Letoiii.‘(X'); Šim' 39 Telefon število člo °oltn Inapličan a v gotovini. Maribor, sobota 16. februarja 1929 »JUTRA* ilshaj« him n»d«tj« ia praznikov vsak dan ob 10. uri j?’ Rm&m pri ptAmm bk.m*. * * IU09 Va^iUBfcu f &* Uredniitvo io uprava: Maribor, AI*k*androva ®«tU št.13 OglMi p* tarif« >vl ^PrBBfa 465 I Otf IM Mi •#—I I Milit .*<■* * Puliim rtlM;!;* Orjaški plazovi MED CELJEM IN ZIDANIM MOSTO M ZA 24 UR UKINJEN VSAK PROMET. — LAVINE SEGAJO NA PROGI DO BRZOJAVNIH ŽIC. — DANES NI PRIČAKOVATI NOBENIH VLAKOV Z JUGA. Uročno poročilo o prometni krizi BEOGRAD, 16. februarja. Prometno ministrstvo je izdalo danes opoldne sledeči komunike o’ stanju železniškega prometa v naši državi: »Najtežje razmere so v okoliših ljubljanske in zagrebške železniške direkcije. Zagrebška se mora boriti s katastrofalnimi snežnimi zameti na liski m sušaški progi, v ljubljanski direkciji pa najbolj ovirajo promet plazovi. Ljubljansko poročilo pravi: Sneg je prenehal padati, razen v nekaterih predelih mariborske oblasti. Povprečna [temperatura znaša 7 stopinj pod ničlo. Na progi Rakek—-Postojna so včeraj jugoslovanski železničarji vzpostavili pro met na enem tiru. Na progi Celje—Grobelno se vrši. promet radi snežnih zametov samo na enem tiru. Včeraj, ob 5.30, je ogromen snežni plaz zasul progo Bohinjska Bela—Soteska ter progo Jesenice—Podbrdo. Ukinitev prometa je trajala več ur. Na progi Ljubljana—Zidanimost je bila proga zasuta od lavin na 5 krajih in je trajala ukinitev prometa od 11.30— 24.20. Na progi Maribor—Prevalje se je vsula ob 6. zjutraj pri Sv. Lovrencu S m dolga lavina in je bit premet ukinjen za tri ure. Na istem mestu je [zasula progo ob 13.50 zopet 1(5 m visoška lavina. Čiščenje proge je trajalo še danes zjutraj. p' Katastrofalna lavina je malo precl polnočjo zasula progo med Laškim iu Celjem v dolžini 200 m. Snežena plast je •12 m visoka in je deloma zajezila reko ;Savinjo. tako da je nastala delna po-,plava. Promet je tu docela ukinjen, do-,kler ne bo proga očiščena, kar bo trajalo najmanj 24 ur. Na pomoč je bilo 'poklicano tudi vojaštvo, i* Nevarnost nadaljnih plazov obstojajo ,na progah Ljubljana—Zidanimost, Zida-jnimost—Celje, Jesenice—Podbrdo in 'Maribor—Prevalje, * Na ostalh progah se vrši promet v fonicjenem obsegu in z,največjimi težko-»cami, ker je železniško osobje že skoro popolnoma izčrpano. vplačilo dneunic biusim Poslancem KDK MEOGEAD, ifj februarja. Komisija za likvidacijo bivše narodne skupščino po ugotovila, da so mnogi poslanci biv-£e vladne večino dvignili dnevnice za jjveč mesecev, med njimi tudi skupščinski podpredsednik dr. Kujundžič.. Zato [je odločila, da bodo morali vsi vrniti prc-ttec sprejete nevniec. Ker pa je likvidacijska komisija nasprotno ugotovila', da za ustavitev dnevnic poslancem biv-!*Še Kmetsko-dcmokratske koalicije ni jjjil izdan pismen odlok bivšega predsedstva skupščine, je komisija odredila, da isc naknadno izplačajo vsem poslancem |KDK dnevnice do konca januarja. ■' BERLIN, 16. februarja- Tukajšnji komunistični poslancc Urban je prejel od fTrockega brzojavko, da je prispel z ženo in otroci v Carigra,d.,Kam odpotuje, s? sc ne ve. M a r i b o r, 16. februarja. Včeraj smo Gbširno poročali o ne-prilikah, ki jih je povzročila zima zadnjih štiriindvajset ur prometu, v nadi, da jc bi prehod s četrtka na petek najtežji dan naših žclcznic. Toda petek je bil za naše prometne razmere še usodnejši. Snežilo jc ves dan kakor za stavo in tudi v minuli noči padavine niso ponehale. Posledica snežnih zametov so bili novi plazovi, ki so v nerodnosti železnic povzročili še večjo zmešnjavo. Največje ovire so se stavile prometu na pot v savinjski soteski med Celjem in Zidanim mostom, kjer so plazovi prehitevali drug drugega, tako da so vlaki v Zidanem mostu zaman čakali na očiščenje proge. Radi visokega snega je bil tekom včerajšnjega dne promet na progi .Slovenska Bistrica—Bistrica mesto popolnoma ukinjen. Katastrofa na koroški progi Katastrofa jc včeraj popoldne zadela, koroško^ progo. Že zjutraj so je vsul med St. Lovrencom in Ribnico plaz na železniški tir, tako da so vlaki utrpeli velike zamude, predno je lokomotiva s plugom, ki jc bila poslana iz Maribora, odstranila nakopičene snežene mase. Popoldne se je na istem odseku zvalil čez železniški nasip ogromen plaz, ki jc progo popolnoma zasul v dolžini 300 m, 12 m na debelo. Maribor je odposlal pomožni vlak z delavstvom, ki sc jc takoj lotilo napornega dela in očistilo progo do 23. ure. Radi moteiij in ovir na odseku me’d Celjem in Zidanim mostom jc včerajšnji jutranji poštni vlak prispel v Maribor šele ob 21. uri mesto ob 12. uri. Nočna brzovlaka iz Zagreba in Trsta, ki bi morala dospeti v Maribor ob 3. oziroma pol 4. zjutraj, sta privozila v Maribor šele ob 20. oz. 22. uri. Celjem in Zidanim mostom ukinjen promet za 24 ur Sinoči so na progi Maribor—Ljubljana odstranili vse ovire, tako da sc je računalo, da bo promet v bodoče redneje funkcijoniral, zlasti leer so pričele pojemati padavine. Toda okrog polnoči je med Celjem in Laškim prihrumela na progo zopet ogrom na lavina. katere dimenzij radi velikega obsega ni mogoče ugotoviti. Lavina jc zasula dve tretjini Savinje, na sami progi pa je visoka 8—10 m in sega točno do brzojavnih žic. Razen železniških delavcev je Celje zaprosilo za vojaško pomoč, vendar jc promet na omenjenem delu proge ukinjen za celih 24 ur, ker ni izglcdov, da bi bilo mogoče hitreje odstraniti ogromne mase. snega. V najboljšem slučaju bo promet med Mariborom in Ljubljano vzpostavljen jutri (17. t. m.) zjutraj. Plaz