. — 20.05 Češka filharmonija. - ‘22. i 5 Plesua glasbil. — Varšava: 19.20 Opera »Orfej«. — 21 Chopinov koncert. — 22 Igra. — 23 Plebm St. 258. — llu/jpiiHane »o fitiiri fresko, enn' 1 v velikosti 14.30 m na 5(50 m za, 100.000 Dim. tri v veli* kosti i>o 1.90 m na 2.10 m, s*ku'paj z.a 60 01)0 Din dva k rpp po 3 m visoka v marmorju; plastika n a 3 predstavlja državno ureditev in zakonod aj«^ v o v osebnostih Kralja Petra Osvoboditelja in Carja Dušana. — Termiin za oddajo osmmtikov 15. januar 1937, ]>ogoj'i natečaja so iisti, kakor pni prvih, tudi žirija je itsta. — Dru&t/vo slov. lik. umetnikov. Na umetniški razstavi mladih bo imel v sredo ob 18.15 vodsivo gosp umetnostni kritik dr. Ti a j k o Ložar. Ker bo razstava odprta le še teikoči teden, vabimo v«e ljubitelje na. vodstvo im ogled razstavo. Slovenska Stiaža sklicuje sejo odbora v sredo, dne 25. t. m. ob 6 v posvetovalnici KTD. Namen te seje, ki jo skJicujc na,istarej&i član odbora je konstituirali!.) c odbora itn pogovor o načrtnem delu v tekoči žimiisk i sezoni. Božični dar za na&e izseljence.* V nedeljo praznujemo i7/seljenifiiko nedeljo in se bomo .siponniinjali svojih bratov in sester, ki bivajo iz-ven meje naše državeč Enkra-t na leto bodo naSa pisma poromala v raizuie kraje Nemčije. Holamdiije, Belgije, Francije i.n daljne A morilke. En ki at na leto se bomo zopet v mislih s eči l i z njimi ko jiun bomo po radij0kfi.l1 valo-vih zvečer ob priliki večera našim izo je to, a vedno še premalo, kar smo storiti dolžni, da ohranimo slovensko kri. Hvalevredno delo si nalaga Prosvetna zveza v Ljubljani, ko zbira za božični dan našimi izseljencem slovenske knjige in revije, da jih pošlje tja, kjer je potreba največ j a. v nedeljo ko bomo slišali besedo o nafti h tawelje>ncih m ko se vrnemo na svoj dom, preglejmo takoj svojo knjižno on aro, zberemo knjige, ki smo jih že preeitaJl ter jih pošljimo kot izseljeniški božični dar na Prosvetno zvezo, Miklošičeva cesta 7/1, Zveza rade vol jo sprejema književni - dar vsaik dam od 8 do H m od 2 do 7 zvečer. Sven Elvestad: 10 Zlodej se dolgočasi S svojim zlatim prstanom je potrkal na medeno palico barske mize: takoj so postavili predenj kozarec likerja, ki ga je prijel z dvema prstoma. »Najvdanejše pozdravljam gospoda, morda mi bosta izkazala čast in me pozneje obiskala zgoraj v mojem zasebnem stanovanju. Prepričan sem, da bosta gospoda s sobami zadovoljna. Tukaj je en kotiček popolnoma na razpolago gospodoma.« Umerjeno se je poklonil in nadaljeval svoj hod naokrog. Amerikanec je izpil svoj whisky. »Mislim, da si bom prstane vendarle malo pogledal,« je dejal. Brede je pokazal na strop. Amerikanec je prikimal: »Hočem videti, kako je tam.« » Ko je bil Brede sam z Ido, je znova po; skušala, da bi postavila predenj kozarec šampanjca, on pa ga je potisnil nazaj. To pa je napravil tako nerodno, da se je kozarec prevrnil in se je vino polilo po njenem rokavu. Zdaj je njena temnost izbruhnila iz nje: »Sodi vendar kakor treba, mulec,« je rekla. »Sicer ti vse lase izpulim.« Generalni ravnatelj je presenečen strmel in gledal, kako so se njene neizrečeno modre oči zdajci zaokrožile in od jeze napele. Nato se je nasmejal: »Daj. reci to še enkrat,« je dejal. Ni mogel nehati smejati se, občutil je, kako ga je njegova zdrava in srčna veselost toplo ter prijetno prešinila. »In zdaj še sediš tu ter se smejiš na vsa usta,« je vzkliknila še razburjenejša. Položil je bankovec pred njo. »Na,.