St. 37 (1883) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 12. septembra 1985 Cena: 50 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI * VABILO BORCEM J J Vabimo borce Levstikove in* * Ljubljanske brigade, da se udel- J Je*ijo srečanja, ki bo ob odkritju ★ * spominskega obeležja padlim bor- J J cem obeh brigad, padlim v nemški ★ * ofenzivi leta 1943. Odkritje spo- J J minskega obeležja bo v soboto, 14* * septembra, ob 11. uri ob cesti med J J Gornjim Igom in Rakitno. Zbor* * borcev Levstikove brigade bo ob* ^10- uri. Organiziran je skupni* * Prevoz s Trga osvoboditve (izpred * $ Univerze) ob 8.30. J Odbor skupnosti borcev 8. SNOUB J Frana Levstika# ****+*++++++++++++++++ ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SEVNICA — Na sobotni seji osrednjega delavskega sveta Lisce so podelili 55 zlatih obeskov za 20-(etno delo v tem kolektivu in 60 za desetletno zvestobo. Predsednika sevmške in zagorske občinske sku-Psčtne sta v imenu predsedstva .3 podelila državna odlikovanja. Red dela s srebrnim vencem so Pfejeli: Ivanka Božič, Karolina Gorišek, Darinka Robar, Štefan penica in Davorin Zupančič; medaljo zaslug za narod; Vili Glas, Miro Gosar, Jože Jakoš in Stane Mapšak, medaljo dela; Albert Fe-‘C|jan, Nada Jazbinšek in Nada ovk, iz zagorskega tozda pa troje aelavk. Mariji Hering so izročili aepodeljeni srebrni znak sindi-atov z letošnjega prvomajskega re"nja delavcev na gori Lisci. Na prireditvi so peli Boštanjski antje. Družabno srečanje je travi0 Pozno v noč. Srečanja sta se eležili tudi prvi delavki Lisce p nekdanjh petih) Dora Božič in nav . Ljsec-Sekne ter častna čla-kolektiva Vinko Božič in Franc Ggorevc. 30 let Lisce jubileju Lisce bo jlgvoril inž. Marko Bulc SEVNICA — Minuli teden so se že *Vrstile nekatere prireditve ob 30-ne. n,ci. Lisce. V soboto je bila v tovar-. jedilnici slavnostna seja osred-boff- ^e'avs*ce8a sveta, kjer so naj-na8 d (lelavcem Poc*eEE priznanja in S|V torek so se sestali v Sevnici delav-tu' SVet' vseh tozdov, po krajšem kul-Sr .en) programu je bilo družabno j.Q ,anie z upokojenci. Včeraj je bil ta-s. 'f^novani »odprti dan« Lisce — nih^6111 0^anov 'n drugih organizira-p sLupin za ogled proizvodnih So,sod Ug' °Ečani. Ce bo vreme ugodno, Hoo° 2 Vrlla ^‘sce poletavali zmajarji, Z 7i. rt)eta^i Lisce pa se bodo pomeriti ato selekcijo Nedeljskega. A. Ž. Svoje samostojnosti kovači Marjan Orožen govoril ob jubileju Gozdnega gospodarstva Brežice —»Gozdarji so soodgovorni za položaj delavcev v predelovalni industriji« BREŽICE — Nad 500 delavcev Gozdnega gospodarstva iz dvanajstih tozdov v devetih občinah je v soboto, 7. septembra, počastilo 35-letnico obstoja delovne organizacije in delavskega samoupravljanja. Za to priložnost so odprli nove proizvodne prostore brežiškega tozda Transport in mehanizacija, kjer so zaposleni do zdaj delali v zelo težavnih razmerah brez nujno potrebne strehe nad glavo. Razvoj delovne organizacije v minulih desetletjih je v svojem govoru povzel glavni direktor Teodor Orša-nič. Na slavnosti je govoril tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen. Delavcem GG je čestital za njihov jubilej: »Ni treba posebej poudarjati,« je dejal, »da postaja gospodarjenje z gozdovi, z našim skoraj edinim naravnim bogastvom, vse pomembnejše, odgovornejše. Ta odgovornost se izraža v tem, da je nujno potrebno še naprej odpirati dostop do tistih gozdnih površin, ki jih do sedaj ni bilo mogoče racionalno izkoriščati. Eksploatacijo gozdov je nujno povezovati z njihovo obnovo K boljšemu gospodarjenju lahko največ prispeva urejenost notranjih samoupravnih odnosov, boljša orga- SPOMENIK PRVEMU BOJU RIBNICA — Poročali smo, da bodo v Mali gori pri Ribnici 8. septembra odkrili spominsko obeležje v spomin na prvi boj pripadnikov organizacije TIGR z okupatorjem, ki je potekal 13. maja 1941. Občinski odbor ZZB NOV pa je 4. septembra sklenil, da bo proslava 21. septembra ob 11. uri. Občinski odbor ZZB NOV in Planinsko društvo Inles Ribnica bosta za to priložnost organizirala tudi pohpd po delu nove ribniške planinske poti »Po poteh štirih brigad«. BERITE DANES! na 2. strani: • IMV: Le še malo potrpljenja • So komunisti naredili vse ? na 3. strani: • Rakete omilile nevihtno leto na 5. strani: • »Birokratsko poročilo« na 6. strani: • Razvoj z lastnimi močmi na 7. strani: • Pomnik pomembnemu Belokranjcu na 9. strani: • Meso v hrenovki le še začimba na 11. strani: • Večina ljudi meni, da so jedrske elektrarne cokla na 18. strajii: • S puško med goste na bazenu na 24. strani: • Nova grožnja kočevskim gozdovom S ^ DRAGA — »Proletarci vseh dežel združite se, da se boste vsaj k) P°šteno oblekli«, je ob ceni krznenega plašča (25 starih milijonov), ki 'liliujl^hekenke pokazale na sobotni modni reviji pred trgovino Julija, vz-naPovedovalec Jaka Šraufciger. Res je, letos bo mnoge segrela že ^a v n°Pen' trgovini ne bo predolgih vrst, zagotovo pa bo večja ljubi"*3 razPro(*ajah- Letošnjo modno revijo so za velike denarje pripravljaj Jar»ski modni delavgi, pa ni bila nič boljša od lanske, ki sojo pripravili Mij^ ®yoteksovci z domačimi manekeni in Tonijem Gašperičem. Zato ni I *lllt|\.’ “a so še najbolj navdušili malčki — manekeni s svojo tovarišico (na l?- Novoteksovega vrtca. (Foto: Janez Pavlin) nizacija dela, predvsem pa boljši in spodbudnejši način nagrajevanja. Tako imenovani panožni sporazum, ki ste ga delavci v gozdovih med prvimi sprejeli in ga začeli izvajati je lahko le nadaljnje izhodišče za vztrajno iskanje novih rešitev, da bi bolje delali in gospodarili, da bi se spopadali z nenehnim naraščanjem stroškov. 9 V soboto, 7. septembra, je občinski sindikalni svet imel razširjeno sejo, na kateri je sodeloval tudi predsednik RS ZS Marjan Orožen. Razpravljali so o družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah v občini. Težav je veliko, saj predelovalna industrija že dela na zalogo, v kmetijstvu se produkcija ustavlja zaradi visokih cen za gnojila in druge repromateriale, v tozdih in obratih z matičnimi organizacijami zunaj občine pa večinoma životarijo, ne da bi vedeli za usmeritev in mesto v novem srednjeročnem obdobju. Tu pa se — roko na srce — gozdarji in delavci, zlasti vodilni v GG, ne morete pohvaliti, da bi se posebej iz- kazali, saj je bil porast cen vaših proizvodov v zadnjem času med najvišjimi in je že dosegel raven, ki postavlja pod vprašaj rentabilnost in izvozno sposobnost predelovalne industrije, kjer dela veliko delavcev, za katerih socialno varnost na osnovi dela ste tudi vi soodgovorni.« Govornik je spomnil gozdarje na petdeseta leta, ko so z lesom prebijali gospodarsko blokado od strani info-rmbiroja in dejal, naj bo gozdarstvo tudi danes, ko moramo premagovati posledice zadolževanj v preteklosti, opora politiki naslanjanja na lastne moči. J. T. INOVACIJE TUDI V LABODU NOVO MESTO — V junijski akciji raziskovalne skupnosti za oživitev inovacijske dejavnosti v Združenem delu so pri Labodu dosegli lepe uspehe. Komisija za inovacijsko dejavnost je dobila v obravnavo kar 14 predlogov, 11 od teh pa jih je osvojila kot koristen predlog ali izboljšavo. Avtorjem ponudb bodo izplačali po 3000 din nagrade, posebne strokovne komisije pa bodo poleg tega ovrednotile predloge tudi glede na splošno družbeno korist, kar bo še posebej nagrajeno. Danes otvoritev 39. prvenstva LAP Novo mesto bo imelo v gosteh najboljše športnike ljubljanskega armadnega območja NOVO MESTO— Že od včeraj je Novo mesto gostitelj kakih 700 udeležencev letošnjega 39. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja, združenega s petim pregledom kulturno-zabav-nih dejavnosti. Po natanko desetih letih je tako Novo mesto vnovič sprejelo najboljše športnike vojake. Po včerajšnjem sprejemu ekip in popoldanskem ogledu legendarne Baze 20, bodo udeleženci prvenstva danes obiskali svoje pokrovitelje, delovne organizacije novomeške občine, vsi pa verjetno nestrpno čakajo današnjega popoldneva, ko se bo 39. športno prvenstvo, združeno s 5. pregledom kulturnih in zabavnih dejavnosti ljubljanskega armadnega območja, tudi uradno pričelo. Svečana otvoritev se bo pričela danes ob 16.30 s slavnostno povorko mladih športnikov od športne dvorane pod Marofom do Stadiona bratstvo in enotnosti, kjer bo uradna otvoritev, združena s kulturnim in zabavnim programom. Več o prireditvi na športni strani. SPOMENIK ŽRTVAM FAŠIZMA — V Mokronogu so se že pred leti ogreli za prestavitev spomenika na trg. To so izvedli ob letošnjem občinskem prazniku in spomenik sedaj lepo zaokrožuje podobo trga. Spomenik, pri katerem so precej pomagali tudi mladinci, je odkril generalmajor Ferdo Šetrajčič. (Foto: J. Simčič) Komunali se obeta zmešnjava? Ponedeljkov regijski posvet je pokazal, da vsaka občina »za svojim plotom« išče lastne rešitve — Skoraj vsa komunalna dejavnost brede v izgubah NOVO MESTO — Celotna komunalna dejavnost se zna z novim letom ustaviti, če dotlej komunalne delovne organizacije ne bodo usposobljene za poslovanje po novem zakonu. Posledice dveletnega neuspelega dogovarjanja pa bodo čutili občani, so menili na regijskem posvetu 9. septembra v Novem mestu. Nova komunalna zakonodaja začne veljati 1. januarja 1986, v štirih dolenjskih občinah pa je bilo doslej kaj malo narejenega, da bi zdajšnjo organiziranost prilagodili novim zahtevam. Dejstvo je. da po novem letu komunalne interesne skupnosti ne bodo smele več nastopati kot investitorke, ne bodo več dobivale kreditov, komunalne delovne organizacije, ki naj bite posle prevzele, pa niso zanje niti ustrezno organizirane niti kadrovsko zasedene. Tudi o možnosti, da bi se komunalne delovne organizacije v regiji povezovale vsaj po strokovni plati, so že govorili, kljub temu po občinah še naprej vsak išče rešitve za svojim plotom. Po mnenju nekaterih razpra-vljalcev tudi zaradi tega. ker bi želeli nad komunalno dejavnostjo obdržati svoj vpliv. fr? ptt 4 IOb koncu tedna bo prevladovalo pretežno lepo vreme. Kot kaže, so trajni viri obratnih sredstev in zahtevana strokovnost v posameznih službah najtrša zahteva nove zakonodaje, ki pa je na Dolenjskem spričo slabih gospodarskih razmer ne zmorejo, zato tudi mencajo z odločitvami. Čas teče, komunalna problematika pa se kopiči in zaostruje vse od ekoloških težav do oskrbe s pitno vodo itd. 9 Še največ je bilo sprememb narejenih v novomeški občini, tudi tu pa je osnovni zaviralni moment pomanjkanje denarja za sprotno komunalno dejavnost, da o razvoju niti ne govorimo. Nasploh pa so poudarili, da je bil novi zakon preveč pisan na kožo'Ljubljanein Maribora, težave pa zato čuti vsa ostala Slovenija. Dokončnega odgovora in smernic za reorganizacijo komunalnih dejavnosti na Dolenjskem tudi ta posvet ni dal. Na posvetu, ki ga je organiziralo Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, so navzoče tudi informirali, da prej kot v dveh letih ne bi smeli računati z uveljavitvijo pobude slovenske gospodarske zbornice, da bi se nekatere SIS materialne proizvodnje združevale. Medtem je potrebno dejavnost organizirati skladno z zdajšnjo zakonodajo. R. BAČER Velik je dolg do žrtev fašizma V Trebnjem in Mokronogu slovesnost TREBNJE, MOKRONOG — Štirideset let življenja in dela v svobodi pomeni trebanjskim občanom obdobje razvoja in velikih uspehov. Na to so ponosni, kot tudi na to, daje bila na Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada, ena izmed najbolj slavnih partizanskih enot. 4, september, dan ustanovitve te brigade,, je tudi dan, ko trebanjska občina praznuje svoj praznik. Zvesti stabilizacijskim usmeritvam so Trebanjci pripravili skromno praznovanje ki pa ga je odlikoval bogat program. Osrednji prireditvi sta bili preteklo soboto v Trebnjem in Mokronogu. Ob 10. uri dopoldne se je v trebanjskem domu kulture sestala na seji trebanjska občinska skupščina. Na njej je govoril njen predsednik Avgust Gregorčič, ki je dejal, da razvoj posebej ne more biti več tako skokovit, kakor je bil doslej. Kljub počasnejšemu razvoju pa bo v naslednjem obdobju dobilo delo še 400 delavcev, predvsem mladih. Zato ne kaže biti črnogled, je dejal med drugim. »Zave- 9 Na slavnostni seji, ki so se je poleg delegatov udeležili številni gostje, med njimi predstavniki pobratenih občin Ili-jaš, Obrenovac in Velika Gorica ter italijanske Guastalle, so bile podeljene tudi letošnje plakete občine Trebnje. Prejeli sojih Miha Bregant, Peter Deu, Lado Javornik, Maks Kurent, Peter Podobnik, Igor Slak, Janez Vidic in Niko Vranešič. Plakete občine Trebnje je podelil predsednik Avgust Gregorčič. damo se, da je naš dolg do ljudi, ki so se žrtvovali revoluciji, velik. Iz občine Trebnje je bilo med aktivnimi borci 1149 občanov, 219 aktivistov in 732 terenskih delavcev. V vojni pa je padlo prek 400 borcev in aktivistov.