jc tako ogromen, 'da je tudi prestopanje nemogoče. Od Pragerskega 'do Celja sc vrši promet redno toda samo po bitem tiru. Od Pragerskega do Grobelnega je zaprt desni tir, od Grobclnetr? do Celja Da levi. Iz Maribora so doslej odšli vsi vlaki redno in pravočasno/radi plazu pri Laškem, ki je progo zaprl za ves dan, pa je jutranji tržaški brzovlak ostal na glavnem kolodvoru, dočim bodo potniki odpravljeni v Trst preko Koroške z izseljeniškim vlakom, ki je prišel iz Poljske in jc tudi namenjen v Trst. Proti Madžarski vozijo vlaki samo do Varaždina iu jc potovanje iz Maribora v Zagreb popolnoma izključeno. Včeraj so z velikimi zamudami prispeli v Maribor vsi vlaki, ki so bili namenjeni v Maribor, dočini danes z juga še ni prispeta nobena garnitura. Prvi vlaki bodo dospeli šele jutri zjutraj, ako ne bodo na želcznicah nastopile nove nepričakovane ovire. » PRAGA, 16. februarja. Prometni kaos sc je zadnja dva dneva šc povečal. Preskrba mesta s premogom jc od dne do dne slabša. Pojavlja se usodno pomanjkanje lokomotiv; ker je izredno veliko število pokvarjenih, je dostava vagonov odpovedala. Pred Prago je tisoč vagonov premoga, ki pa jih ne morejo spraviti v mesto. Radi pomanjkanja premoga so bili ustavljeni žc številni zasebni obrati, med njimi tudi plzenska pivovarna. Pričakuje sc, da bo pondeljek najbolj kritičen dan. DUNAJ, 16. februarja. Mestna občila je v svrho čim večjega štčdenja s premogom do nadaljnega prepovedala razsvetljevanje izložbenih oken, omejilo ulično razsvetljavo in ustavila dobavo toka‘vsem zabaviščem. Zaprte so tudi vse šole. V vsakem okraju jc ena šola izprcmenjcna v javno ogrevalnico za otroke in siromake. Tudi ministrski svet jc izdal slična navodila za vse 'državne urade in državna podjetja. V svrho povečanja produkcijc domačega premoga bodo rudarji v avstrijskih rudnikih v nedeljo prostovoljno delali. Balkan u vodi Katastrofalne poplave na Grškem in v Južni Srbiji. ATENE, 16. februarja. Južni 'del balkanskega polotoka jc zajci topli val i>1 sc sneg taja z veliko naglico. Ker so bili včeraj v Maccdoniji in Traciji vrh tega ves dan deževni nalivi, so nastale katastrofalne posledice, kojih obsega še ni mogoče pregledati, ker So prekinjene skoro vse telefonske in brzojavne zveze. Mesti Kavala in Sc-res sta docela pod vodo. Neznatni gorski potoki so se izpremenili v deroče reke, ki pobirajo s seboj vse, kar se jim ustavlja na poti. Ker je vremenska izpremomba nastala preko noči, jc nedvomno tudi voskih žrtev zelo veliko. •mnogo živine. Pičle zaloge uničene, tako da je prebiva,ai,u, jc rešilo komaj golo življenje, v največji bedi. BEOGRAD, 16. februarja. Iz Južne Srbije prihajajo vesti o vedno kata-stcnfaln.ejših poplavah. okolici je včeraj ves dan 'deževalo. Promet med mestom iu okolico je nemogoč, ker so vse ccste pod vodo. Škoda v mestu je ogromna. Več turških kul se je podrlo. Človeških žrtev doslej ni bilo. Oblasti so odredile obširne varnostne ukrepe, vendar ni nobenega upanja, da bi kaj izdali, ker se vale z višin vedno večje mase vode. Umobolnica zgorela TOKIO, 16. februarja. Sinoči je nastal v umobolnici požar, ki je obsežno zgradbo popolnoma vpepelil. Po dosedanjih ugotovitvah jc zgorelo tudi 12 bolnikov, mnoge pa so rešili le z naj-večjo težavo, ker so se branili. Požar se jc razširil tudi na sosednjo vojaško akademijo, kjer jc zgorela 10.000 knjig vsebujoča knjižnica. —tk-------------------------------------—“ Napredovanja sodnega uradništva. Postavljeni so za višje pisarniške otf-cijale dosedanji oficijali: Rajko Alt pri okrajnem sodišču v Ptuju, Fran Korošak pri okrožnem sodišču v Mariboru, Ivan Drame pri okrožnem sodišču v Ma r,iboru, Mijo Potočnik v Gornji Radgoni, Mihael Maček v Rogatcu, Josip La-šič v Ormožu, Avgust Mastnak v Konjicah; Josip Ferenc v Konjicah, Martin Zorjan v Ptuju, Fran Kopic pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Za pisarniške oficijale so imenovani kanclisti Jožef Kogej v Ptuju, Milan Vončina v Konjicah, Josip Drevenšek pri okrož. sodišču v Mariboru, ‘Julij Amalietti v Dolnji Lendavi, Anton Gostiša istotam, Rudolf Bižal v Slov. Bistrici, Ljudevit Fiirst v Šmarju pri ‘Jelšah in Janko Fras istotam. Premog, premog ... Pomanjkanje premoga je z vsakim dnem občutnejše, kajti radi mraza je poraba izredno velika, dovoz pa radi uki-njcnja tovornih vlakov skoraj popolnoma nemogoč. Vendar prihajajo v mesto manjše količine, ki jih razdele med trgovce s kurivom, naval na vozove pa je tolik, da se# človeku zdi komaj verjetno. Včeraj 'je neki mariborski trgovec dobil eno vprego premoga, toda še predno ga je pripeljal do skladišča, se je za vozom strnila procesija ljudi, ki so se držali ročic, da bi jim trgovec no mogel odreči prednosti. Komaj je zavozil na dvorišče, že so segli po premogu in izpraznili voz, predno je voznik utegnil izpreči. Z rokami in lopatami so polnili vreče in košare, da je v trenotku Izgini) dragoceni tovor. Nekateri so ga odnašali celo v naročju, mnogi pa so odšli praznih rok. Zopet dve žrtvi poledice. Bančni uradnik pri Zadružni gospodarski banki, Josip Malešič, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo fiogov členku. Nahaja sc v domači zdravniški negi. — Enaka nesreča je zadela tudi lSIetnega dijaka Stanka Hribernika, ki si je nalomil levo nogo v Členku in ga je moral rešilni oddelek odpeljati v. bolnico. — Zopet nezgoda na železnici* Kljub redukciji prometnih sredstev oz. vlakov sc pojavljajo nesreče na železnici druga za drugo. Davi je 44letni železničar Anton Purgaj prišel preblizu koles lokomotive. Nesrečneža, Ki je ves premražen manipuliral blizu stroja, so kolesa zagrabila za obleko ter vrgla na stran- Pri padcu je dobi Purgaj močno kontuzije na glavi, trebuhu in na levi nogi. Po prvi zdravniški pomoči je po-neserčenca odpeljal rešilni avto.v holaJ« V.Skoplju lajGjhuSfc mmnt mmui mm mmmvtz vwvmnm 'vinrnmnBtngr-K \m Okrutne orgije Morane Maribor. 