« je dejal pomirljivo, »ta mala oblekca se bo, že dala kako nadomestiti.« Urno, kakor mačka, je pograbila bankovec in ga vtaknila med prsi ter odtam obenem potegnila žepni robček, ki si je z njim svoje suhe oči obrisala. »Človek niora vendar paziti na svojo obleko,« je dejala. Toda vi ste eden od boljših. S takim se človek že še zmeni.« »Koliko let imate, Ide?« »V jeseni jih bom devetnajst.« »Zakaj hočete za vsako ceno švedski govoriti? Jaz nisem Šved.« »Moram vendar pokazati, kaj znam. Henriette tamle v& francoski. Z velikim slikarjem je bila v Parizu Tako lepo potovanje sta napravila po železnici, pozneje pa jima je šlo navzkriž* Pred kratkim je bil nek Francoz tukaj. Ves čas je s Henrietto o meni govoril. »Kaj pa govori ta norec?«, sem vprašala Henrietto. »Te dekletove oči bi mi dobro prišle,« je bil dejal. Tega pa že nisem mogla prenašati. Gnusoba, vam pravim. S takole brado —.« ' Napravila je nenavadno značilen gib. »Lahko bi se bil oddaljil od svoje brade, ona pa bi še vedno pri miru stala,« je dejala. Bredeju se je vzbudila radovednost. Opisal je tujca, ki ga je bil videl v družbi z Ame-rikancem. Zelo je živahno pritrjevala. »Seveda, to je ta, to je ta!« »Koliko časa je minilo, odkar je bil tukaj?« »Ne, lahko je kakšen teden Ne morem se več določno spomniti. Ko pa pride toliko klientov k nam « Tujo besedo je izgovorila z imenitnim mlaskom jezika. Torej teden dni. Brede je ?edel in mislil. Naenkrat se je ustavil pred stvarjo, ki je ni mogel razumeti. Ida pa je čebljala naprej: »Človek mora vendar paziti s kom občuje. Pred takimi Francozi in Italijani se moramo varovati. Posebno če niso mornarji, vemo prav dobro, kako je z njimi. Toda Švedi —,« strastno je vztrajala na tem, da mora biti Šved, »s temi človek vsaj lahko gestiku-lira. Ali ne bova še eno steklenico? Jaz ne pijem ravno mnogo, sicer pa lahko pod mizo izlijeva. Saj morava vendar za svojo bodočnost skrbeti, kajne?« »To sem vedno zabičeval svojim ljudem,« je dejal Brede. »Vsakdo hoče na zeleno vejo,« je Ida nadaljevala, »poglejte si tole, ki gre mimo. To je Marianne. Ona ima čekovno knjigo in dvorec na deželi, nekje v Hillerodu. No, pa saj je tudi pametna bila. K njej hodijo na čaj celo diplomati. Saj si lahko predstavljate, kako je lepo, kadar prijetne dekline čaj servirajo. Ona je rtaravnost bogata.« »Zakaj pa se potem ne umakne? Ko vendar lahko brezskrbno živi?« Ida ga je pogledala s širokimi očmi. »To bi bila vendar grozna nevljudnost do klientov,« je dejala. Brede se je spet nasmejal. >Da, kar se posla tiče, mor;! ;■> ni pošteno,« je dejal. Hipoma je vprašala: ^Ali me boš spremljal domov n;;i\»jY« >Ne, Ide, nocoj ne.« >Ali imaš kake brige?« »To ravno ne.« »Kajti sem često prihajajo ljudje, ki jih nekaj teži,« je urno pristavila. »Poglej si samo mladega gospoda tam preko, ki pri Gerdi sedi in se z njo pogovarja Tega nekaj tišči, nekaj ima s svojo ženo. In Gerda je vsa materinska. Po cele ure lahko sedi ob njeni in se materinski in nežno z njim pogovarja ter ga zares potrošta. Nekaj posebnega je ta Gerda, ali zato jo Mani tudi lepo plača.« »Mani? Kdo pa je to. Mani?«, je vprašal Brede. »Mani je Mani. Naš šef. Tistile z brado. Ah, jaz sem pa že spet- čisto drugačna.« Vrgla je glavo nazaj. »Kajne, da sem kar lepa?« Vedno več ljudi je vrelo v lokal. »SloveualU dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva olica 6/IIL Telefon 29<»4 in 2996. Uprava. Kopitarjeva 6. Telefon 29^2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Uredniki Jože Košiče k.