« Popoldne je bila v Mokronogu osrednja prireditev. Na njej je govoril generalmajor Ferdo Šetrajčič. Odkril je spomenik NOB, ki so ga Mokrono-žani prestavili z gradu na trg. Na mo-kronoškem gradu, kjer se je proslava nadaljevala, je predstavnik skupnosti borcev 15. udarne divizije, ki ima domicil v občini Trebnje, podelil plaketo trebanjski občini. Sledil je recital avtorja Staneta Pečka Po poteh svobode, potem pa so mokronoški gasilci za vse prisotne pripravil veselico. J. S. BELT PRAZNUJE ČRNOMELJ — Tukajšnji Belt bo v okviru praznovanja 30-letnice delovne organizacije in 65-letnice livarstva v Črnomlju pripravil v soboto, 14. septembra, ob 11. uri v kampu v Vinici proslavo. Slavnostni govornik bo zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič. V kulturnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbor Belt, recitatorska skupina, ritmična skupina osnovne šole Vinica' in godba na pihala iz Črnomlja. SEČNJA LESA SE POVEČUJE NOVO MESTO — Po podatkih Gozdnega gospodarstva Novo mesto so v letošnjem prvem polletju v družbenih gozdovih posekali čez 73 tisoč kubikov lesa, kar je za 9 odst. več kot ta čas lani, v zasebnih gozdovih pa sta se sečnja lesa in odkup povečala kar za polovico. »Pozabljena« Dolenjska Dolenjska idilik, s cvičkom in klobasami je dobra za turistične prospekte, ne sme pa biti stvarnost v novih republiških dokumentih. V zasnovi dolgoročnega in srednjeročnega republiškega načrta je namreč celotna regija skoroda neopazna. Po mnenju novomeškega izvršnega sveta bi morala v 'dolgoročni plan priti modernizacija železniške proge ne le do Trebnjega, marveč do Novega mesta,ker je ta odsek proge najbolj obremenjen in zastarel. Prav tako naj bi zagotovili gradnjo dela avtoceste in pa kraka plinovoda. V tem dokumentu naj bi modernizacijo železniške proge in gradnjo avtoceste postavili na tako mesto, da bi z gradnjo vsaj začeli, medtem ko naj bi do leta 1990 za napeljavo plinovoda opravili vsaj pripravljalna dela. Ker so za vse štiri dolenjske občine pomembnejša dela v republiških planih interesnih skupnosti napisana na repu investicij, je upravičena tudi domneva, da zaradi pomanjkanja sredstev do gradenj sploh ne bo prišlo. Potemtakem bi celotna regija lahko povsem izpadla v republiških investicijah, to pa bi bila prehuda klofuta pokrajini, in njenim ljudem. R. BAČER IMV: le še malo potrpljenja Poulične govorice se širijo zaradi prešibke prave obveščenosti NOVO MESTO — V novomeški tovarni avtomobilov je bilo v zadnjem času med delavc čutiti nemir kot posledico negotove bodočnosti, izredno nizkih osebnih dohodkov in pouličnih govoric. Na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in sindikalne konference tovarne avtomobilov so 5. septembra zadeve razčiščevali. Med delavci je prišla slaba volja do izraza zlasti ob avgustovskem izplačilu osebnih dohodkov. Delavcem so burile kri tudi govorice, da predlagana nova organiziranost v dve delovni organizaciji pomeni konec tovarne avtov. Govorili so o neupravičenem povišanju osebnih dohodkov posameznikom in zaposlenim v DSSS, o »prodaji« tozdov in odpovedi posameznih članov KPO. Sodu pa je izbil dno dva dni prej izsiljeni sestanek v lakirnici. Spet se je izkazalo, da je krivec predvsem slaba obveščenost. Delavci, hlastajoč za informacijami, ki jih v tovarni ne dobe, potem nasedajo pouličnim govoricam. Občinsko sindikalno vodstvo, ki seje s problematiko IMV ubadalo na več sejah, je tokrat z zasedanjem v tovarni skušalo priti do prave slike razpoloženja z neposrednim pogovorom z delavci. V navzočnosti predstavnika republiškega odbora Zveze sindikatov, odbora kovinarjev, podpredsednika novomeškega izvršnega sveta in člana začasnega kolektivnega organa v IMV Antona Kuharja je stekel zelo odkrit pogovor. Dogovorili so se za problemsko konferenco v IMV v oktobru, na kateri naj bi začasno vodstvo pripravilo analizo uresničevanja sanacije in nakazalo perspektive za 3500-članski kolektiv tovarne avtomobilov. Nesporno je bilo ugotovljeno, da sanacija daje rezultate ne samo v prikoličarski proizvodnji, ampak tudi v tovarni avtomobilov. To najbolj dokazuje podatek, da so letos z 260 zaposlenimi manj za 7 odst. povečali proizvodnjo. Ob vsem tem pa ima prenekateri delavec zaslužek na ravni zajamčenega, ostali pa tako nizke »plače«, »da ob njih jokajo«. So znatno pod občinskim poprečjem. Menili so, da so zdajšnje razmere znak za alarm, ki zahteva boljšo obveščenost zaposlenih, boj malodušju in krotenje nestrpnosti. • Podporo občinskih sindikatov je dobil predlog za zvišanje osebnih dohodkov, upoštevaje uspehe v sanaciji. Posledica slabih prejemkov je dejstvo, da na veliko odhajajo izve-žbani delavci od strojev, ostajajo pa mladi in novinci. Drugih delavcev ne dobijo, v takih razmerah pa ne bi bilo možno izdelovati kvalitetnih vozil za izvoz in tudi ne v dogovorjenih količinah. Klic po spremembi razmer in programu za bodočnost vse bolj • Nič čudnega, da smo Jugoslovani čedalje slabši v plavanju — toliko plavamo v dolgovih, da polagoma pozabljamo, kako se plava v vodi. MARJAN BRADAČ dobiva poteze nestrpnosti. To je sicer potrebno razumeti, vendar so prosili delavce za le še malo potrpljenja. S pritiski, kakršnih smo včasih vajeni doma, se tujih partnerjev ne da ustrahovati. RIA BAČER Nov Bikov skok V prvem polletju pod-vojena proizvodnja RIBNICA — Riko Ribnica je v prvem polletju letos spet napravil velik skok naprej in je tako že vrsto let najuspešnejša delovna organizacija v občini, sodi pa tudi med najuspešnejše V republiki in državi. Tako so v prvem polletju v petih tozdih Rika, ki štejejo skupaj okoli 1.100 odst. več kot v istem obdobju lani), za blizu 1,6 milijarde dohodka (84 odst. več), 760 milijonov akumulacije (133 odst. več). Skupno so v istem obdobju izvozili za blizu 2,8 milijarde dinarjev (141 odst. več), od tega na konvertibilni trg za 233 milijonov ali 333 odst. več kot v prvem polletju lani. V Rikostroju so, kot smo na kratko že poročali, odprli 7.400 kvadratnih metrov novih delovnih prostorov. V novih prostorih, kjer bodo izdelovali težje stiskalnice, so še zaklonišče za 200 ljudi, gostinska soba s skladišči in kuhinjo, kuhinja z menzo in sanitarijami, prostor za kuhinjsko osebje idr. Riko ima tako zdaj že samo v Lepo-včah v Ribnici kar 23.000 kvadratnih metrov pokritih površin. J. P. Kratek premislek Ob tednu boja proti kajenju in pljučnim bo-_________leznim_________ Malce groba šala pravi, da je na eni strani cigarete žerjavica, na drugi pa bedak. Zdravstvene raziskave so pokazale, da je kajenje resnično škodljiva razvada, ki oropa človeka za najdragocenejše, kar ima, zdravje in življenje. V tej luči je groba šala še premalo groba, saj vemo, da kljub obilici prelitega črnila in tiskarske barve, javnih opozori! in svaril zdravnikov in drugih zavzema kajenje tobaka vznemirljiv razmah. Se posebno hudo je, ker po cigareti segajo vse mlajši rodovi, torej tisti, ki jim razvada najbolj škodi. In ker ta teden začenjamo teden boja proti kajenju po vsej Jugoslaviji, naj vsakdo sam zase vsaj za trenutek premisli, ali ni morda med tistimi, ki jih omenja zgoraj zapisani izrek. In če je, potem naj premisli naprej: kaj, če groba beseda bedak le ni prepolna resnice? Kolikšna je cena sevniških zdrah? V Jutranjki so postavili številko, koliko so jih veljali spori v zadnjih 15 letih — __________Obisk delovne skupine CK ZKS v OO ZK v tozdu Motiv________ SEVNICA — Bodi nam dovoljeno, da zapišemo nekaj neposrednih, za koga morda obrobnih ugotovitev s sestanka osnovne organizacije ZK v Jut-ranjkinem tozdu Motiv (priprave na bližnjo sejo CK ZKS o aktiviranju lastnih moči), ne da bi se izgovarjali na »zahajanje z dnevnega reda«, kot so to naredili nekateri drugi časopisi. Glavni direktor Karl Vehovarje na več kot štiriurnem slabo vodenem sestanku 9-članske osnovne organizacije ZK in okrog 30 vabljenih gostov najprej razdelil pismen prispevek o petnajstletnih razprtijah v Jutranjki. Med drugim je zatrdil, da bi brez njih imeli zaposleni za polovipo večje osebne dohodke, tako slabo da so učinkovale na delo tovarne. Sekretarje skušal sestanek speljati v mirnejše vode o inovacijah, predsednik sevniškega občinskega komiteja ZK Franc Pipan pa je polemiziral z nekaterimi Vehovarjevimi trditvami. Predsednik občinskega izvršnega sve- ta Janko Rebernik je, preden sta s predsednikom občinske skupščine sestanek zapustila, predlagal spravo, konec vsem sporom in mirnejše tlelo vnaprej. Sestanek se je brez uspeha večkrat vrtel okrog zadeve »Stopar«. Jutranjka očitno vztraja pri nadomestni tožbi v Ljubljani, govor je bil tudi o nekakšnem sestanku na CK. Pred koncem sestanka je odšel še direktor Vehbvar, izvršni sekretar P CK ZKS Emil Štern je zatem zavrnil očitke o izgubljenih milijardah zaradi razprtij. Vehovarjevo trditev, da bi delavci Jutranjke v drugačnem vzdušju lahko namesto tega imeli za pol višje Zavlačevanje namesto ukrepanja Obeta se spet vroča politična jesen LJUBLJANA — »Majska« analiza o uresničevanju gospodarske stabilizacije vsebuje več »minusov« kot »plusov«. Težave so ostale, nekatere pa so se celo poglobile, npr. rast inflacije in padec življenjske ravni. Tisti (teh pa ni malo), ki potiskajo ZIS na zatožno klop rednih in edinih krivcev, pravijo, da so bili od ukrepov ekonomske politike pravočasno sprejeti samo realne obresti in realni tečaj dinarja ter zakon o cenah, katerega učinki so vsekakor znani. Stvarnost pa je vendarle nekoliko drugačna. V skupščini je v teku sprejemanje deviznega zakona, zakona o planiranju, tečajnih razlikah, kriteriji za nerazvite, zakona o financiranju razširjene reprodukcije, ni paše nikjer niti dogovora o deviznih terjatvah — o tem, kaj storiti v inflacijski politiki, pa razpravljajo šele sedaj. Skupščine in ZIS imajo torej dela do vratu. Ekonomska politika naše zvezne vlade ima mnogo slabih plati in o tem ni pametno molčati. Prav tako je jasno, da nakopičenih družbenih in ekonomskih težav ni možno rešiti . v kratkem času, pa tudi, da so dodatni problemi posledica odlaganja izvajanja stabilizacijskega programa. Republike in pokrajini dve leti po sprejetju uporabljajo stabilizacijski program samo takrat, ko preračunajo, če jim to ustreza. Zaradi tega je v tem trenutku nujno jasno povedati, kdo in zakaj zavrača stabilizacijski program in spremembe v gospodarskem sistemu. In, ne nazadnje, kdo se boji nujnih sprememb v političnem sistemu? Vsekakor za vse te pomanjkljivosti ne moremo kriviti samo ZIS. ZIS je zaradi različnih stališč republik in pokrajin pogosto brez moči. Načela enakopravnosti narodov in narodnosti, republik in pokrajin in občin v njihovem okviru nikakor ne bi smeli obravnavati tako, da je to ovira za združevanje dela in sredstev, za iskanje enotnih rešitev pri urejanju in usmerjanju gospodarskega življenja. Švicarska konfederacija je zagotovila popolno enakopravnost narodov, ki v njej žive, vendar je gospodarsko enotna država. Če pojmujemo to načelo kot pravico veta na sleherno rešitev, ki komu ne ustreza, potem nove rešitve ni ali pa bomo sprejemali rešitve, na podlagi katerih ne bo mogoče uresničevati uspešne gospodarske politike. Značilen pri* mer je sedanji zvezni zakon o cenah, ki so ga pripravljali več let in vsebuje šest povsem različnih načel za oblikovanje cen. 0 Povsem zgrešeno je obravnavati načelo enakopravnosti tako, daje treba vedno o vsem in o čemerkoli doseči konsenz, da se neskončno dogovarjamo in sporazumevamo. To vodi v nevarno omrtvičenje pri odločanju, še zlasti v zelo neugodnih mednarodnih ekonomskih in političnih okoliščinah in odnosih. Kot je že zdavnaj znano, ne more noben sistem niti podsistem uspešno delovati na podlagi nenehnega pogajanja in dogovarjanja. Glede na različno gospodarsko sestavo v naših republikah jn pokrajinah je dobilo prelivanje dohodka prek sistema cen nujno regionalni in nacionalni vidik, to pa je pripeljalo do vse večjih pristojnosti republik in pokrajin na področju cen. V takih pogojih primarne delitve je moralo nujno priti do širitve zajedalskega gospodarjenja. t j. do splošne usmeritve, da se dohodek povečuje z dviganjem cen blaga in storitev. VINKO BLATNIK' prejemke, je označil, da so povsem brez osnove in politično škodljive. Zavzel se je za nadaljnje odkrite pogovore. Do nekakšnega soglasja je prišlo glede Inpleta. V Jutranjki zavračajo očitke o trdem stališču do tega svojega »otroka«. Zapisniško so dokazovali odprte karte. Zavzemajo se za odkrite poslovne odnose, sprejemajo tudi Šternovo pobudo za solidarnost. • Jutranjka je po moči na zavidljivem petem mestu med konfekcionarji v republiki. V zadnjem letu je zelo povečala izvoz, in to navzlic temu, da njeni delavci delajo na pretežno odpisanih strojih. Na sestanku so zato govorili o nujnem posodabljanju, ki pa zadeva na skorajda nepremostljive ovire, zlasti še, ker seje izdelovalec šivalnih strojev Bagat začel zgledovati pri avtomobilski industriji in podobnih izsiljevalcih prodajnih pogojev. Kljub temu v Jutranjki upajo, da bodo še dobro poslovali in prejemali visoka sejemska priznanja. Maratonskemu sestanku lahko zamerimo predvsem premalo idejnopolitičnih izhodišč, kako bi morala ta maloštevilna osnovna organizacija delovati, da bi si med zaposlenimi priborila mesto, ki ji gre. A.