16. februarja. Ne samo, da smo radi sedanje katastrofalne zime takorekoč odrezani od bkolice, ki dobavlja mestu vsakdanjo jhrano in kurjavo, ne mine skoraj dan, Ha ne bi poročali o novih, uprav katastrofalnih pojavih zime in snega. — Se-naj, ko je morala železniška uprava re-Iducirati večino potniških in tovornih vlakov radi pomanjkanja kuriva in mo-feno zamedenih železniških prog, prihajajo k nam po še — hvala bogu intaktni (telefonski žici — pravcate Jobove vesti pd blizu in daleč. — Resne in neresne. *— Med prve še do danes neobjavljene ©ventuelnosti, ki utegnejo nastopiti, moramo pač šteti nameravano redukcijo pekovskih obratov na neobhodni dnevni minimum. Peklo se bo v znatno zmanjšani količini, kakor sicer. Peka bo moral prositi gostilničar, oz. konzument za gotovo količino peciva, ne pa narobe, kakor je bilo doslej. Zmanjkalo je kuriva, tudi drv, in parne pekarne bo-'do morale ustaviti svoje obrate, akone dobe takoj nujno potrebnih drv. Posledica tega je vsakemu globlje mislečemu Človeku — na dlani. — S premogom se pa kruh ne da peči. četudi bi dospele večje količine inozemskega na pomoč. — Ravnotako razmišljajo vodstva raznih industrij, zlasti tekstilnih, katerih ie v Mariboru mnogo, da zmanjšajo svoje pbrate na najnujnejši minimum. Posledica: Pomnožena brezposelnost, ki je izvor bede! — Nadalje obstoji resna nevarnost, da bo centralna elektrarna v Fali kljub optimističnim zatrdilom zadnjih dni vendarle morala ustaviti svoje obratovanje za čas, dokler ne razstrelijo ogromnih ledenih plasti. Tozadeven strah je utemeljen, a informacija ne sloni na goli domnevi oz. konkluziji kakega črnogleda. — Mestna pdnarna prejme v kratkem za svojo uporabo večjo količino premoga iz Čakovca, odkoder je že aviziran. Ta vest bo brezdvomno pomirjevalno vplivala na občinstvo, ki se poslužuje plinske luči, oz. plinskih štedilnikov, katerih eminentna vrednost se dokazuje baš v sedanji vremenski katastrofi. Po vzgledu drugih mest se je davi tudi v Mariboru izvršil s pomočjo policijskih organov in po nalogu velikega županstva v največji tajnosti popis vseh pri mariborskih trgovcih razpoložljivih zalog kuriva. V prvi vrsti gre za eventualno rekviriranje premoga m drv za uradne,svrhe, v drugi vrsti pa za prebivalstvo, ki je začelo v očigled tega pomanjkanja ceniti drugače zavrženi prah od premoga, katerega stiskajo v posebne papirnate vrečice, zvane »bombe*. Bojda dajejo te »bombe« zelo mnogo gorkotef — — Z ozirom na precej dvignjeno temperaturo — (davi smo imeli samo 8 do 6 stopinj pod ničlo!) — se je resno bati večjih poplav, kar nas že vnaprej u-pravičeno razburja. Med neresne strahove, katere pošilja med nas okrutna Morana, pa je vsekakor Šteti bajke o volkovih, o katerih še nimamo hvalabogu — pozitivnih vesti, dasi ni izključeno, da nas zadene tudi ta šiba. Pred leti se je priklatil z Kozjaka do Kamnice. Vse dosedanje vesti o volkovih pa so le plod ljudske fantazije. O, Morana, kakšen žgalni dar Ti naj prinesemo? • * laune ogreualnice u fTlariboru Mestna pomožna akcija za ubožno prebivalstvo. Mestni magistrat mariborski razglaša: Z jutrišnjim dnem otvori mestna občina mariborska javna ogrevališča za ubožne sloje. Takih ogrevališč bo dvoje v deški meščanski šoli v Krekovi ulici (v šolskih razredih v pritličju), po eno za odrasle in za otroke, nadalje v otroškem vrtcu v Melju dvoje (samo za otroke) ter v dekliški šoli II. v magdalenskem predmestju dvoje (ža odrasle In za otroke). Otroci bodo pod nadzorstvom učiteljstva. Mestna občina je dobila zagotovilo, da dobi lz premogovnika Peklenica premog, ki ga bo oddajala prebivalstvu po 100 kilogramov. Danes se začne v čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu pri mostu deliti za ubožne sloje čaj s kruhom. Seboj je prinesti posodo (lonec, kozarec ali slično). Od pondeijka dalje se bo čaj s kruhom delil še na treh ali štirih krajih. Use Sole v (Tlariboru zaprte Prosvetni oddelek je odredil, da ostanejo v Mariboru od 18. do 25. februarja vse šole (osnovne in srednje) zaprte. Sicer se je pouk tako že sedaj vršil v skrčenem obsegu, zlasti na osnovnih šolah, kjer je frekvenca vsled silnega mraza vedno bolj padala. Preč popolno ustavitvijo avtobusnega prometa? Radi silnega snega, ki Je zapadel včeraj, je bilo mestno avtobusno podjetje primorano do nadalnjega ukiniti ves podeželski promet. — Promet na mestnih progah je Še vedno omejen, kakor smo javili včeraj. — Čim pa nastopi južno vreme, bodo sploh nehali voziti vsi avtobusi mestne občine ne izvzemši na mestnih progah. Ko se prične taliti in kopneti sneg, nastanejo namreč na cestah glob«U, na katerih se vozila sila kvarijo, zlasti pnevmatike in peresje in se s tem stroški obratovanja nesorazmerno povečajo. — Prva tržna sobota v sedanjem snegu * Kljub katastrofalnim zametom,'ki so zavzeli v okolici še hujše dimenzije kakor v neposrednem okolišu mesta so že sinoči začele prihajati v mesto visoko natovorjene špeharske sani in Špeharji so takoj začeli odrivati sneg, da pripravijo prostor za svoje stojnice. Do pol devetih zjutraj je dospelo okrog 60 Špeharjev. ki so pripeljali 176 zaklanih svinj. Cene Špehu pa tudi mesu so čudovito umerjene. Zabeležili smo par postavk: Meso, pleče 18—20 Din Idlo-gram; takozvane »ribe« 20—23, špeh 20—23, glavina 8—10 Din. Tudi drobo vina je imela običajne cene. Občinstvo, ki upošteva sedanje okrutno vremensko stanje In trudapolni transport po neiz voženih, visokozasneženih cestah lz Hajdine pri Ptuju in celo Moškanjcev ter ostalega Dravskega polja, je z vidnim zadovoljstvom pohvalilo poštene Špeharje. Pravi kontrast pa je naš živilski trg. Cene so deloma tako visoke kakor včeraj, deloma so še poskočile. Okoli par vreč krompirja, ki se Je prodajal merica po 15 Din, se je gnetlo neverjetno mnogo gospodinj. Mleko se je prodajalo po 5 Din liter, kar je pač rekordna cena. Kupci pa so mirno vzeli mleko, še pre* dno je prišel tržni organ z merilom, ki kaže maščobo in — vodo •.. Zelena zimska solata, ki je danes luksus, stane 2—5 Din glava; tudi potrpežljivi hren je strašno drag. Rdeče zelje — glavica 7 Dn, rdeča pesa 1—3 Din. Jajca so obdržala včerajšnjo višino, namreč 2.50 do 3 Din komad. Izbira pa je bila zelo mala. Za ohrovt in zelje so veljale včeraj-šne cene, a nekoliko Jerbasov docela zmrznjenih Jabolk Je imelo neverjetno ceno 7—8 Din kilogram. Celjsko gledališče. Radi Izredno hude zime in pomanjkanja premoga je gostovanje mariborskega gledališča, napovedano za nedeljo 17. t. m* odgodeno. 2e kupljene vatoo-nice veljajo za poznejši čae. Oblastvena kontrola zalog kuriva. Po nalogu velikega župana je policijski komisar!jat včeraj izvršil kontrolo vseh v Mariboru se nahajajočih zalog kuriva pri trgovcih. Te ugotovitve o množini kuriva v našem mestu bodo tvorile prvi korak v akciji za ublažitev sicer brezupnega stanja glede drv in premoga. — Gradbeno gibanje v Mariboru. Na včerajšnji seji mestnega sveta so bila izdana sledeča gradbena in uporabna dovoljenja- Kemična pralnica Nedog, preureditev obratovališča; Hergouth tovarna kartonažnih izdelkov, zgradba delavnice; Josip Kliček, gradba mesnice: Blaž Serdinšek, gradba mesnice; Anton Močnik, pritlična stanovanjska hi ša v Marmontovi ulici 12. in Mihae Maršuik, pritlična stanovanjska hiša > Marinontovi ulici 14, uporabno dovoljenje; Viktor Arlati, pritlična stanovanjska lriša, gradbeno dovoljenje ; Karol in Marija Marko, pritlična stanovanjska hiša na Tržaški cesti; Avgust Danko pritlična stanovanjska hiša v ulici Vikt Parme; inž. Milan Kiepach, vila v Vrtni ulici 26, uporabno dovoljenje; Florijan Batistič, pritlična stanovanjska hiša; Jakob Pesek pritlična stanovanjska hiša v Marmontovi ulici .16; Ivan Trpin, preureditev hiše v Vetrinjski ulici 15. V Kiffmanovi hiši na Slomškovem trgu bodo izvršena adaptacijske dela prostorov za mestno knjigovodstvo. — Položaj v Mariboru. Vsled hude zime je naše mesto občutno prizadeto. Zlasti trpi njega gospodarstvo, celokupno prebivalstvo pa je izpostavljeno več ali manj vsem mogočim neprijetnostim. 2e sneg sam, k zasipa hodnike in dohode, je sila nadležen. Z ulic ga sicer pridno odvažajo, toda novi zameti se rogajo delu in trudu mestne občine. Motorni plug je neprestano zaposlen, armade delavcev od-Jridavajo križišča in hišnice po ves dan ne utegnejo odložiti lopate. Ob straneh ulic so nakopičene grmade snega, ki dosegajo že višino odraslega človeka. Še malo, pa se bo promet po ulicah vr šil po rovih. — Poraba plina se je radi pomanjkanja kuriva močno dvignila, Ker je mariborska plinarna preskrbljena $ premogom, ni nevarnosti, da bi produkcija plina nazadovala. Dovod plina po 22. uri pa je ukinjen iz raz logov štednje, ker bi prevelik konzumv slučaju komplikacij, ki bi lahko nastale radi zime, presegel proizvodnjo. Vzorni naši železničarji. Kljub številnim zmešnjavam ln nered-nostim, ki so se nepričakovano pojavile v železniškem prometu in kljub naporom ter težkočam, ki jih zahteva oprav* ljanje železniške službe od kretničarjev do načelnikov, se v dneh splošne krize našega prometa v območju ljubljanske direkcije, ni pripetila nobena nesreča, kar daje vestnosti in zmožnosti našega železniškega osobja najboljše spričeva- lo. Razumljivo pa je, da so posledice naporov precej občutne, zlasti med nižji mi uslužbenci, ki so najbolj izpostavljeni vplivom zime. Med njimi so zadnje dni zabeležili več slučajev težjih bolezni, rahla obolenja pa so na dnevnem redu. Ljudska univerza v Maribora. Radi snežnih zametov je odpovedal g. prot dr. Vouk iz Zagreba predavanje, ki bi se imelo vršiti dne 18. t. m- V petek, 22. t. m. prvi koncert letošnje sezlje. ki ga da Izredno nadarjena absolventi nja ljubljanskega konzervatorlja —• gdč. Čadeževa- 2 njo se nam predstavi letos že tretji naših mladih, mnogo obetajočih umetnikov. — _ Zima y »Ljudski knjižnici«. Tudi tja, v pritličje Narodnega doma, je pritisnila z vsemi svojimi dobrimi 'n slabimi posledicami. Ljudje, posebno oni, ki Še čutijo potrebo boljše duševne hrane in ne morejo v prostih urah ven v zasneženo naravo, so se povrnili zopet h knjigam in tako je v knjižnici ob uradnih urah zopet zelo živahno. Mlado ln staro, vse zopet čita. 2al, pa Je zadela »Ljudsko knjižnico« tudi slaba stran letošnje zime, pomanjkanje kuriva. Ta teden Je knjižnica pokurila zadnjo zalogo premoga ln ustrežljivi knjižničarji cepetajo z nogami, huškajo v roke In hite od omare do omare, da se vsaj z gibanjem ogrejejo. Ali se ne bi našel mecen, ki bi poklonil »Ljudski knjižnici« vsaj majhen zaboj premoga?. — 96 slučajev gripe v Mariboru. Polagoma se je pričela tudi po našem mestu razširjati gripa, ki nam je doslej prizanesla. Temu je seveda vzrok v pr- vi vrsti neznosna zima in pomanjkanje kuriva, ker posamezne stranke naravnost zmrzujejo po svojih stanovanjih. Po