ŽELEZNIK V Celju se bo osemnajstič predstavila obrt Od 13. do 22. septembra CELJE — Jutri bodo odprli 18. mednarodni obrtni sejem, največjo tovrstno prireditev pri nas, ki priteguje vse več obiskovalcev. Pravzaprav je bil sejem odprt že dva dni prej, kajti letos so se odločili za novost v obliki dveh posebnihpošlov-nih dni. Med običajnimi sejemskimi dnevi je bilo namreč lani toliko obiskovalcev, da so se prehodi zatrpali. Pričakujejo, da bo razstavljalo 3.800 slovenskih obrtnikov, okrog 240 iz ostalih predelov Jugoslavije in 32 tujih razstavljalcev opreme. Zastopanih bo 63 obrtnih združenj, 32obrtnih zadrug, 72 podjetij in 15 trgovskih organizacij. Tudi letos bo živahno v posebni obrtni ulici, kjer bodo posamezni rokodelci pred očmi obiskovalcev izdelovali svoje izdelke. Posebnosti letošnjega sejma bodo specializirane razstave tekstilcev in lesarjev, gostinske opreme in kmetijske mehanizacije. Podobno kot zadnja leta bo tudi tokrat savinjska metropola živela s sejmom. Po raznih dvoranah bo vrsta sestankov in posvetovanj. Marsikaj od razstavljenega bo tudi letos moč kupiti. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do — INLES NA SEJMIH RIBNICA — Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani je razstavljal tudi ribniški Inles. Seveda Ribničani niso prikazali vin, ampak svoj program vrtnih miz. Po Inlesovih mizah so najbolj povpraševali Nemci in inlesovci so že sklenili pogodbo za prodajo na nemški trg. Seveda bodo take mize naprodaj tudi doma, njihova cena pa bo okoli 20.000 din. Te dni je bila tudi v grškem mestu Solun velika razstava Svoj razstavni prostor je imel tudi ribniški Inles. So komunisti naredili vse? Na seji občinskega komiteja ZK Trebnje so obravna-vali rezultate gospodarjenja v prvem polletju nejšo analizo potrebnega več časa. Več kot razvidno je, kakor je dejal predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Trebnje, da stanovanjska skupnost v takih razmerah zelo težko gospodari. Najemnine za stanovanja so bile povečane že dvakrat, toda denarja je komaj za najbolj nujno vzdrževanje stanovanj, za gradnjo novih pa ga ne ostane nič. Stanovanjska gradnja zaostaja za načrti, kakor pa kaže, tudi okleščenih načrtov ne bodo • V trebanjski občini že od pomladi dalje poteka evidentiranje za funkcije v ZK in delegatskem sistemu. V osnovnih organizacijah ZK so že evidentirali možne kandidate za opravljanje funkcij v družbenopolitični skupnosti, ZK in drugod. Za vodstvo občinskega komiteja so evidentirani Milan Kranjc, Ludvik Lovše, Jana Petrovac in Lojze Ratajc. Za predsednika občinske skupščine so evidentirani Nace Dežman, Avgust Gregorčič, Tone Hočevar, Drago Kotar, Jože Tomažin in Janez Zajc. Za predsednika izvršnega sveta pa so v osnovnih organizacijah evidentirali Jožeta Falknerja, Toneta Hočevarja, Jožeta in Franceta Jevnikarjs:, Pavlo Kranjc, Maksa Kurenta, Ludvika Lov-šela, Jano Petrovac, Cirila Pevca in Lojzeta Ratajca. uresničili. V organizacijah združenega dela plahni zanimanje za nakup stanovanj. Nasprotno pa narašča interes za gradnjo zasebnih hiš. Rečeno je bilo tudi. naj bi se sodelovanje med Stanovanjsko zadrugo Šentrupert in stanovanjsko skupnostjo okrepilo. J. SIMČIČ TREBNJE — Na seji občinskega komiteja ZK v Trebnjem, ki je bila 9. septembra, so delegati in direktorji nekaterih trebanjskih delovnih organizacij obravnavali rezultate poslovanja v prvem polletju. Seznanili so se tudi z vprašanji stanovanjskega gospodarstva ter s potekom evidentiranja za funkcije v ZK in delegatskem sistemu. Edina razveseljiva vest o trebanjskem gospodarstvu je, da mirenska IMV posluje brez izgub. Drugi kazalci so Večinoma negativni, čeprav dosega gospodarstvo dokaj visoke prihodke, ki pa so vsi plod inflacije. Izvoz še naprej šepa, poleg tega je njegova struktura vse prej kot ugodna. Prevladuje klirinški izvoz, pokritost uvoza z izvozom je komaj nekaj več kot 80-odstotna, ves izvoz pa ustvari le troje delovnih organizacij. Čeprav se je akumulacija popravila, je še daleč od optimuma. Nasploh pa stroški naraščajo'hitreje od prihodka in temu primeren je tudi.dohodek. Nič bolje se ne godi družbenim dejavnostim. Šolstvo je že tako in tako v nenehnih težavah. ki se najhuje odražajo v nizkih osebnih dohodkih za učitelje. Z izgubo posluje tudi trebanjski zdravstveni dom, ki mu manjka več kot 10 milijonov dinarjev do pozitivnega poslovanja. Vse te ugotovitve so žc stara zadeva, zato ni čudno, da se je eden izmed delegatov vprašal, kakšna je pri vsem lem odgovornost komunistov. Ali so res naredili vse, da bi se gospodarjenje izboljšalo? V stanovanjskem gospodarstvu je problemov več kot dovolj. Zato so se na seji odločili, da jih bodo samo nakazali, medtem ko bi bilo za oodrob- /"■v ■ NASA ANKETA Cigaretni dim razdvaja Svet ni razdeljen samo na vojaškem ideološke bloke. Bolj opazne so tiste vsakdanje delitve, med pešce in voznike, proizvajalce in kupce, kadilce in nekadilce. Interesi so pogosto hudo nasprotni, razumevanja in posluha za drugega bolj malo. Ob tedhu boja proti kajenju smo pripravili anketo, s katero smo hoteli poizvedeti, kako je v vsakdanjem življenju med tistimi, ki si po lastni izbiri in volji strupijo zrak s cigaretnim dimom, in tistimi, ki tega nočejo, pa jih skupno življenje sili v tako imenovano pasivno kajenje na sestankih, v javnih prostorih, prevoznih sredstvih, na delovnih mestih in domovih. Če vlada nasilje kadilcev nad nekadilci ali je kaj več razumnih omejitev v korist enim in drugim? MARIJA PEZDIRC, administratorka v črnomaljskem Beltu: »Kljub opozorilom, naj ljudje ne kadijo, se tega le redkokdo drži. V Beltu kadimo celo v sejni sobi, kjer se zbere veliko ljudi, med njimi tudi nekadilci. Opažam pa, daje sicer na javnih prostorih manj kajenja. Sama kadim, a tako malo, da mi najbrž ne škodi. Moti pa me, ker ljudje odmetujejo cigaretne ogorke vsepovsod.« JAKOB VITOVSKI—JAKŠE, šef službe v metliškem hotelu: »Pred 20 leti smo se štirje prijatelji dogovorili, da bomo nehali kaditi. Jaz sem nehal, ostali trije paše danes kadijo. Meni zdaj cigaretni dim smrdi, žal pa moram zaradi svojega poklica delati v zakajenih prostorih. Pomagam si lahko le tako, da vključim ventilator. Seveda bi želel, da ljudje ne bi kadili, a prepovedati jim ne morem. Dobro bi bilo, če bi imeli v lokalih tudi prostore za nekadilce.« ' MIRKO HROVAT, upokojenec iz Mokronoga: »Kaditi sem začel v svojem 16. letu, ko sem bil v partizanih. Potem sem kadil vse do upokojitve, ko sem začasno nehal. Ob Titovi smrti sem ponovno začel pa nehal in spet začel. Tako se zdaj ponavlja. Ta hip kadim, a si želim, da bi nehal, saj vem, daje kajenje zdravju zares hudo škodljivo. Kadar kadim, se slabo počutim.« KRISTINA POTOČAR iz Novega mesta: »Kajenje me zelo moti. Žal je moj mož hud kadilec, pokadi najmanj 40 cigaret na dan. Čeprav mu kar naprej pridigam o škodljivosti kajenja, nič ne pomaga-Poleti še gre, ko imamo vse odprto, pozimi pa je hud kadilec v stanovanju prava nadloga.« MATJAŽ VIRANT, gasilec pri IGD Inles Ribnica: »Čeprav sem kadilec, spoštujem nekadilce in ne prižgem cigarete, če sem med nekadilci. Na sestankih sploh ne bi smeli kaditi. V lesni industriji je še toliko bolj prav, da je kajenje strogo omejeno le na določene prostore, saj je pri nas veliko hitro vnetljivih snovi, od prahu do premazov in lakov. Žal se pri nas še ne zaveda vsak delavec, da smo kot v smod-nišnici in da odvrženi cigaretni ogorek lahko povzroči katastrofalen požar, zara-di katerega lahko vsi ostenemo brez kruha.« IRENA POJE, blagajničarka v hotelu Pugled v Kočevju: »Sem kadilka, a vendaf J sem proti temu, da bi na sestankih, tudi# | trajajo več ur, kadili. Tudi kadar grem na j obisk k nekadilcem, se vzdržim in ne ka- | dim. Zelo me moti, če kdo kadi v avtobus" J ali v lokalu, kjer je kajenje prepovedano- | Sama bi se zelo rada odpovedala kajenju-pa ne vem, kako.« JANKO BLAS. tajnik društva nekadilcev v Sevnici: »V naši občini smo lani kot tretji v Sloveniji ustanovili društvo nekadilcev. Nekadilci imamo pravico do čistega zraka brez cigaretnega dima. A dan za dnem vidimo, da kadilci kade tudi tam, kjer je prepovedano. O škodljivosti kajenje bi morali uspešneje prepričevati ljudi. A poglejte, naše znanstvene ustanove spodbujajo sajenje tobaka v Beli krajini! Ne bi raje ta trud vložili v druge kmetijske kulture, ki nam jih primanjkuje?« KATICA KOVAČIČ, delavka iz Brežic: »Iz javnih prostorov, predvsem lZ J čakalnic, so kajenje precej izrinili. V . i busih nikomur ne pride na misel, da bi P(‘ ’ žgal cigareto. Prav je tako, kadilci nimaJ0 > pravice zastrupljati ljudi okrog sebe. M1 ^ slim. da je na vlakih še zmeraj prem" 0 j oddelkov za nekadilce. Z vlaki potuje vs* ^ več družin z otroki, ti pa so najbolj obi"1 | Ijivi za cigaretni dim. ' JOŽICA HARTMAN, blagajničarka na železniški postaji v Krškem: »Nam nekadilcem je marsikdaj zagrenjeno življenje in delo, kajti razna opozorila zaležejo bore malo. Pri nas je v čakalnici včasih toliko cigaretnega dima. da je škodljivo tudi za nekadilce, čakajoče na vlak. Morali bi bit» dosledni in nikjer v javnih prostorih, razen morda v gostilnah, ne bi smeli dopuščati kajenja. Terorja kadilcev imamo počasi že vsi čez glavo!« I * [ s l s [ H I S \ S [ \ s I DOLENJSKI LIST Št. 37 (1883) 12. septembra^ Bo plinski top odgnal divjad? Rakete omilile nevihtno leto Nesporna uspešnost protitočnega dežnika — Predlog za enotne prispevke SEVNICA — V Sloveniji si prizadevamo za enotno protitočno obrambo (ustanavljajo jo še na Primorskem, kjer so letos v tamkajšnjih vinogradih imeli katastrofalno točo), vendar je za financiranje obrambe v veljavi še različna stopnja. Na mariborskem koncu plačujejo nižjo stopnjo, v osrednji Sloveniji, kamor spada tudi Dolenjska z Belo krajino in Posavjem pa višjo. V Ljubljani so minuli teden obravnavali že peto enačico samoupravnega sporazuma, po katerem teh razlik ne bi smelo biti • Drugi uporabniki prostora, razen kmetijcev, se radi na vse kriplje otepajo prispevka za obrambo proti toči, zato je v osrednji Slovenjji prispevek za kmetijce tudi višji. Ce pa toča že pada, ne pada le po poljih, temveč povsod. Da škoda niti v industriji ni zanemarljiva, kaže nedavna pocenitev katrc v IMV. več. Po njej naj bi se v osrednji Sloveniji prispevna stopnja zmanjšala. Razliko naj bi pokrili republiški intervencijski sklad in podobni občinski skladi. Nasploh je imela protitočna obramba letos obilo dela. Do začetka minulega tedna je bilo skupno 47 akcij. Do takrat so izstrelili Barjakovič: »Če se bo plinski top 0 nesel, je res vreden tega denarja.« ŽUNIČI — »Če ne bi pšenice, ovsa, oruze pa tudi krompirja in drugih Pr|delkov varovali pred divjadjo, nam ne bi njč ostalo.