statistiki mestnega fizikata v Mariboru je bilo od 8. do 14. februarja prijavljenih v mariborskem mestnem okolišu 99 slučajev obolelosti na nalezljivi h boleznih, med njimi 96 slučajev gripa, 2 slučaja škrlatinke in 1 slučaj šena. — Zlate poroke so za Maribor bolj redke prikazni ln le tu pa tam lahko beležimo tak dog )-dek. Davi ob 9. sta proslavila v tukajšnji stolnici svojo zlato poroko dva prebivalca mestne ubožnice in sicer 881etni Jernej in 77 letna Marija K o č ij a š. To slovesnost so redkima jubilantoma priredili njuni otroci, ki so vsi na dobrih pozicijah ter raztrošeni širom sveta. — Sivima slavljencema čestitamo tudi mi z željo, da bi se jih spomnili petičnejšl meščani s kakim priboljškom na stare dni! — Brezobzirnost. Razumljivo je, da danes ne moremo biti tako tankovestni glede točnosti v prometu, ker so pač nastopile ovire nepričakovane višje sile- Vendar pa bi se moral vsakdo potruditi, da se vsaj po danih možnostih izogiblje vsemu, kar bi utegnilo onemogočati promet. Tega pa ne moremo trditi o vozniku tovornega avtomobila št; 16-21, ki se je ob pol 11. dopoldne ustavil blizu kavarne Bri-stol in prav ležerno nekaj razkladal, tako da je zaprl Vetrinjsko ulico in se je z obeh strani natrpalo kakih deset vozil, ki so morali čakati na prosto pot. Celo mestni avtobusi so se morali vrniti in voziti po drugih ulicah! Lenuharski tipi. človek bi mislil, da današnje dni, ko toliko javnih institucij sprejema delavne moči za kidanje snega, sploh ne more biti pri nas brezposelnih! Toda kaj se dogaja? Železnica n. pr. ne more dobiti toliko delavcev, ki bd jih nujno potrebovala za čiščenje prog — po mestu pa se potikajo lenuhi, zdravi močni ljudje, ki nadlegujejo meščane za podpore .■'..! Ni dvoma, da so to izjeme, toda te izjeme so vedno številneje; ljudje raje postopajo mesto da bi si pošteno prislužili kruha. Takim tipom je treba v teh časih brezobzirno pokazati vrata, ker je velika laž, da ne morejo dobiti dela! Borza dela seveda vsem onim, ki nočejo prijeti za lopato, ne daje več pod pore in so se zato še bolj pričeli obračati na zasebnike za podporo . . Pokroviteljstvo smuške tekme, ki se bo vršila jutri v Mariboru s startom ln ciljem pri kavarni Park, je prevzela Tujskoprometna zveza za mariborsko oblast in ne Putmk, kot smo včeraj pomotoma poročali. — Kegljaški klub »Primorje« v Mariboru je daroval o priliki svojega občnega zbora: 500 Din za primorske rojake v Mariboru, 20(1 Din glasbenemu društvu »Dravi« In 200 Dn ubogi družini v Celju »Nam so pa atek umrli«. — KHRL nnr T sloventflnl! ■ I. zveiek se dobi r 333 CIRILOVI KNIIOARNI MARIBOR Prosvet. klub »Triglav« Maribor ima drugi redni občni zbor dne 17. t. m. v klubski sobi Mlinska ul. 15. Začetek ob 14- uri. Dnevni red: Poročilo odbora, sprememba pravil, voKtev novega odbora in slučajnosti. 337 Savez delavskega kolesarskega dru-štva v Maribora priredi v nedeljo, dne 17. t. m. zaključni večer plesne šole v Gambrinovi dvorani. Začetek ob 19. uri. — Odbor- 331 Dre, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor. Go ;no-ska ulica 15. — jx Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, sezite takoj po staroprelzkušeni Franc-Jožefovl grenčici ! Poročila višjih zdravnikov v zdravl-IŠČih za želodčne in črevesne bolezni povdarjajo, da je Franc-Jožefova voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerjjab ln špec. trgovinah. 2098 V MTrfEonn, 3tie 15. IT. T559T Če te zaloti bela smrt BREZ BOLEČIN TE ZAZIBLJE MRAZ NA ONI SVET. — VPLIV NIZKE TEMPERATURE NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM. Letošnjo zimo pač ne zmanjka snovi za razgovor ljudem v zapečku. Za to so dobro preskrbela nebesa, ki nam pošiljajo vedno večje množine snega iz svojih neizčrpnih zalog in spuščajo v našo dolino solz mraz, kakšnega ne beležijo več stoletij naše pokrajine. Vse to ima za posledico dogodke, nezgode in nesreče, na katere nismo bili niti najmanj pripravljeni in postaja vse naše življenje od dne do dne težje in izročeno na milost in nemilost vremenski katastrofi- Razen več ali manj nevarnih slučajev oseblosti se pajvljajo že tudi primeri smrtnih slučajev radi prenizke temperature in ponovno slišiš pogovore, da je itak najlažja in najlepša smrt — če te pritisne k tlom mraz. Koliko je tedaj resnice na tem umiranju brez težav in bolečin? Kakšne pojave opazujemo na človeškem telesu, ki je izpostavljeno prehudi zimi? Običajne in splošne posledice lokalne ozeblosti so znane. Odvisne so seveda od trajanja in jakosti mraza. Predvsem opazimo, da ohledi koža: mišičevje kože in njenih žilic se stisne, radi česar se ne more kri tako prosto pretakati skozi kožne žilice. Pri ljudeh z nenaravno občutljivim živčevjem zadostuje često le razmeroma rahel mraz, da jim obledijo n. p. posamezni prsti. Če pa vpliva mraz intenzivneje in delj časa, omrtvijo žili ce. Prehod krvi je radi tega otežkočen tudi skozi kapilarne, t- j. najtanjše žilice. Radi prepočasnega dovoda nove kr- vi se porabi ves kisik, predno pride nje gov nadomestek z drugo krvjo. Iz tega je razumljivo, da dobi kapilarna kri v ozeblem delu telesa močno venozno barvo in koža postane modrikasta. Istočasno je v prizadetem stanlčju opaziti Večjo množino krvi, žilice pričnejo pro-puščati in tako ozeblo modrikasto sta-ničie povrhu še oteče. V takem slučaju 'dobiš modrikaste in otekle uhlje ali debele prste itd. Od tega stanja lokalne ozeblostl pa do popolnega zmrznjenja enega dela ali celega telesa je seveda cela vrsta motenj. če se celo telo polagoma toliko ohladi, da se približa smrti radi