« pravi Peter Barjako-j1, !z Žuničev. »Jaz sem doslej posku- ze vse, da bi pridelek čimbolj za-aroval pred divjadjo, a je škoda kljub v ?a ysako leto zelo velika. Daleč naj-škode nam naredijo divje svinje. Precejšen škodljivec pa je tudi jazbec, električni pastir ne ustavi in je pri •Pobiranju pridelka' zelo vztrajen. Barjakovič je pred leti iz Kočevja obil neke trakove in z njimi ogradil 0 ',Ve s pšenico in koruzo, spodaj nape-L i ektr>čnega pastirja in še luč priim 3 vse t0 divjad, zlasti jazbeca, ni v: 5°' »škoda, ki jo povzroči di-ki n '*6 ^es vehka in tista odškodnina, tre/arn j° dajo lovci, še zdaleč ni us- 1 /na- Pa imej veselje s kmetovanjem! _i -vcj morali ljudem pomagati ku-se ' j '.riene pastirje, a o tem nočejo j' c- • slišati. Lani so bili v komisi-di ,! Je ocenjevala škodo zaradi divja-so ivme’ k' so P°^ten0 ocenjevali, pa bili deležni od lovcev očitkov in , °s nočejo več sodelovati v tej kormsiji...« li S° preci časom v te*r krajih sliša-pjj ® divjad uspešno preganja z njiv ku ^top.so se začeli zanimati za na-ličih 'a-i imaj° dva taka topa v Mi-Ž„„.'P° enega pa v Marindolu in tak t ”^° sem zvedel. da se dobi zan ' sern rekeh da dam tudj kravo sttto sarno da ga dobim. V Žuničih Da v skuPaj kupili trije kmetje, zanj soj ^ dali 180 nemških mark in litinam V' ^°P deluje na plin, narav-pres.0 Sa lahko, da poči v časovnih iiriam . oc* m'nute do pol ure. Top Pon"? tri tedne. Sprva je delal samo PrašTc set^aj Pa lud> podnevi, kajti šk0(j mi kljub topu naredili Podn° vem. ali so na njivo prišli PokaJy' a*' S° Se Ze nava^''' na A. B. Novost drobilnik za kompost Izdelek Gorenja V prizadevanjih, da dopolnijo ponudbo male kmetijske mehanizacije, so v Gorenju Muta razmišljali, kako pospešiti pridobivanje cenenega in najbolj zdravega gnojila — komposta. Odločili so se za drobilnik organskih odpadkov. Zanj so razvili svojski rezilni sistem, ki je med testiranjem pokazal svoje prednosti, posebej še funkcionalnost. Zdrobi namreč vse organske odpadke in omogoči kar najhitrejšo biološko presnovo organskih odpadkov. Drobilnik poganja elektro oziroma bencinski motor. Rezilna glava je v specialno odlitem ohišju, ki je cevasto podaljšano. Organske ostanke je treba vstavljati v ohišje, morajo biti sveži, obrezline sadne- ZANIMIVOST ga drevja pa ne debelejše od 2,5 cm. Listje, ~ travo in druge organske odpadke je treba vstavljati v drobilnik v večjih šopih, obrezline sadnega drevja, trte in podobno pa v manjših. Drobilnik organskih odpadkov Gorenje Muta porabi za eno uro obratovanja 2,2 kWh električne energije. In še to: za pripravo komposta je treba uporabiti zdrave, neokužene organske odpadke. Razgradnja organskih' ostankov mora biti kar.najhitrejša, da v kar največji meri ohranijo hranilne snovi. Ostanki in odpadki pasos tem novim proizvodom Gorenja Muta kar najbolj enakomerno zdrobljeni tako, da omogočajo dostop zraka in uspešno delovanje drobn-oživk. (Po Gospodarskem vestni-f ku). Kmetijski nasveti Lazar spet jezi vrtičkarje na i:tVer-*etno P'san 'n za biologa zanimiv je svet polžev. Velika veči-skih ,ne vznemirja človeka, obstaja pa rod lazarjev iz rodu kopen-la2ar jJu?arjev’ ki je v stalni, »sveti« vojni z zelenjadarji. Zlasti rdeči r®Zp ^rjon rufus) jim pri nas ne da miru; v zadnjih letih seje močno St 'n ljudje sprašujejo, kako bi se mu postavili po robu. čtlj|1Var se je zapletla, odkar seje povečal strah pred uporabo kemi-tva i PnPravkov v vrtnarstvu. Vrtnar ima na voljo učinkovita sreds-tttes z Bjetaldehida (polžopin, pužomor), mogoče je dobiti limax in ga ' t r.° ' v?ndar nerad šari s strupi po vrtu in si želi kaj preprostejše-Rd nia 8a uči- da je s hrano treba biti previden. n‘h o -lazarje dvospolnik, ta lastnost je za polže značilna. Vapne-sap, zavita jajca vlaga v tla, pod kamne, v mah in listje. Tudi da Podnevi in ob sušnem vremenu skrije tja, tako da je videti, kot ( .S od|j' ' ' ' -....................... mu . nJihovn škodljivcev sploh ni. Ob dežju in po njem pridejo na plan. miad 'Thovim kot strgalo ostrim jezikom ni varna skoraj nobena s°|a a la mehka zelenjava, posebno pa jim teknejo najboljše vrste *■ -e- kapusnice .............. - Če ,'aPusnice; grah in fižol. Treba je naglo ukrepati. - pripr' Hre za manjše površine, se da shajati tudi brez uporabe kemičnih £ Hiipai vkov' čc ^'st 'n aezapleveljen vrt precej zaleže. Polži enostavno 0 ttiogpj dovolj skrivališč in ne morejo zavladati. Pot do pojedine jim je ^ (lO avinkovito zapreti tudi, če okrog gredic nasujemo dovolj širok stiireL pas *novi, ki je polž ne prenaša. To je lahko živo apno, pepel, ca. M°je 'g*'cc 'n seveda znani smrtni sovražnik polžev — modra gali-lt°t (U|?^,ro galico je v 3-odstotni koncentraciji mogoče uporabiti tudi ^voiicno škropivo proti polžem. 'n Unjxn°Stavneje Je P°'že ob deževnem vremenu in po njem pobirati Snata<(e',at'- Rdeči lazarje 12 do 15 cm dolg polž, torej dokaj »me-vnni ” ,yal’ vendar ni užiten in cenjen kot delikatesa, kot je veliki s)ado|P° .’ zoološko spada v čisto drugo družino. Če bi bil, bi •jivec Usci ?z- nabiralci že poskrbeli, da goli lazar, ta najhujši škod- Inž. M. L. skupaj 6.458 raket. Letos poteka obramba iz radarskega centra na Lisci avtomatično, s pomočjo računalnika. V jeseni bodo pripravili posebno analizo o uspešnosti obrambe. Strelci tudi ugotavljajo, da je letos kakovost raket neprimerno RAZSTAVA »NARAVA — ZDRAVJE« LJUBLJANA — V četrtek, 19. septembra, bodo na Gospodarskem razstavišču odprli tradicionalno 16. razstavo »Narava — zdravje« 85«. Odprta bo do 22. septembra. Vabljeni! 30. KRAVJI BAL BOHINJ — To nedeljo, 15. septembra, bo v Ukancu v Triglavskem narodnem parku jubilejni »kravji bal", že 30. po vrsti. Kot običajno bo osrednji dogodek prihod planšarjev in sirarjev, ki bodo s čredami prišli s planin, nastopili pa bodo še: folklorne skupine, pihalna godba iz Gorij, pevski zbori, medtem ko bosta za veselo razpoloženje skrbela ansambla Veseli planšarji in Gorenjci. Odveč je skoraj zapisati, da je poskrbljeno za domače gorenjske jedi, od zaseke do žgancev, in pijačo. In vstopnina? Ni velika: 150 din. Več o 30. kravjem balu lahko zveste pri Turi stbiroju Bohinj, tel št. 064-76-370. boljša. Lani je znašal odstotek nepravilnosti glede na izstreljeno število več kot desetino, letos pa doslej le 1,9 odst. Iz izkušenj ob lanskih ujmah so letos postavili nova strelna mesta na območju občin Žalec, Celje, Domžale, Zagorje in Črnomelj. A. ŽELEZNIK Sladko grozdje Sredi meseca bo trgatev zgodnjih sort grozdja — Grozdja bo malo, a bo sladko METLIKA — Sredi prejšnjega tedna so v metliški Vinski kleti že drugič z meritvami ugotavljali tehnološko zrelost grozdja ranih sort, iz lastnih vinogradov. Merijo predvsem padanje kisline in naraščanje sladkorne stopnje, ki sta glavna znaka zrelosti grozdja. Rezultati kažejo, da bosta portu-galka in šentlovrenka dosegli nadpovprečno kakovost. Bo pa kakovost precej različna v posameznih legah oziroma celo vinogradih, odvisno pač od tega, kako je vinograde prizadela pozeba. Vsekakor bo več sladkorja tam, kjer bo manj pridelka. Zadnje meritve so pokazale, da ima portugal-ka blizu 60 oekslovih stopinj sladkorja in 8,8 grama na liter skupne kisline, šentlovrenka okoli 70 stopinj oe in 14 g/l kisline. Ker je vreme za trto zelo ugodno, grozdje še pospešeno pridobiva sladkor. Računajo, da bo trgatev zgodnjih sort sredi septembra, vendar bo zaradi pozebe pridelek več kot za polovico slabši od normalnega. Dekle, zapisano kmetiji Sintičevim daje kruh zlasti vinogradništvo JABLANICE — »Sama sem se odločila. Me pač veseli delo na kmetiji,« odvrne Alenka Sintič iz Jablanic, vasice pri Kostanjevici na Krki. ko jo pobaramo, če bo zmogla naporna kme- pogodbo za oddajo mleka. Letno ga oddamo okoli 7.000 litrov, v hlevu imamo tri krave, ponavadi pa še kakšno telico, tele... Pri nas hribovito zemljišče dostikrat onemogoča strojno obdelavo, s kombajnom si, denimo, sploh ne bi mogli pomagati,« pravi Alenka, ki je končala srednjo kmetijsko šolo na Grmu. P. PERC EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja-Tit Doberšek Odpornost sort proti zimski pozebi Zeleni silvanec, opisan v zadnji številki Dolenjskega lista, Andrej Žmavc v knjigi »Vinarstvo«, Maribor 1925, uvršča pred laškim rizlingom. Piše, da je zeleni silvanec razširjen po vseh nemških deželah, kjer gojijo vinsko trto. Sodi, daje zeleni silvanec najhvaležnejše in najbolj redno rodeča sorta vinske trte, vsako leto dobro dozori, daje vino za stekleničenje in se uspešno meša z bolj kislimi vini, kot sta šipon in laški rizling. Ne prenaša dolge rezi, ker pri dolgi rezi prehitro opeša. Zahteva obilno gnojenja. Glede zemlje ni izbirčen in uspeva tudi v nižjih, za vinograde manj primernih legah. Za gnilobo in oidij je precej občutljiv. Po vsem povedanem lahko sodimo, da je zeleni silvanec med kakovostnimi trtami tudi za Dolenjsko in Belo krajino upoštevanja vredna sorta. Brezvirusni sadilni material (cepljenke) iz matičnega nasada trsničarja Martinčiča izŠentjerneja nam je poroštvo, da bomo s sajenjem te sorte trt imeli uspeh. PROTI ZIMSKI POZEBI SLABO ODPORNE SORTE Po letošnjih izkušnjah so natem območju od zimske pozebe bile močno prizadete zlasti naslednje sorte: šipon, kraljevina, rumeni plaveč, žlahtnina, modra frankinja, pa tudi modra portugalka in nekatere tuje namizne sorte, kot so muškat hamburg, kraljica vinogradov itd. Pri teh je rodni les skoraj povsod v celoti pozebel in letos ’ na splošno ni pridelka ali pa je silno skromen. To so na splošno bujno rastoče sorte z razmeroma debelejšim enoletnim lesom, v katerem je več vode in rezervnih hranilnih snovi, kar povečuje možnosti za zimsko pozebo rozg. Vse te trte so se po pozebi letos dobrO obrasle, pognale so bujne mladike iz starega lesa, zlasti iz starega lesa pri zemlji. Le-ta je namreč manj trpel po zimski pozebi, ker ga je delno varovala snežna odeja. Tako nam tudi teh sort v glavnem ne bo treba veliko dosajati, ker so se lepo obrasle. Smo le ob letošnji in delno tudi še ob drugoletni pridelek. Kljub močnejši zimski pozebi navedenih sort ne kaže opustiti. Morali se bomo sprijazniti z dejstvom, da bomo v daljših časovnih razdobjih hujših zim pri teh sortah ob pridelek. Zato je prav, da o navedenih sortah povemo še nekaj značilnosti. ŠIPON Sinonimi: moslavec, rumeni mi-slavec, krhkopetec, pošip, malnik, ljutomerčan, Luttenberger, Mos-ler gelber, Weisslaber, Schmieger-traube, Furmint feher, Tokayer, Scegszollo. Po sedanjem trsnem izboru Slovenije je šipon priporočena in dovoljena sort v mariborskem, radgonsko-kapelskem, ljutomers-ko-ormoškem, srednjem slovens-ko-goriškem, haloškem, prekmur-skam in bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu. Nastane vprašanje, zakaj ne bi bil tudi v dolenjskem in belokranjskem vinorodnem okolišu. Po mojih izkušnjah s to trto na Trški gori sorta odlično uspeva tudi na Dolenjskem in daje najbogatejše pridelke izmed vseh kakovostnih belih sort trsnega izbora tega območja. Zato bom o njej več napisal v prihodnjem prispevku. T. D. J Za vsak privarčevani dinar vedo Slovin Bizeljsko — Brežice si pridobiva kupce z večjo poslovnostjo Alenka Sintič čka opravila na 12_ hektarov veliki kmetiji. Čeprav je obdelovalne zemlje samo 5 ha in imajo doma traktor, nakladalko, snopovezalko, plug in druge pripomočke za lažje in sodobnejše kmetovanje, se Alenka zaveda, da jo čaka trdo delo. Oče; in za zdaj še vedno seveda tudi gospodar, Alojz je bil operiran na srcu in ima že šest let umetno zaklopko. Ne sme pretiravati z garanjem. Alenkina mama je zaposlena v IMV in pomaga s podpovprečnim zaslužkom vsaj za silo , krpati luknje v družinskem proračunu. Letos bo Sintičevim toliko težje, kajti glavni vir dohodka kmetije je vinogradništvo, letošnja zimska pozeba pa je na več kot 3.000 trtah pobrala več kot 90 odst. pridelka. »Oče ni kooperant krškega M—Agrokombinata, pač pa ima sklenjeno BREŽICE — V kolektivu, kjer so se tako zagrizli v delo kot pri Siovinu, cenijo vsako izboljšavo in vsak privarčevani dinar. Prihranke tudi takoj izračunajo, da so delavci z njimi sproti seznanjeni. Prepričani so, da imajo uspehe zato, ker niso ostali samo pri besedah. Njihov stabilizacijski, še bolj pa lanski sanacijski program neposredno obvezuje vsakega posameznika. K boljšemu in temeljitejšemu delu je spodbudila kolektiv lanska izguba ob trimesečju. Zaradi iz- gube so imeli zamrznjene osebne dohodke. Letos sojih že povečali. • Samo z izboljšanjem poslovanja pFi embalaži so lani in letos prislužili 28 milijonov dinarjev. Embalaža jim namreč že dolgo povzroča težave. V sozdu so Brežičani ob polletju kljub zmanjševanju kupne moči dosegli najboljše uspehe. Velike rezerve vidijo še v izboljševanju kakovosti vina in brezalkoholnih pijač, čeprav za nekatere brezalkoholne pijače dobivajo slabše surovine kot nekoč. Med Slovinovimi polnilnicami brezalkoholnih pijač je brežiška po kvaliteti teh prav na vrhu. I Za dober glas pri kupcih se imajo zahvaliti tudi večji poslovnosti, saj danes prodano pijačo jutri že odpeljejo naročniku. Ovir ne poznajo, tudi vremenskih ne. Vozniki zaradi hude zime niso niti enkrat prekinili dobave. Skoraj ž vsemi avtomobili opravijo po dve MANJ KROMPIRJA RIBNICA — Od konca preteklega meseca kmetje v Ribniški dolini kopljejo krompir. Kaže, da bb pridelek krompirja za okoli polovico manjši, kot je bil lani. Plodovi so manjši pa tudi manj jih je, razen tega je ponekod tudi gnil. • M. G.