mraza, se nam pojavljajo naslednje motnje: kri vsrkava s podvojeno silo hranilne snovi in se radi tega pojača tudi proces zgorevam'«. Tvori se večja toplota, ker se uporablja čim več masti in ogljikovega hidrata za zgorevanje, kasneje služi temu celo beljakovina. Nastane potreba po gibanju, kajti premikanje mišičevja pomeni pojačanje zgorevanja in povečanje toplote- Neredko opažamo reflek-torno, to je nehoteno tresenje mišic, car povzročajo po mrazu prizadeli kožni živci. Vse to služi za čim večjo produkcijo toplote v telesu. Človek ali žival prične hitreje dihati in krvni pritisk se poveča. Če pa pritiska mraz še nadalje, naenkrat omagajo vse te funkcije. Krvne celice prično razpadati. Občutimo silno utrujenost in spanec se nam vsiljuje. Čutila otope in brez bolečin omahne živo bitje v naročje beli smrti. Človek umre radi mraza, če temperatura njegovega telesa — treba ločiti od temperature okolice! — pade od 37 stopinj Celzija na (plus seveda) 20 do 18 stopinj. Smrt pri zmrznenju je pravzaprav smrt radi zadušitve, ker ustavita srce in pljuča svoje delovanje vsled padle temperature krvi. Posamezni organi lahko ostanejo pri tem še čisto življenja zmožni Zanimive poskuse so izvršili s kunci. Tako zmrznjene, da se niso mogli opomoči niti v toplih prostorih, so rešili z umetnim dihanjem. Zlasti se je to posrečilo, če so skrbeli za istočasno dovajanje toplote tudi telesu od zunaj. Oživeli so tako celo kunce, ki so bili že do 40 minut navidez poginuli. Tudi to je uspelo že, da so docela zmrzle živa- li, čijih srce že dalj časa ni več delovalo, spravili k življenju s tem, da so umetno pripravili srce do delovanja Iz tega sklepamo lahko tudi na to, kaj nam je storiti pri prvi pomoči, ako nam zmrzne kdo do nezavesti. Na pr vem mestu je potrebno umetno dihanje in dovajanje polagoma rastoče toplote od zunaj na telo zmrzlega. kar se doseže z zavijanjem trupla v tople odeje itd. Omeniti je treba tu vsekakor dejstvo, da morfij in še bolj alkohol le pospešujeta padec temperature! Zato je vinjeni človek tem bolj izpostavljen nevarnost popolnega zmrznenja. Radi omotice no alkoholu človek ne občuti nastopajočih bolečin radi mraza in se jim ne postav lja v bran z gibanjem- Itd., da bi si ta ko dobil nove toplote — temveč se preseli iz ene opojnosti po alkoholu v drugi sen, ki se mu približa kot predznanilo bele smrti. 5mrt znamenite lepotice V Monte Carlu je umrla te dni nekdanja najslavnejša lepotica angleške družbe, 76 let stara Lilly Langtry, prija-, teljica pokojnega kralja Edvarda VII. Langtry je bila najenergičnejša in najsposobnejša izmed sedmih lepih hčerk pastorja v Jerseyu. V čudovitem podnebju tega kanalskega otoka se je razvila v krasotico,- da Je zadivila vso londonsko javnost. Splošno je bila znana pod imenom »Jersejska roža«. Stara k> maj 18 let, je poročila nekega mnogo starejšega trgovca Iz severne Irske, ki se je mudil kot zdraviliški gost na otoku. Mož jo je uvedel potem v najodličnejšo londonsko družbo. Pokojni anglc-Ikl kralj Edvard VII. Je bil dolga leta zvest prijatelj te lepe dame. Radi nje Je nekoč izjavil: »Kadar gre za čast kake dame. potem mora vsak gentleman vedeti, kako naj priseže!« Pozneje se Je L»Hr ločila od svojega moža In se posvetila odrski umetnosti. Vendar pa v London« ni žela posebnih uspehov, za-paVTten' večje cela desetletja v Ameriki. Na stara leta se je poročila z enako starim Hugonom Bathejem In živela sedaj skupno i njim v krasni vili v Monte Carlu. Napoleon in njegoua potratna žena Na otoku Sv. Helene, kjer je bil v prognanstvu, se je nekoč izrazil Napoleon o svoji prvi ženi Joslpini sledeče: »Njena potratnost mi je postala it pr« va muka. Raje bi dal za vsako pametno atvar milijon frankov, kakor da vidim, da se brez potrebe zapravi 100-000 frankov. Nekoč sem dobil svojo leno Prauičen sodnik Kral jPeter Kastiljski je sodnike imenoval sam po lastnem dobrem prevdar-cu. Nekega dne Je bilo treba imenovati novega sodnika za Sevillo. Kralj pokliče trojico kandidatov k sebi in stopi ž njimi na sprehod v park. Med potjo jih opozori na polovico pomaranče, ki je plavala na vodi ribnika. — Kaj je to? jih vpraša kralj Peter. — Pomaranča! odvrne prvi brez premisleka. — Polovica pomaranče! pristavi dragi hitro. Tretji pa je molčal. — Kaj meniš ti? ga vpraša kralj. Ta pa vzame kralju iz roke lepo spoštljivo njegovo palico in privleče ž njo predmetno pomarančo k sebi. Ko jo pobere in pogleda od vseh strani ter malo pomisli, odgovori kralju: — Veličanstvo, najbrž je to polovica pomaranče. Kralj ga potreplje po rami rekoč: »Ti si modrijan. Ti boš dobil sodniško mesto. Nisi hotel soditi, predno nisi dodobra preizkusil stvari, čeprav si bil sko-ro siguren z odgovorom kakor tvoja tovariša. Tako je treba postopati, če hočeš vršiti častno nalogo sojenja o dejanjih in nehanjih svojega bližnjega!« Bogastuo operetne diue Pred kratkim je umrla v Varšavi ru-sko-poljska operetna pevka Kavecka. Pokojnica je bila pred svetovno vojno v Petrogradu in Moskvi izredno popularna. Kakor zatrjuje varšavski finančni urad, je bila Kavecka ena najbogatejših žensk na vsem Poljskem. Za časa boljeviške revolucije na Ruskem se ji je posrečilo pravočasno pobegniti In odnesti s seboj tudi vse ogromne dra gocenosti- Njena hiša v Varšavi je vred na 65 milijonov, zbirka umetnin 15, zbirka draguljev pa 115 milijonov dinarjev. V krasni briljantni ogrlici je 9 čudovitih žlahtnih kamnov, od katerih ima največji 24, najmanjši pa 20 karatov. Ogr. Uca sama je vredna 40 milijonov dinarjev. Vrh tega je Imela Kavecka še bri Ijantne uhane po 24 karatov, nad 50 dragocenih prstanov in večje število manjših dragocenosti. Bogate njene zaklade bo podedoval sedaj njen mož, grof Veloglavski. Umetnica si je pridobila vse bogastvo v Petrogradu in Moskvi, kjer je imela v aristokratski družbi številne oboževalce. Josipino nepričakovano v družbi neke znamenite modne trgovke, kateri sem izrecno prepovedal obiske pri Josipini. Izdal sem takoj več tajnih ukazov in ko je trgovka zapustila grad, so jo zgrabili in Izročili policiji. V Parizu je nastal seveda radi tega velikanski škau-dal.« Cesar je pripovedoval tudi o nekem slavnem krojaču, ki je bil poosebljena nesramnost. »Ko sem nekega dne dobil pri njem naročene stvari, sem se ž njim dalje časa raztovarjal. Kroiač je do skrajnosti izrabil to priliko. Z naravnost neverjetno predrznostjo ml je razlagal, da ne dam cesarici dovolj denarnih sredstev na razpolago in da nima niti dovolj sredstev, da bi se pošteno oblačila. Prekinil sem ga pri tem žlobodranju z ostrim pogledom- Razumel je, prebledel, se poklonil in odšel s povešeno glavo.« Najčragocenejša okna ima brez dvoma cerkev angleškega mesta York. ki so jo po 22 letih napornega dela zopet restavrirali. Yorška cerkev ima v 109 oknih vdelana stekla Iz 12. In 15. stoletja. Stekla so bila zbrana po vsej Angliji ln predstavljajo vrednost pet in pol milijard dinarjev, stroški popravil znamenite cerkve pa so zna' šali 28 milijonov dinarjev. Svinčene vezi v posameznih oknih Je bilo treba obnoviti, večina barvastih stekel pa se ;e radi starosti tako stanjšalo, da jih je bilo treba pojačitl s prilivanjem novih steklenih plasti. Dela so zahtevala ogromne žrtve, vendar se mesto York lahko ponaša, da ima glede na vrednost oken najslovltejšo cerkev svett. Spori Če imaš smrtnega sovražnika, mu priporoči, naj gre na letovišče na Lago Maggiore. Kajti v nekem berlinskem listu čitamo v članku »o jesensk vožnji po jezeru« tudi tole: »Otok Isola Superiore je naseljen z ribiči, ki se hranijo z ribami in tujci, ki obiskujejo otok . . .« Tudi recept. Žvižgovec: »Imam prijateljico, ki se je za vraga ne morem znebiti. Kaj naj storim?« Kuštrovec: »Poroči jo!« Zvižgovec: »? ? ?« Kuštrovec: »Veš, potem se vsaj lahko po predpisih ločiš od nje!« Kaktus kot zdravilo. Pepče: »Čemu pa imaš nastavljenih toliko kaktusov pred svojo posteljo?« Lipče: »Zdravnik mi jih je predpisal — proti moji bolezni, ker ponoči okrog hodim!« Logika. »Mar ne veste, da sl boste s pijačo za polovico skrajšali življenje?« »Nič ne de, kajti kadar pijem, vidim vse dvojno.« DaktHoskoplJa v restoranu. Ravnatelj velikega restorana pristopi h gostu, ki se je pritožil- »Kateri natakar pa vam je prvi stregel?« »Evo. tule na krožniku so njegovi prstni odtiski . . .« Mladina. Pri nočnem pregledu hotelov je policija iztaknila parček. On šestnajst, ona štirinajst. »Mar je mogoče? Celo vidva paglavca?« »Prosim, saj sva hotela samo v kino, pa Je bilo v čakalnici pribito opozorilo, da je za mladino prepovedano. Nato sva se odločila za hotel.« 5muška tekma u fTlariboru Smuška tekma za prvenstvo mariborske oblasti, ki jo priredi zimskošportni odsek SPD Maribor jutri dne 17- t. m. ob 13. s startom in ciljem pri kavarni °ark pod pokroviteljstvom Zveze za tujski promet za mariborsko oblast obeta biti prava senzacija letošnje zimske sezone. To je prva smuška tekma v večjem obsegu, ki se izvrši v najbližji okolici Maribora in bo sigurno privabila veliko število tekmovalk kot tekmovalcev in vzbudila veliko zanimanje občinstva. Dosedaj so že prijavljeni tekmovalke in tekmovalci iz Maribora, Ptuja in Celja; iz Ljubljane je računati na sigurno udeležbo. Tekmi bo prisostvoval zastopnik J. Z. Š. S. iz Ljubljane. Opozarjamo, da je vsa smuška proga že trasirana kljub neugodnim razmeram. Tehnično izvedbo tekme je prevzel g. ing. Rungaldier. Kljub vedno padajočemu snegu se ni bati, da bi bila proga zamedena, ker je določen velik kader smučarjev, ki bo ponovno prevozil celo progo še pred startom tekmovalcev. — Proga je izpeljana po krasnem severno Maribora ležečem gorovju ter bo zahtevala od tekmovalcev dovolj treninga in tehnike, razen tega bo pa tudi nudila razgled po krasni mariborski okolici. Za gospode je proga dolga 18 km, za dame 5 km ter omogoča udeležbo tudi manj izvežbanim tekmovalcem. Ostali publiki bo isto tako dana prilika, da z raznih razglednih točk opazuje prehitevanje in smučenje tekmovalcev ter si ustvari sliko smuške izvežbanosti posameznikov. Posebno opozarjamo gledalce, naj prisostvujejo startu in cilju, ki bo od 13. do kake 15. ure- Prihoda prvih dam na cilj je pričakovati na 14. uro, gospodov na 15. uro- Start in cilj je pri kavarni Park- Na licu mesta bo igrala godba »Drave«. Prostor za gledalce pri kavarni bo očiščen snega. Po tekmi je zbor vseh smučarjev v Grajski kleti, kamor se vabi tudi ostalo občinstvo. Tu bo razglasitev rezultatov ter razdelitev daril in diplom- Darila so razstavljena v trgovini »Mam« v Gosipo-ski ulici; med drugimi je poklonila Zveza za tujski promet za mariborsko oblast za prvaka krasno uro. Poleg tega dobi vsak prvak v konkurenci in izven nje krasno darilo, drugo plasirani pa diplomo. Prijave za tekmo sprejema g. Vetrih, trg. z urami, A. Stoječ, Jurčičeva u. 8. Prijavnina znaša 10 Dan, v nedeljo dvojno; v nedeljo se je mogoče priglasiti v kavarni Park. Izvedba cele tekme je poverjena akcijskemu odboru s predsednikom g. dr. Janko Orožnom na čelu. Zasedba proge in okrepčevališč: Smučarji tekmovalci in tekmovalke ter funkcionarji morajo biti prisotni v kavami Park ob 12. uri. Kontrole od