-č KROMPIR BOLJŠI, KOT SO PRIČAKOVALI ČRNOMELJ — Pridelek krompirja je letos v črnomaljski občim boljši, kot so pričakovali, v povprečju pa so ga kmetje pridelali okrog 25 ton na hektar, kar je za črnomaljske razmere veliko. So tudi primeri, daje zraslo po več kot 40 ton na hektar, to pa predvsem tam, kjer so kmetje upoštevali navodila kmetijskih pospeševalcev. Obveza kmetijske zadruge je, da odkupi 650 ton krompirja, glede na letino pa jim ga bo gotovo uspelo odkupiti še več. Odkup se bo začel po 20. septembru. KMETJE PREVEČ HITIJO ČRNOMELJ — Pospeševalna služba črnomaljske kmetijske zadruge ugotavlja, da so zgodnje sorte hibridne koruze zdaj že primerne za siliranje. Žal pa ugotavljajo tudi, da so kmetje zelo nestrpni in da so nekateri pospravili tudi že pozno hibridno koruzo, celo v mlečni zrelosti. S tem so naredili veliko škodo, saj ima takšna koruza veliko manj hranilnih vrednosti. Sicer pa bo letos pridelek koruze dober. vožnji na dan, ravno obratno kot včasih, ko je od 30 vozil šlo dvakrat na pot komaj pet, zdaj pa 25. V polnilnici prav tako varčneje gospodarijo s časom. Stroje popravljajo popoldne'ali pa v tistih dnevih, ko so zastoji zaradi pomanjkanja surovin. Na ta način so po Slovinovih normativih prihranili stroške 27 izmen. J. TEPPEY TOBAK DOBRO KAZE ČRNOMELJ — Letos je v črnomaljski občini 74 prideiovaloev zasadilo s tobakom 6 hektarov njiv, torej 2 hektara več kot lani. V začetku je tobak slabo kazal, avgusta pa se je po dežju zelo popravil. Sedaj se pripravljajo na tretje obiranje, ki mu bo sledilo še eno, tobak iz prvega obiranja pa je že suh in po njem je moč sklepati, da bo letos pridelek zelo dober. | Modrost o vinu * Zbrat Bojan Ajdič • Kadar oko otožno v kupo uprem, skrivnostna čuda v kaplji zlati zrem. (Šimom Gregorčič) • Napol prazen kozarec je hkrati napol pobi, polovična laž pa nikakor ni polovična resnica. (J. Cocteau) • Vsa drevesa so preslaba za rodili to sladkost, kakor sama vinska trta, ki da človeku moč. (Narodna) • Prijateljstva čestokrat vznikajo pri kozarcu vina, včasih pa se nadaljujejo pri kozarcu vode... • Dokler kri po žilah teče, se Dolenjec cviču ne odreče. • PrijatIji, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! (F. Prešeren) • Dolenjka rdečelična ni brez cvička. • Na svetu lepše rožce ni, kakor je vinska trta: pozimi spi, polet cveti, v jesen nam sode nataka. (Ponarodela) (1883) 12. septembra 1985 DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Podpis zavezuje Dolžniki zavirajo komunalna in cestna dela NOVO MESTO— V novomeški občini 18 delovnih organizacij ni poravnalo s sporazumom dogovorjenih prispevkov za komunalne, cestno in stavbnozemljiško skupnost. Ker zaradi tega manjka 30 milijonov dinarjev, so planirana javna dela pod vprašajem. Z neplačevanjem prispevkov za interesne skupnosti materialne proizvodnje se v novomeški občini srečujejo že vrsto let, toda od »siromakov« so prejšnja leta dobili denar za razna javna dela pri izpeljavi konkretnih akcij. Ker se položaj v gospodarstvu in interesnih skupnostih zaostruje, je izpad letošnjih 30 milijonov dinarjev do konca julija toliko bolj boleč, posebno za komunalno in cestno skupnost. Po ugotovitvah komiteja za družbeni razvoj bi 16 od 18 dolžnih delovnih organizacij lahko poravnalo svoje obveznosti po sporazumu, vendar tega niso storile. Po sedaj veljavni zakonodaji in sporazumu je od tovrstnih dolžnikov težko izterjati denar, zato nameravajo za novo srednjeročno obdobje združevanje sredstev zastaviti na drug način, bolj obvezujoč. Zanimivo pri vsem tem pa je. da sistemsko urejanje dotoka sredstev za* SIS materialne proizvodnje šepa, da pa navzlic temu zelo uspevajo akcije posebnega združevanja. Zaključek je lahko le ta, da so posamezni »botri« de! po krajevnih skupnostih še vedno močnejši in vplivnejši kot delegati in samoupravni organi. R. BAČ ER ODKRITJE PLOSCE NA GORJANCIH NOVO MESTO — V soboto. 14. septembra ob 11. uri. bodo pri Žagi na Gorjancih odkrili spominsko ploščo, posvečeno ustanovitvi 3. bataljona Tomšičeve brigade. Džemsov bataljon, kot so tedaj imenovali novoustanovljeno partizansko enoto, je bil ustanovljen na tem mestu 7. avgusta 1942. Na svečanosti bosta slavnostna govornika Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine in Janez Majnik—Džems, kulturni program pa bo prispevala stopiška šola. Udeležence proslave bo iz Novega mesta odpeljal poseben avtobus ob 9.30. povratek pa je predviden ob 14. uri. Na spominsko svečanost sredi širnih gorjanskih gozdov vabijo borce in aktiviste, mladino ter krajane. Sonja Rajk: »Najhuje je na Prevolah prebiti zimske mesece.« Odskočna deska Na Prevolah se učitelji vsako leto menjavajo PREVOLE — Sonja Rajk je v letošnjem šolskem letu na osnovni šoli Prevole že drugo leto, zato je kolegi ne štejejo več k novincem. Značilno za to šolo je, da se ob vsakem novem šolskem letu zamenja skoro polovico učiteljev. »Na Prevole gre tisti, ki drugje ne more dobiti mesta«, je Rajkova, diplomantka pedagoške akademije v Ljubljani, odkrito povedala. »Vsak mladi učitelj, ki pride na našo odmaknjeno šolo, skuša najprej priti do lastnega vozila. Ko ga nabavi, naleti na težave, kajti cesta je neprimerno slabša kot na drugih območjih, gorivo je drago. Tako se izkaže, da si učitelj lahko privošči le malo voženj.« V pravkar začetem šolskem letu je na prevolski šoli vsega 76 otrok, v prvem razredu pa jih je komaj 9. Te otroke poučuje 11 učiteljev, imajo pa še ravnatelja in 2 zaposlena za pouk v mali šoli. Sonja Rajk, doma iz Gabrja pod Gorjanci, je učiteljsko življenje opisala takole: »Stanujem kar v šoli, kjer dobimo tudi malico in kosilo, le za večerje moramo Sami poskrbeti. Ob koncu tedna se vozim domov, med ljudi. Morda se bo učiteljski kader na šoli malce ustalil, ker smo letos med novinci dobili tri učitelje domačine. S kolegi se razumemo, šola je dokaj dobro urejena, le odmaknjenost nas teži. Večina med nami išče prosto mesto bliže večjih središč.« R. B. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Kot že prejšnji teden je bil tudi zadnji ponedeljek živilski del mestne tržnice bolj slabo založen. Prodajali so jajca po 25 din, solato po 200 din, korenje po 140 din, zelje in peso po 120 din, jabolka po 140 din, sUve po 180 din, breskve po 250 din itd. Da so cene visoke, se pozna zlasti pri nakupu manjših količin. Ze eno samo glavo česna so zahtevale ženske 50 din, za šopek peteršilja 20 do 40 din, medtem ko je bila paprika za vlaganje v vrečah po 80 din kilogram. Žužemberk je dobil Market Dolenjkina samopostrežnica je za Suho krajino nov korak iz zaostalosti ŽUŽEMBERK — V preurejeni Iskrini stavbi na trguje Emona Dolenjka 6. septembra odprla blagovnico s 320 m2 prodajnih prostorov in 160 m2 skladišča^Na popoldanski otvoritvi z brezplačno pokušnjo pijač se je trlo ljudi. Resda so trgovino odprli z malce zamude, otvoritev pa vendarle še spada v okvir krajevnega praznika 13. julija. V novi, sodobno urejeni samopostrežni trgovini s prehrano nudijo dokajšnjo izbiro kot v Dolenjkinih trgovinah kjerkoli v mestu. V manjšem prostoru zraven pa je naprodaj še nekaj železnine, bele tehnike, metrskega blaga, čevljev. Prvič praznik v KS Center Govornik dr. F. Hočevar NOVO MESTO — Prvo praznovanje krajevnega praznika so minulo soboto slavili krajani krajevne skupnosti Center. Za praznični dan so si izbrali 8. september, saj je bilo na ta dan leta 1943 mesto prvič osvobojeno. Krajevna skupnost Center ima le 1300 prebivalcev in je najmlajša med mestnimi krajevnimi skupnostmi. Obsega staro mestno jedro. Krajane v tem času najbolj skrbi most v Ragov log, kije desetletja služil sprehajalcem, sedaj že tretje leto čakajo na novega, denarja zanj pa ni. V okviru praznovanja je bilo v krajevni skupnosti več spremljajočih prireditev. Mladi iz osnovnih šol so obiskali in uredili vseh 15 spominskih obeležij, na čast prazniku pa so priredili tudi pionirski šahovski turnir. Proslave na Glavnem trgu se je udeležilo večje število krajanov. O zgodovini kraja in delavskem gibanju NAČRT IZLETOV PLANINCEV NOVO MESTO — Izletniška sekcija Planinskega društva Novo mesto prireja v septembru naslednje izlete: na dan planincev na Roglo, v Dolomite. na Nanos in Gorjance. V oktobru bo več izletov v neznano in že tradicionalni pohod po poteh Gorjanskega bataljona. Pohod bo letos 26. oktobra v smeri Vrhpolje—Prag—Javorovica. Vse informacije o izletih lahko preberete v društveni omarici na Cesti komandanta Staneta. NA TREBELNEM V počastitev trebanjskega občinskega praznika smo se pionirji iz te občine zbrali na Trebelnem pred spomenikom, kjer smo imeli proslavo. Udeležili so se je tudi borci Gubčeve bri-, gade. Zapelje pevski zbor. nastopili so recitatorji in igralci, nato pa smo imeli še uro zgodovine z borci, ki so nam pripovedovali o ustanovitvi Gubčeve brigade ter o bojih s sovražnikom. Po ogledu razstave orožja smo se odpeljali domov. ALENKAv KOTAR OŠ Trebnje Dr. Franc Hočevar: »Prišel ječas, kose moramo posloviti od ekstenzivnega gospodarjenja, improvizacij, slabe organizacije, nedela ali slabega dela delavcev in funkcionarjev. Odvreči moramo še nekaj prtljage zaostalosti, ki nas vedno bolj ovira pri razvoju«. (Foto: J. P.) je zbranim govoril dr. Franc Hočevar, zatem pa so kulturni program pripravili gasilska godba Novo mesto, pevski zbor Dušan Jereb ter mladi iz osnovne šole Katja Rupena in glasbene šole Marjana Kozine. Ob zaključku je delegacija borcev odnesla venec v spominsko avlo pri študijski knjiž- nici' J. P. Bo v Radatovičih dela za vse? Do konca leta naj bi stekel večji izvozni posel, potem ne bi bilo treba delavcev iz Radatovičev voziti na delo drugam — Dobra cena za izvožena korita RAD ATO V1ČI — Še konec lanskega leta je ena sama slovenska tovarna kuhinjskega pohištva obljubljala, da bo sproti pokupila tako rekoč vso proizvodnjo kuhinjskih pomivalnih korit izkerakrila,kijih izdeluje obrat metliškega Novolesovega tozda v Radatovičih. Potem pa se je vsa stvar na hitro spremenila, kajti zaradi močnega padca kupne moči seje povpraševanje po kuhinjah močno zmanjšalo in danes izdelovalci kuhinjskega pohištva delajo tudi samo s 40-odstotno zmogljivostjo, skladišča pa imajo povsem polna. Seveda se to pozna tudi v radato-viškem obratu, kjer so morah zaradi tega zmanjšati proizvodnjo, del delavcev pa začasno vozijo na delo v Metliko in Stražo, Že ko so se odločili za gradnjo tovarne za izdelavo kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila, so računali, da bodo najmanj polovico svoje proizvodnje izvozili na zahodno tržišče, kjer je po takih izdelkih precejšnje povpraševanje, sedaj pa so za izvoz še posebej zainteresirani. Novolesov izvozni oddelek je obdelal tako rekoč celotno zahodno tržišče in doslej so v Švico, Francijo, Nemčijo in Avstrijo prodali 700 korit. Gre za prve, lahko bi rekli poskusne pošiljke v te države in odzivi po teh pošiljkah so zelo ugodni, tako da sedaj že pripravljajo druge pošiljke. Največ poslovnih stikov so navezali na velikem frankfurtskem sejmu, kjer so izdelki Novolesove Tovarne kopalniške opreme vzbudili precejšnje zanimanje tujih kupcev. Prav na željo tujih kupcev so v Radatovičih začeli izdelovati pomivalna korita s senčenim robom v drugi barvi, kar sedaj izdeluje samo še ena firma v Evropi, ki pa z Novolesom ni hotela sodelovati, zato so nov postopek razvili sami in ga bodo tudi zaščitili. Izvoz je zanje tudi sicer zanimiv, saj imajo na tujem tržišču njihovi izdelki dobro ceno. V Radatovičih računajo, da bo ta izvozni posel dobro stekel do konca pletenin in trikotaže ter nekaj konfekcijskih modelov. Lokal je simbolično odprl najstarejši član kolektiva France Jarc, glavni direktor Emone Dolenjke Lojze Urbanč pa je v otvoritvenem govoru obljubil, da bodo izbiro blaga dopolnjevali po željah kupcev. Omenil je tudi, da bo Emona v novem srednjeročnem obdobju izpolnila še obljubo Novomeščanom in da bo zgradila v mestu novo blagovno hišo. Z začetkom dela v novi samopostrežni trgovini, ki ima poleg trgovinskih lokalov lično urejen bife, je prenehala poslovati stara trgovina Dolenjke. V teh prosto- rih bodo začeh urejati novo pošto. Za krajane Žužemberka s širšo okolico, kakor tudi za mnoge prehodne turiste je sodobna trgovina velikega pomena. R. B. ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Danilo Kovačič iz Kettejevega drevoreda 18 namesto cvetja na grob Mojci Kosec 2.000 din, K. Matija iz Zgornjega Tuhinja 2.000 din, družinski prijatelji namesto cvetja na grob Mojci Kosec 10.000 din, gostje Zdravilišča Dol. Toplice Anton Marolt, Aleksander Zupančič in Tina Sitar so se odpovedali dobitkom v igri »bingo« v korist Sklada v skupni vrednosti 1.500 din. Vsem darovalcem iskrena hvala. w NOVI MARKET PRIVABLJA KUPCE — V novi žužemberški Emonini trgovini se je takoj po otvoritvi trlo krajanov, starih in mladih. V otvoritvenem govoru je glavni direktor Lojze Urbanč obljubil dobro izbiro tudi v prihodnje. (Foto: R. Bačer) UREDNIŠTVO V GOSTEH začenjamo v novi sezoni na Vrhpolju pri Šentjerneju. V torek, 17. septembra, ob 18. uri se dobimo v Kosovem hramu. Novinarji bomo poslušali, kaj boste krajani povedali. Vabljeni! Na pol leta brez izgube V metliškem gospodarstvu se je zvečala produktivnost, ne pa ekonomičnost in rentabilnost METLIKA — Prvo polovico leta je metliško gospodarstvo zaključilo brez izgube. V tem obdobju je 2.467 zaposlenih v gospodarstvu ustvarilo dobrih 8,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 79 odst. več kot v lanskem prvem polletju, medtem ko je dohodek rast el precej počasneje in je večji le za 47 odst. Cisti dohodek pa znaša 1,25 milijarde dinarjev in je za 74 odst. večji kot v prvi polovici lanskega'leta. kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 7 odst. slabše. A. B. leta ali v začetku prihodnjega leta in da bo proizvodnja spet polno tekla, tako da delavcev ne bo treba voziti na delo drugam. Kljub temu da bodo: če bo vse steklo po predvidevanjih, večino proizvodnje izvozili, iščejo za ta obrat dodaten program A. B. NAPOSLED ŠOLSKO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE METLIKA — Pred dnevi so na bivšem šolskem vrtu pod Pungartom končno začeli urejati šolsko avtobusno postajališče in parkirne prostore za obiskovalce metliškega kulturnega doma. Šolarji — v Metliko se jih vsak dan vozi v šolo kar 250 — bodo tako po najkrajši in najvarnejši poti prišli iz avtobusa v šolo. V prvi fazi bo postajališče makadamsko, dela financira metliška komunalrrh skupnost, stala pa bodo 2.5 milijona dinarjev. Kazalci uspešnosti poslovanja kažejo. da se je produktivnost sicer za 47 odst. povečala, ekonomičnost in rentabilnost pa sta slabši kot v lanskem prvem polletju, kajti rast porabljenih sredstev je bila večja kot rast celotnega prihodka. Na 100 din povprečno porabljenih sredstev je metliško gospodarstvo ustvarilo 19,1 din dohodka, kar je celih 13 odst. manj kot v lanskem prvem polletju. Nič spodbudno tudi ni dejstvo, da se je vrednost zalog izdelkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za kar 174 odst., čeprav ima pri tem precej »besede« visoka inflacija. Osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali za 84 odst., tako da je letos povprečni osebni dohodek v metliškem gospodarstvu znašal 35.844 din. V tem obdobju so imeli najvišje povprečne osebne dohodke v metliški Obrtni zadrugi — 51.292 din na mesec, sledijo pa skupne službe Beti (43.682 din) in tozda Met-raža (41.499din) ter Kodranke(40.515 din). Izvoz seje v prvem polletju v primerjavi z lanskim povečal za 14 odst. in znaša (po vrednosti dolarja 185,7 din) 884,5 milijona dinarjev. Razveseljivo je, da se je konvertibilni izvoz realno povečal za 14 odst., vendar je izvoz storitev precej večji kot izvoz blaga. Izvoz na klirinško območje se je povečal za 9 odst. in je v prvem polletju znašal blizu 118 milijonov dinarjev. Vendar se je za 32 odst. povečal tudi uvoz, katerega vrednost znaša dobrih 827 milijonov dinarjev, tako daje pokritje uvoza z izvozom 105.7-odstotno. Telovadnica za občinski praznik Mesec dni zamude METLIKA — Da bi kar se da nadoknadili zamudo pri gradnji metliške telovadnice, zadnje čase novomeški Pionir dela po 12 ur na dan. Sedaj so z gradnjo za kakšen mesec dni v zamudi, zamudo pa so povzročili predvsem težak teren, veliko zemeljskih del. dodatno utrjevanje terena in posebno temeljenja. V začetku gradnje je bilo na delovišču tudi premalo delavcev, zlasti tesarjev. Ta teden bodo začeli sestavljati strešno konstrukcijo, kar bi morali po prvotnem planu delati že konec julija. Kljub temu naj bi bila gradnja končana do konca oktobra, razna drobna dela naj bi opravili do srede novembra, za občinski praznik konec novembra pa načrtujejo, da bo slovesna otvoritev. Telovadnica v izmeri 44x32 m bo imela okoli 1.500 m2 površine in bo brez opreme in zunanje ureditve stala okoli 90 milijonov dinarjev, vse ostalo pa še dodatnih 15 milijonov. Denar je sicer zagotovljen tudi za zunanjo ureditev, vendar ga ne bodo mogli zbrati v letošnjem letu, tako da so morali zunanjo ureditev telovadnice prestaviti na prihodnje leto. Samo za obresti za Pionirjev premostitven kredit bo treba odšteti 14 milijonov dinarjev. Nova telovadnica bo zadostovala za vse potrebe telesne kulture v Metliki, uporabljali pa jo bodo lahko tudi za druge večje prireditve, zlasti kulturne in estradne. Na stalnih tribunah bo prostora za 250 gledalcev, še za toliko pa bo moč namestiti pomične tribune. A. B. Novomeška kronika MOST — Je na železniški most na Loki pripeti hodnik za pešce še namenjen ljudem na dveh nogah? Vse kaže, da ne. Ob katerikoli uri danes na njem vrvi kolesarjev in motoristov, k1 ogrožajo pešce! Zadeva je že tako daleč, da se ubogi pešci ob vsakem motorju podobnem hrupu sami pplc pijo ob ograjo. Pred dnevi so bili številni očevidci, priče pravi mali vojni men dvema skupinama motoristov, ki sta se srečali na sredini mostu. Kdo se bo komu umaknil? Zmagala je trojka, ki ima status dolenjske nacionalne manjšine. Odveč je najbrž pripomniti.ua uporabljajo mostiček tudi bolniki, namenjeni v zdravstveni dom in bolnišnico, tod vodi najbližja pot v mesto C doma ostarelih itd. Ali je vse te m druge pešce res tako težko zaščitit*. Navsezadnje se morebitnemu miličniku na tem koncu mesta sploh ne bi g?" dilo slabo: na vsakem koncu mosta Je po en bife. ZELENJAVA — To, da je tovarna zdravil Krka trdna gospodarska orga-nizacija, ve vsa Jugoslavija, nismo pa vedeli, da imajo v Krki še toliko notranjih rezerv, da svojim zaposlenim dovoljujejo nakupe ozimnice, jajc in perutnine, kar med delovnim časom Omenjene demokracije so še posebej veseli zelenjavarji iz domala vseh te publik in pokrajin, ki so za začetek postavili pred Krko začasne stojnice-zaradi ugodne kupčije pa razmišljaj0 tudi o zjdavi oziroma kioskih. PLAČILO — Rudi Šali, sovoznik Braneta Kuzmiča, je novembra lani' Novem mestu izjavil, da je prišel » avtomobilskem dirkanju že tak° daleč, da bi mu morali novinarji plače; vati za izjave. Letos sta Šali-Kuznu' (nekateri pišejo tudi Kiizmič-Šali) “ boljša kot lani, zato bi bilo zajiirtiiv0 zvedeti, koliko stane kos Šalijevc besede po novi tarifi. Ena gospa je rekla, da je v našeih mestu tovarna, ki bi Jaki Sraufcig' ru takoj (če bi ga potreboval) kupil3 inkubator, veliko manj gladko P3 tečejo stvari, ko je treba 10 dragoceno napravo privoščiti sV' ojim delavkam. V času od 29. avgusta do ?• septembra so v novomeški porodu1' šnici rodile: Marija Krnc iz Škocjan0 — Mateja. Nada Sumina iz Velikeg3 Lješča — Dragija, Jožica Lajkovič lZ Grobelj — Franca, Antonija Ste/in0' s Trate — Karmen, Zinka Kopina Radovlje — Natalijo, Anita Miklič » Mačjega dola — Sašo, Lučka Pavlini Otočca — Jasno, Jožica Jamnik 1 Bušeče vasi — Davorja, Katica Starc Griča — Gašperja, Štefka Kobe * Ostroga — Janjo, Marija Ceglar ) Goljeka — Špelo, Marinka Repše ' Šentjanža — Marka, Stanislava r6' harda s Sela pri Otovcu — Gordan® Jelka Macedoni iz Gorenje vasi Melito, Marija Urana iz Trstenika '' Jožico, Milena Stubljar — Drag®5 Cerkvišča — dečka, Marinka Grud® iz Sadinje vasi — deklico in MadJ Banovec iz Semiča — dečka. Sprehod po Metliki ZJUTRAJ SO METLIŠKE ULlC® in ceste spet živahnejše, predvsern P zaslugi osnovnošolske mladeži. ki h di v hram učenosti, v stavbo nad P® « gartom. Prve dni pouka so poskrbe. za varnost miličniki, ki so ob C* j bratstva in enotnosti pazili, da se ne prvošolčkom kaj zgodilo, nevajen' prometa in samostojnosti, kaj zg_od> Zdaj je vrsta na vseh udeležen® prometa, da so pazljivejši, ko zag ^ dajo na pločniku gručo razposajen^ šolarjev, a tudi ti ne bi smeli brezgla skakati po cestišču. ČETUDI JE BIL ZAČETEK SE£ TEMBRA še kar primeren za kopa^ v Kolpi, je bilo videti na kopališču P malo ljudi, pa še ti so bili v glavn mladi. Metličani so pač takšni: r najo se po datumu, ne glede na j kakšno je zunaj. Sicer Ra je vse s*11"-,, razumljivo: dopustov je konec ^ ponovno se je treba prijeti dela ,c\, ležanja na soncu ni še nihče oboga V RADIJSKEM INTERVJ uJčje ČLAN šankersko zafrkantskega • sambla BB shop Janez Vraničar-L ^ izjavil, da kani posneti ansa,T'ge. ploščo, in sicer v metliškem hotelu . la krajina. Plošča je po želji: za dve štiri ali več oseb, od vsebine pajetr f. podčrtati predvsem belokranjsko® tje. JANI BEVK, NAJPLODOVl^ JŠI pesnik severno od reke sicer Metličan, je zapustil šanke . zafrkantski ansambel BB shop. b® (j|( toliko večji, ker se je to zgodilo ^ pred nastopom tega obetavnega^^ sambla na ljubljanskem N oveni .j ku. Bevk seje odločil posvetiti se pesnikovanju; sklep je padel, k°J'e $ kaj njegovih pesmi objavila Sodobnost. DOLENJSKI LIST _________________________ . '_______________________________________________________________________________Št. 37 (1883) 12. septembra 19_^J IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir Črnomaljci v mariboru — Na festivalu narečnih popevk, imenovanem Vesela jesen«, ki bo v soboto v Mariboru, bo moč slišati tudi dve pesmi v belokranjskem narečju. Tokrat sn se izkazali Črnomaljci. Besedili za °be popevki je napisala znana črnomaljska pesnica Ivanka Bogolin. Avtor glasbe popevke »Pomlad orgle spila« je Beizar Dujec, zapel pa jo bo st.ari popevkarski maček Andrej Plevnik, oba Črnomaljci prav dobro poz-naJo. Druga popevka, »Belokranjski feggae«,je nekoliko manj domača..saj ■p Je uglasbil Matej Zakonjšek iz adeč, zapela pa jo bo_ Laura Budal, vendar zaradi tega Črnomaljci ne °do zanjo prav nič manj navijali. Če _e bodo letos Belokranjci dobro oddali, obljubljajo, da bodo prihodnje eto za štajerski festival napisali še več pesmi. PRVI POSKUS INTEGRACIJE? p Po Beli krajini je slišati govorice, da Rpd. kratkim izrekel usodni »da« ,etnšk-i humorist Toni Gašperič. /nomaljci mu tega seveda ne bi .umerili, čeprav jih rad večkrat zbode, b )'_m ne bi speljal v zakon vrle so-?scar|ke. »Mogoče pa je to prvi ko-,a, združitvi Bele krajine?« se «^0 nekateri, in če je res tako, se „d njajo drugi, so mu pripravljeni Pfav vse odpustiti. zobotrebci KOLIKO JE URA? — Ribničani j_ 0 kmalu vedeli, koliko je ura. vno uro na cerkvenem zvoniku, ki e dobro leto ne dela, so začeli Popravljati. RIBNIČANI LEZEJO VISOKO — pleti so bili na izletih na Triglavu pla-'nc*jz Rika. Inlesa in ITPP. Čeje »na isini.. ribniško gospodarstvo, pa naj b°do še Ribničanje. . HVALA IN OPOZORILA — Rib-Ipnje so ponosni, da so končno doki ! po'n široko obvoznico. Toda ne-_?• opozarjajo, da pelje, žal, prav sj,lmo ^°l >n zdravstvenega doma. Ga-■ Pp nekoliko negodujejo, ker so za-prost . CCStC ‘zgub'b parkirnega RJE JE KAJ POD ZEMLJO—Ko Ppkopavajo pG Ribnici, se neredko za?-1' dclavci preščipnejo zdaj ta do*?. °n' kabel ali ccv- Pravijo, da se to |.I=aJa- ker imajo podzemni kataster v kan pamesto na papirju. Toda stari zemlji'” l)(Jbajaj° v P°koj ali celo pod IJNbne iz Kočevja j smoEKlAJ ZAPLETOV — Zvedeli m ' da se zadeve okoli popravila Gr ik-Rn cerkvi nekoliko zapletajo. Za nc' trdijo, da gaje treba zapreti najmanj dva meseca tudi za peš I »met. Investitorji pa bi sc radi iz.og-1 stroškom za postavitev zasilnega tc?s!u za peš promet. Če bosta ti dve obj/*1 .zmagali, bodo krajšo potegnili šn|dni' Mnogim šolarjem sc bo pot v ” Pfdcljšala /a enkrat in več. kur i ITI OKVARE — Bliža se »kv- SCA>na- SSS zbira prijave o Milnarab na radiatorjih. Nekateri dab°Valc' pa (morda zmotno) upajo, Pak ° Pl’.l6|etih le odstranjena tudi na-Itd s's,emu ogrevanja, lilni ft AVTOMATI — V gos-avto so razpostavljeni igralni mlad 'n ob npb ,ic vedno polno m- 'nc- Pogodbeno so tu za dva h|jan?aNz?ripcl'al1 pa so iih "■ L-iP' iep^ ■ Mladim lepo curljajo denarci i/ k;,L RčH IN MESO — Pripombe na kak()Vos| kruha ne pojenjajo. Tudi ilj mesa je slabša. Očitno zara- Prcvi '!ni cga povpraševanja ostajajo ^ngp zaloge. □ rebanjske iveri "Me} JE ZMAGALA VESELICA Ho nj, našim ljudstvom kultura očil-kaza|0 c kako priljubljena. To seje slave 'ijJ' P° koncu osrednje pro-Mokr občinskem prazniku v iii- Žal! n°stna DlGN JEN A SEJA — Slav- ska»>', seja vseh treh zborov občinske Mov 'nc‘ k> ji ne gre odrekati nikov j?1'- ic bila po zaslugi gradbe- fark»,nekako bolj privzdignjena Pred kratkim altum ,pre0 kratkim obnovljenega ntref n*’-®'1 sloma v Trebnjem je na-Za 15 nso|ne dvignil proti nebu vsaj metrov. To privzdigovanjc "i{ n a Pa traja že kar nekaj časa in J11 bo kmalu prenehalo. ^r°sunl — 10 po1 so *° 'z ^EIP Pat,, P)Je — se nič ne zmenijo za na-1 iio jih »ustvarili«. NAJVEČ zaslug imata papež IN ERŽEN «bij RbjA VAS— V okviru praznika “ali n: rebnj e so minulo nedeljo prc-viisj0 ‘,'nienu nov vodovod med Mirno ln zelo podro- r........... Jno. so krajani sami ob pomoči ko-nc skupnosti in dolenjske ob- K^rmico. Vodovod, ki je zel «jc en za to manj razvito podri Zgrad-J^ne skupnosti Trebelno, s šli. V, "'Ul! 'liiJn.i v°dne skupnosti. Posebej zanj? p' Pa sta za vodovod krajana Al-Miha Eržen, ki stuCelotno 'udi vodila. >5 bL V srednji šoli nič več praznih učiinic Težave le še z vzdrževanjem športne dvorane ČRNOMELJ — Letošnje šolsko leto so v tukajšnji srednji šoli Edvarda Kardelja začeli s štirimi prvimi oddelki, torej enim več kot preteklo leto, kar je za šolo, ki seje vrsto let otepala s pomanjkanjem učencev, sicer uspeh, vendar z njim niso popolnoma zadovoljni. V družboslovno-jezikovni usmeritvi imajo namreč le 25 učencev, od tega 5 iz. Novega mesta. V naravoslovno-matematični usmeritvi, s katero začenjajo letos prvič, je učencev 27. V črnomaljski občini jeza to usmeritev velik interes delovnih organizacij, s&j so razpisale kar 8 štipendij. Se veliko reklame pa bodo morali šolniki narediti v metliški občini, a ne le v tovarnah, ampak tudi v osnovni šoli, saj sta se letos vpisala od tam le dva dijaka. V kovinarstvu in strojništvu so v črnomaljski srednji šoli napolnili 2 oddelka. Vendar je glede na potrebe kovinskopredelovalne industrije v Beli krajini vpis iz metliške in črnomaljske občine še vedno premajhen, saj je polovica prvošolcev iz Hrvaške. Za prihodnje leto kaže, da bodo odprli tudi skrajšani kovinarski program. Sicer pa bodo v letošnjem letu v srednji šoli nadaljevali s tečaji (lani sojih imeli 5), dvakrat na teden bodo imeli pouk v njihovi šoli učenci prvih in drugih letnikov Betine šole, ,7 oddelkov pa zaseda osnovna šola. Tako bo šola, ki je imela še nedavno težave zaradi prostorske nezasedenosti, prezasedene. En problem so v srednji šoli torej že rešili, še vedno pa jih teži vzdrževanje športne dvorane, saj je šola premajhna, da bi lahko skupaj z uporabniki vzdrževala tako velik objekt. Kot je povedala ravnateljica Mihelčičeva, bodo morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju v občini dvigniti stopnjo za telesno kulturo, ki zanaša sedaj le 0,24 odst. (v metliški občini 0,41 odst.). B. M. KAKO PUSTOVATI? KOČEVJE — Jutri, v petek, 13. septembra, ob 16. uri bo v posebni sobi hotela Pugled v Kočevju posvet, na katerem se bodo pogovorili, kako bodo pripravili prihodnje pustne prireditve. Posvet pripravlja Turistično društvo Kočevje v sodelovanju z mladino, nanj pa so vabljeni vsi, ki žele po svojih močeh prispevati, da bi pustovanje uspelo in postalo tradicionalno. EKSPRESNI AVTOBUS KOČEVJE. RIBNICA — Na avtobusni progi Kočevje-Ljubljanavoziod 2. septembra vsak dan razen sobote in nedelje ter praznikov ekspresni avtobus, in sicer z odhodom iz Kočevja ob 6.05 in 14,15 ter iz Ljubljane proti Ribnici in Kočevju ob 13,45 in 16,15. Ustavlja le v Kočevju, na Bregu, v Stari cerkvi, Dolenji vasi. Prigorici in Ribnici. Progo prevozi v uri in 10 minut. 20 minut hitreje kot redni avtobus. Ekspres prevoz je dražji za 30 din neglede na to. kako daleč se potnik pe-Ija. Pri direktorju kočevskega tozda SAP Jožetu Mlakarju smo zvedeli, da bodo sedanji vozni red ekspresnega avtobusa z ozirom na potrebe in želje potnikov lahko spremenili. BUDNO SPREMLJAJO GKP TREBNJE — Trebanjski izvršni svet pozorno spremlja poslovanje Gradbenega komunalnega podjetja iz Trebnjega, ki krepko občuti posledice, zaostrenih razmer v gospodarstvu. Posebna komisija, sestavljena iz. članov izvršnega sveta in GKP, bo v tem mesecu dokončala analizo in pripravila usmeritve za razvoj podjetja. ČETRTKOV INTERVJU Brizganec še ni turizem Tozd »Gostinstvo Bela krajina«, ki naj bi bil nosilec razvoja, nima denarja BELA KRAJINA — Integralo-va delovna organizacija Golfturist oz. njen tozd »Gostinstvo Bela krajina« je kot gostinska dejavnost nosilec razvoja turizma v Beli krajini. Vendar je bilo o njegovem delu slišati že veliko pripomb. Kje so razlogi, je povedal vodja tozda Martin Skube. »Mi smo gostinska dejavnost, zato nudimo turistom samo gostinske usluge, nemogoče pa je z brizgancem razviti turizem. Posebno v črnomaljski občini pa vsi tisti, ki naj bi sodelovali pri razvoju turizma, torej trgovina, kmetijska zadruga, gostinstvo, niso povezani, zato tudi ni podlage za tovrsten razvoj. V Črnomlju sploh ni turističnega društva. Imamo sicer nekaj zanimivih prireditev, ki pa razen vinske vigredi in delno jurjevanja niso vključene v turistično ponudbo. Tako se, četudi so privlačne, kot na primer noč na Kolpi in igre na Kolpi, izrodijo v veselice. To pa k razvoju terciarne dejavnosti ne prispeva veliko.« — Krivde za nerazviti belokranjski turizem gotovo ne gre pripisovati le nepovezanosti različnih dejavnosti, ampak tudi vašemu tozdu, saj upravljate z vrsto objektov v deželi ob Kolpi, ki bi lahko postali centri turistične ponudbe. Martin Skube »Upravljamo s penzionom Smuk v Semiču in Lahinjo v Črnomlju, s hotelom Bela krajina v Metliki, kampom v Vinici, z bifeji v Podzemlju, Metliki ob Kolpi in Črnomlju ter z gostišči Drage in Veselico v Metliki. Samo zaradi gostinske ponudbe v teh lokalih ne moremo pričakovati navala turistov. Bela krajina pa ima nekaj naravnih danosti za razvoj turizma, vendar je vanje potrebno tudi kaj vložiti, a mi nimamo denarja. Zaradi slabe organizacijske povezanosti v delovni organizaciji celo lastnega razvojnega programa nimamo. Vse temelji le na željah tozda in Belokranjcev, ki so, žal, večje od možnosti.« — Kaj bi torej vaš tozd ob dokaj pičlih denarnih sredstvih in s slabimi lokali z zastarelo opremo še lahko storil za razvoj belokranjskega turizma? Gotovo bi svoj delež lahko prispevali tudi prijazni, ustrežljivi gostinski delavci, mar ne? »Trudimo se, da bi privabili čimveč ljudi z izletniškim turizmom in to nam tudi uspeva. Gre torej za tranzitni turizem, saj v Beli krajini lahko prenočimo le avtobus turistov. Ti gostje, ki imajo v aranžmaje poleg gostinske ponudbe vključen tudi ogled znamenitosti naše deželice in piknik, so z našimi gostinskimi storitvami zadovoljni. Res pa je, da imamo pripombe siceršnjih gostov glede nekvalitetne ponudbe, slabega odnosa gostinskih delavcev do gostov. Vendar razumem nejevoljo naših delavcev: ker nimamo denarja, so osebni dohodki nizki — poprečna plača v prvi polovici letošnjega leta je bila le 31 tisočakov — zato dobri delavci odhajajo, prisiljeni pa smo zaposliti vse, ki jih dobimo. Ti delajo v zelo slabih delovnih razmerah, ki jih imamo v naših obratih, njihovo nezadovoljstvo pa se kaže tudi v odnosu do gosta.« M.BEZEK Le začasno reSena stiska Semič: upanje na nadaljnjo zidavo še ni splahnelo SEMIČ — Čeprav se je v semiški celodnevni osnovni šoli v začetku preteklega tedna začel redni pouk, je bil prvi teden še moten, saj še niso končali adaptacije stare šole. Na to, da bo zamuda z obnovo šole, so računali že prej, saj je bil rok, namenjen za obnovitvena dela, zelo kratek, le poldrugi mesec. Pravočasno pa je bil končan prizidek, v katerem so pridobili 4 nove učilnice, 2 kabineta, 2 garderobi ter kuhinjo. To pomeni, da so v šoli odpravili najnujnejšo prostorsko stisko, čeprav so 3 učilnice še vedno majhne in sprejmejo le po 18 učencev. Znova pa so lahko sprejeli 4 oddelke učencev, ki so se morali prej zaradi prostorske stiske voziti na podružnično šolo v Štrekljevec. Sedaj je na Štrekljevcu zopet kombinirani pouk za prve štiri razrede (41 učencev), na podružnični šoli V Črešnjevcu pa je še 11 učencev. • V semiško celodnevno osnovno šolo dovažajo kosilo iz tamkajšnje Iskre. Ker pa v tovarni ne zmorejo več kuhati tako velikih količin, so šoli postavili pogoj, da do spomladi prihodnje leto začne sama pripravljati kosila. Kot je povedal ravnatelj šole Blaž Kočevar, bodo že po novem letu začeli v šoli pri-pravljti kosila, ki pa bodo bolj skromna, saj za kaj več v kuhinji ne bodo imeli možnosti. Prva faza obnove šole bo po predračunu veljala 82 milijonov dinarjev, zaradi podražitev pa verjetno še nekoliko več. Druga faza dograditve osnovne šole, torej 5 učilnic za kabine- SEMIČ DOBIVA KANALIZACIJO SEMIČ — Ob zidavi prizidka k osnovni šoli so v Semiču končno začeli urejati kanalizacijo. Za zdaj bo na osrednji kanal, ki bo speljan mimo osnovne šole proti bodoči čistilni napravi, priključena le kanalizacija iz upokojenskega stanovanjskega bloka, tako da se odpadne vode ne bodo več stekale na šolsko dvorišče. Premalo za odgovorne dolžnosti V ribniški občini doslej premalo evidentiranih za odgovorne dolžnosti RIBNICA — »Prvi krog evidentiranja za volitve prihodnje leto smo v naši občini zaključili do 20. aprila. Izjema sta bila le JLA, iz opravičljivih razlogov, in ITPP. Skupno je bilo za okoli 900 delegatskih mest evidentiranih 1.161 občanov, od tega 422 žensk. 224 mladih. 552sta-rih od 27 do 40 let in 68 pripadnikov drugih narodnosti. Med njimi jih je 321 z dokončano srednjo šolo, 105 7 višjo in 50 z visoko. Članov ZK je 148. borcev pa 34. od obeh teh skupin je na vodilnih delovnih mestih 45.