kavarne do okrepčevalnice I. odidejo ob 12. uri. Okrepčevalnica I. se mora zasesti ob U. uri. Kontrole med okrepčevalnico I. in H. se zasedejo ob 12. uri, okrepčevalnica II- ob 12. url. Od okrepčevalnice II. do cilja zasedejo kontrole ob 14. url. — Zasedba damske proge ob 13. uri. Sanitetna služba: pri kavarni zdravnik in sanitetna patrulja; pri okrepčevalnici II. in sanitetni postaji pod okrepčevalnico II. po ena sanitetna patrulja. Markiranje poti se izvrši v nedeljo zjutraj; odhod ob 6.30 od kavarne. Generalna kontrola proge se izvrši z odhodom od kavarne ob 10-30. Demobilizacijo se izvrši po navodilih, ki so jih prejeli posamezni. Najkrajša imena 7x enozložna imena spadajo med najkrajša, vendar poznamo imena, ki jih tvorijo samo samoglasniki. Med eno-zložne spadajo imena reke Pad, kitajska rodbinska imena Fo in Vu, Ga in Kte. Pred leti pa so se enozložna imena močno udomačila med filmskimi igralci, ki so si nadeli pseudonime: Lo, Lu, Yo itd- V pariškem predmestju živi vinski trgovec z imenom »O«. V Normandiji živi svojem dvorcu plemič »U«. V pariških adresarjih pa so iztaknili še mnogo Hnen samo z eno črko. ljarje. Likalnike. Razne oblike-za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo iii dišave- Kotličke in šibe ';ž'a~ shcs. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila zaiirho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Pho-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila- in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana—Krožni-ke iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture in vse' vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vice!, Maribor, Glavni trg št. S. 334 je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl* tapetnik, Gosposka ulica 36- 257 stilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. J. M- Nekrep- 11 opremljeno, oddam s 1. marcem v najem. Uporabna jc tudi za pisarno. — Naslov v upravi »Večernika«. 341 Urarski pomočnik prvovrstna moč, se sprejme za stalno. Dopise z navedbo plače na J- Stoječ. Maribor, Jurčičeva ul. 8. 332 Prazna sobn. velika, v bližini parka se odda takoj ali z 1. marcem t- 1. Vpraša se v upravi. — ________________________________325 Trgovski pomočnik za trgovino z kuhinjsko opremo se sprejme. — Naslov pove uprava. 323 ® O ^r0 popravilo ur, ceno in točno z 1—5 letniin jamstvom pri tvrdki A. Sto-X *I§ ^ec’ Maribor, Jurčičeva ulica 8‘ stens^e 5n stoječe ure se pride na dom! 79 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner, Maribor, Vojašniški trg 3. »• 52 Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji , znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her. kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribcže ravne, okrogle, polokro- Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, • Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Eenoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.________________________297 Kovčcki za potovanje. torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 329 Popravila nogavic izvršuje solidno in poceni pletarna L Golob, Orožnova ulica 6. 16S PARNA PRALNICA 5 letno kobilo 15V3 pesti visoko, proti konju ali žrebcu vendar ne sme biti čez sedem let star. Vprašati pri Ivanu Sluga, Maribor, Tržaška cesta 5, Telefon 272. za znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po smrti mojega moža g. Josipa Stlbilj v polni izmeri. Radi tega je moja dolžnost, da priporočam to prekoristno institucijo vsakomur, ki še ni član tega človekoljubnega društva v takojšnji pristop. Maribor, dne 16. februarja 1929. Zofija Stibili. 340 . vdova trgovca. v ■PlOlno ulica v „Prf sladkorčku" Prvovrstna čokolada za kuho .... kg Din 36'— Fina čokoladna moka......kg Din 44'— Čokoladna surovina (Umak) za tortno glazuro ........... V*kg Din 16 — Mešano čajno pecivo......kg . Din 40’— Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete ^Parfumerija" Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zobna pasta, mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov* toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah pere moško perilo kot novo! Telefon 4S0 Centrala : Frankopar.ova ul. 9, Podružnica; Vetrinjska ulica 7, Obiščite k Lipski pomladanski w sejem 1929 Zastopniki se iščejo! Otvoritev 3. marca Trboveljski premog, bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom, pri Ivan Naveržnik, Aleksandrova c. 16. » Razstava vzorcev od 3. do 9. marca Velika tehnična in stavbena razstava . . od 3. do 13. marca Tekstilna razstava .... od 3 do 7. marca Razstava čevljev in usnja od.3. do. 6. marca Vsa navodila Vam dale častni zastopnik za mariboisko Oblast: dr. Scheichenbauer, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, aii pa Leipziger Messamt, Leipzig. Perje in puh vedno velika izbira, nizke cene! J. PREAC, MARIBOR GLAVNI TRG 13 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke »Patria*. Zagreb, JMOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 19 mg Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJI LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo l S .......— ■—■■■■ - , .... - j _ ■■ . . - , ^ . M SzdajaJ^onzorcij >Jutr£«jt Ljubljani; predstavi* Izdajatelte in urednik: P ran B r oiovlj iM^rifcoru. StraC '4 V F Č P R N T K Mra V Mariboru, ‘dne 16. U. 1929., rm Sobo veliko, zračno, v centru mesta ne- Otomane, matrace itd. izdeluje in popravlja ter izvrš.i- Naturno in dobro vino od leta 1927 iz.Špičnika se toči v go- sle in oglate. Lopatice za oglje, čepel in smeti. Sita, deske za testo in va-