« je povedal sekretar OK SZDL Ribnica Stane Kromar. evidentiranih za vodilne dolžnosti v občini, republiki in zvezi. Pri strokovnih in administrativnih opravilih so sindikalnim organizacijam premalo pomagale kadrovske službe v delovnih organizacijah. Vse te slabosti nameravajo odpraviti v sedanjem, drugem krogu evidentiranja, ki bo trajal še vse do konca novembra. Delno sojih že, saj so za 72 odgovornejših dolžnosti v občini evidentirali že 108 možnih kandidatov, evidentiranje pa se še nadaljuje. V dosedanjih razpravah je prevladovalo tudi mnenje, da ni bistveno, če se odločijo za enega ali več kandidatov za vsako (odgovorno) dolžnost. Menijo, naj se demokratizacija izkaže v predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih. J. P. »Birokratsko poročilo« Kočevske pripombe na predosnutek poročila o delu ZKS med 9. in 10. kongresom Stane Kromar V oceni prvega kroga evidentiranja so ugotovili, da je bilo izvedeno v preveč ozkih krogih. Premalo je bilo evidentiranih mladih. Le malo je bilo KOČEVJE — Predosnutek poročila o delu ZKS med 9. in 10. kongresom je preveč birokratsko narejeno. V njem je navedeno le ugotovljeno stanje, nič pa ni govor o tem. česa ZK ni naredila in zakaj nc. To so ugotovili na seji predsedstva OK ZK Kočevje 2. septembra. Razprava je bila zelo kritična. Brane Merhar je ugotovil, da je poročilo presplošno in da ponavlja, kar je že zapisano v raznih zakonih. Ne nakazuje pa rešitev in akcij ZK. Premalo je poudarjeno, kaj so in česa niso komunisti naredili na posameznih področjih. Čeprav je to poročilo, naj bi bile v njem tudi smernice za bodoče delo. V predosnutku stvari niso urejene Razvoj občine se ne bo ustavil V trebanjski občini letos ob občinskem prazniku ne bodo predali namenu nobenega novega objekta — Denar samo za povečanje proizvodnje TREBNJE — »Medtem ko smo pretekla leta skoraj za vsak občinski praznik predali namenu kakšen nov objekt, se to letos ne bo zgodilo. Vendar si na podlagi tega ljudje ne bi smeli ustvarjati vtisa, da smo po tej strani v naši občini povsem pasivni. V pripravijo že več projektov za izboljšanje infrastrukture pa tudi v tovarne bomo vlagali, da bi povečali proizvodnjo. Res pa je, da je naložbenega denarja zdaj manj, kar se seveda pozna tudi v trebanjski občini,« je dejal Nace Dežman, predsednik trebanjskega izvršnega sveta. Dana je že postavila novo proizvodno linijo, za večji naložbeni poseg pa sedaj ne bo denarja. V podobnem položaju je tudi obrat Zmage v Mokronogu, ki se bo lotil gradnje novih proizvodnih prostorov šele v prihodnjem letu. Velike naložbe se bodo lotili tudi v mirenski Kolinski, kjer bodo bistveno povečali proizvodnjo otroške hrane. Ta trenutek pa gradijo samo v mokronoškem obratu Induplati, kjer bodo postavili novo skladišče in sprostili proizvodne prostore za izdelavo šotorov. Bolj živahno pa je na drugih področjih. Pripravljamo se na gradnjo razdelilne transformatorske postaje, 110-kilovatni daljnovod pa že gradijo delavci’ zagrebškega Dalekovoda. Poleg tega smo spet gradili vodovode, v teku je analiza in raziskava vodnih virov. V kmetijstvu pa bo največji poseg izveden v okolici Mokronoga, kjer bo opravljena hidromelioracija v okolici potoka Jesenišči-ca. Skratka, razvoj se pri nas ni ustavil,« je poudaril Nace Dežman. J. S. tudi terminološko in smiselno, je menil Peter Šobar in v podkrepitev te trditve navedel več misli iz predosnutka. Menil je, da je premalo razvidna povezanost političnega in gospodarskega področja. Premalo so prikazani vzroki, zakaj je razpoloženje ljudi tako. kot je. Andrej Klun pa je ocenil, daje poročilo izdelano po starem in da se iz njega ne vidi. da bi najvišji organ v republiki tokrat drugače obravnaval družbene resnice, kot jih je doslej. Vprašal se je, če smo v naši družbi sploh sposobni stvari postaviti na pravo mesto, in to še kje drugje kot na sejah CK. Menil je. da je ostalo neobdelano delovanje tržnih zakonitosti pri nas, in se vprašal, če smo pustili kakšno podjetje propasti. Spomnil je tudi na odločne zahteve po ekonomskih stanarinah, od katerih pa smo vedno dalj. • »Tej vražji birokraciji bo treba pristriči peruti, pa čeprav bi šlo za (o)Orla,« je rekel sekretar OK ZK Rudi Orel na zadnji seji predsedstva OK ZK Kočevje med razpravo o predosnutku poročila ZKS med 9. in 10. kongresom. Najbolj kritičen je bil sekretar Rudi Orel, ki je poudaril, da v birokratskem poročilu v celofan nerazumljivosti zavijamo stvari, da nam nihče ne bi mogel dokazati, da nimamo prav. Zato so potrebne krepke kadrovske spremembe tudi v vrstah, ki so izdelovale ta predosnutek poročila. Pohvalno pa je, da smo sploh dobili v razpravo že predosnutek, je poudaril sekretar Orel. J. PRIMC tni pouk, kabineti in telovadnica, pa je izpadla iz programa samoprispevka zaradi potreb ostalih osnovnih šol. Vendar v Semiču te gradnje še niso odpisali za vedno, zlasti ne, ker so za zdaj rešili le najnujnejši prostorski problem, ker še vedno nimajo pogojev za kabinetni pouk, predvsem pa zato, ker število učencev hitro narašča in jih bo leta 1990 že 500, torej za dva oddelka več kot danes. M. BEZEK KOMUNISTI O DELU ZKS ČRNOMELJ — Konec avgusta je predsedstvo OK ZKS Črnomelj začelo v občini s širšo razpravo o poročilu o delovanju ZKS med 9. in 10. kongresom. Razpraveso zaključili v začetku tega tedna, njihov namen pa je bil, da dajo poleg kritičnih pripomb na gradivo CK tudi oceno lastnemu delu, predvsem pa temu, kako uresničujejo sklepe po 13. seji CK ZKJ, programskih konferenc in ostalih sej občinske konference. »Po poteh štirih brigad Poteka po večini krajev v ribniški občini, ki so znani iz NOB Planinska pot »Po poteh štirih brigad«, ki jo je po domači občini uredilo Planinsko društvo Inles Ribnica, uradno še ni odprta, a je zanjo že veliko zanimanja. Ribniška planinska pot »Po poteh štirih brigad« povezuje večino kulturnih, naravnih in drugih zanimivosti ribniške občine pa tudi kraje, znane iz NOB, ter spomenike NOB. Predlog za njeno ureditev sta dala Planinsko društvo Inles Ribnica in občinski odbor ZZB NOV. Pot so začeli markirati leta 1982, dokončali pa so markacije julija letos. Njene natančne dolžine še niso izračunali, ugotovili pa so, da jo je možno prehoditi v treh dneh in da traja pot približno 33 ur. Predsednik PD Inles Ferdinand Nosan nam je povedal, da jeakcijo za dokončanje poti pravzaprav pospešil članek v našem časopisu v začetku letošnjega leta, ki je zbudil zanimanje pri drugih sredstvih obveščanja in pri planincih. Ferdinand Nosan To je štiriinštirideseta tovrstna planinska pot v Jugoslaviji. Za njeno ureditev so ribniški planinci opravili blizu 1.000 prostovoljnih delovnih ur v treh letih, stroški njene ureditve (brez darovanega materiala) pa znašajo okoli 150.000 djn. J. p. KOČA GUBČEVE BRIGADE — Skromna lesena koča v gozdu pod Trebelnim, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada, je od 4. septembra bogatejša za zbirko fotografij o bojni poti te brigade. Dom Gubčeve brigade je na skromni in prisrčni slovesnosti odprla Maruša Krese, žena prvoborca, doma iz Bogneče vasi pri Trebelnem. (Foto: J. Simčič) St ^(1883) 12. septembra 1985 DOLENJSKI LIST u IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN u »Povej, kje delaš, ne kaj!« V zemlji so še velike rezerve, toda če bo kmetijstvo še naprej zapostavljeno, jih ne bodo dovolj izkoristili — Ugotovitve konference ZK __ BREŽICE — Nad odnosom družbe do kmetijstva se pri Agrarii ne pritožujejo prvič. Delavci se namreč ne morejo sprijazniti s tem, da osebni dohodki niso rezultat dela, ampak odraz položaja dejavnosti. Letos so jih sicer nekoliko popravili, vendar še vseeno ne spodbujajo niti strokovnjakov niti delavcev na posestvih in drugod. Iz razprav v kolektivu veje malodušje, kljub temu pa si nekaj le obetajo tudi od varčnejšega Za telefon trikrat odloženi Pod Gorjanci in ob Krki ne dočakajo trikrat zvez CERKLJE OB KRKI — Prebivalci vasi ob Krki in na pobočjih Gorjancev se borijo za vzpostavitev telefonskih zvez, saj so telefoni v teh krajih velika redkost. Projekti so od 1982 napravljeni za osem vasi KS Podbočje, za devet vasi KS Cerklje in za tri vasi v KS Mrzlava vas. Prebivalci Gazicsosi razpeljali omrežje pred petimi leti, v Račji vasi. na Borštu in delno v Župeči vasi lansko leto, preostali del omrežja pa je bil napravljen 1981. leta. Največje težave so z. centralo v Cerkljah, ker nima dovolj številk. Razširitev je bila v načrtu za 1981. leto, potem sojo preložili na 1982 in nato na 1985, zdaj pa so jo pomaknili že v 1986. leto. V teh krajih je zelo razvita živinoreja in kmetje zelo pogrešajo telefon zaradi osemenjevanja. Osemenjevalec mora dobiti poziv vsako jutro najkasneje do 7.30, a pošto odprejo šele ob osmih. Res je. da imajo govorilnico. vendar si z njo ne morejo veliko pomagati, ker je največkrat pokvarjena. Razen tega je do Cerkelj za marsikoga predaleč, edinega soseda, ki ima v vasi telefon (tako je v Gazicah), pa ljudje neradi stalno nadlegujejo. J. T. gospodarjenja, na primer pri porabi materiala. Prihranek oziroma povečan delovni učinek vidijo tudi v prerazporeditvi delovnih moči. Takoj bi namreč lahko prerazporedili 10 odst. ljudi, vendar trenutno nimajo kam z njimi. Računajo, da se jim bodo odprle možnosti z novim srednjeročnim tjbdobjem. DOMAČE TRNJE • »Moj mikro« ni samo strokovna revija — ampak tudi geslo kuharjev pri pripravi zrezkov. • Nii čudnega, da se Jugoslovani toliko bojimo AIDS-a, ko pa tako radi lezemo šefom v zadnjico. • Večkrat loči človeka od živali samo — govorniški oder. • Mnogi odkrijejo svojo nadarjenost za glasbo ali igralsko umetnost takrat — ko jim zasmrdi delo. AFORIZMI • Sodobni tek na dolge proge: start — beg od odgovornosti, cilj dohitevanje življenjskih stroškov. • Avstrijski trgovci so vinu dodajali sredstvo proti zmrzovanju. Kot kaže. pa pri nas z antifrizom zalivamo cene. Razvoj z lastnimi močmi O Lisci govori direktor Štefan Senica SEVNICA — Te dni potekajo v Sevnici prireditve ob 30-letnici največjega kolektiva v tej občini — Konfekcije Lisca, ki bo imela do konca leta zaposlenih v sedmih tozdih v Sevnici, Krmelju, na Senovem, v Zagorju in Babušnici okrog 2.200 delavcev, večinoma žensk. O razvoju kolektiva in načrtih govori glavni direktor Štefan Senica. Razvoj se je začel izredno skromno: pet delavk je v enem samem prostoru preoblačilo gumbe, popravljalo najlonke in delalo, kar je še podobnih drobnih popravil. Kakšen je »obrazec« razvoja? — »Širili smo se pretežno iz lastnih sredstev, če smo že jemali posojila, smo jih le za največje naložbe. Zgodaj smo prešli na sodoben način proizvodnje z. evropskimi normami, vse s ciljem skrajševali proizvodni čas izdelkov, Prvi izvoz je bil v obliki predelavnih poslov. Lahko rečem, da se lahko prištevamo med tiste, ki smo tako imenovani »lohnar- , beit« izkoristili tudi v svoj prid. Vseskozi smo vlagali v boljše delovne prostore, pisarne pa smo selili v stare.« Izvozni prodor je terjal velike napore, kako vam je uspelo, ko je vendar znano, da so na zahodnem trgu pred leti propadle tri firme, s katerimi ste sodelovali? »Za nameček je prišel v tej krizi še tako imenovani »mini« devizni zakon. Od prvotnih predelavnih Štefan Senica: »V razvoj tovarne je vloženega obilo truda naših marljivih delavk.« poslov smo se preusmerili na klasični izvoz za veliko število tujih blagovnih hiš. To je pomenilo manjše serije in kratke dobavne roke. Hudo konkurenco z Daljnim vzhodom smo zdržali predvsem zaradi kakovosti izdelkov in z doslednim izpolnjevanjem dobavnih rokov. Zaradi manjše uv- • Lisca tudi vnaprej, kljub zahtevnim izvoznim nalogam, ne bo zanemarjala domačega trga. Lepšemu spolu bo še nadalje namenjenih 55 odst. zmogljivosti tovarne. Če kje česa ni dobiti, bo to bolj krivda ene od 300 trgovskih organizacij, s katerimi sodelujejo. Devizna bilanca Lisce je pozitivna. Letos načrtujejo 6 milijonov dolarjev izvoza. ozne odvisnosti za elastične pletenine smo sovlagali v tovarno lnplet.« Kako sledite posodabljanju opreme? »Z novimi prostori tozda v srbski Babušnici. termičnega oblikovanja košaric v Sevnici bomo zaenkrat zaključili vlaganje v zidove. Ugotavljamo, da smo za svetom, zaostali predvsem pri posodabljanju krojenja.zato bomo morali stalno skrbeti za kakovostni napredek. Tu se opaža nekaj zanimivega: računalniško krojenje se uveljavlja le počasi, morda se nam bo to .zamudništvo’ še obrestovalo, da ne bi kupili kaj nedognanega. Vsekakor budno spremljamo razvoj v svetu.« Lisca spodbuja tudi razvoj v drugih smereh, veliko razumevanje kaže za svoje okolje. »V naših načrtih tja do leta 2.000 predvidevamo vlaganja zunaj branže, kjer bomo lažje našli tudi delovno silo. Osnova so zanimivi programi. Zato smo pričeli podpirati tudi program elektronike. Financiramo razvoj elektronskega regulatorja vrtljajev asinhronskih elektromotorjev, ki bo razstavljen na bližnjem sejmu elektronike v Ljubljani. Menim, da bo v tej proizvodnji lahko našel kruh prenekateri strokovnjak iz krške srednje šole te smeri.« A.ŽELEZNIK Programe imajo sami. Trenutno iščejo proizvajalca vrtnin. Med drugim se dogovarjajo s sozdom Emona, vendar ocenjujejo, da pod to streho zanje ni prihodnosti. V novi srednjeročni program prenašajo raziskave termalne vode na levem bregu Save. To bo 75-milijonska investicija. Brez novih virov tople vode namreč ne morejo načrtovati razvoja cvetličarstva v rastlinjakih na Čatežu. Agraria je poslovno povezana z makedonskimi delovnimi organizacijami, preko katerih ustvarja 40 odst. blagovnega prometa, v Sloveniji pa sta njena partnerja Mercator Hmezad in Emona. V zemlji kmetijci resda vidijo še velike rezerve, vendar ne pristajajo na to, da imajo tisti, ki delajo na njej najmanjši vpliv na ceno pridelkov. Za del teh je cena določena, pri repromaterialu pa ni nobenih omejitev, so poudarjali na zadnjem sestanku člani Zveze komunistov. Prt pitanju goved bodo imeli nad 10 milijonov izpada, ker so število pitancev v svojih hlevih zmanjšali na polovico. Tudi v sadjarstvu bo manj dohodka, vendar so trdno prepričani, da bodo leto končali brez izgub. J. TEPPEY V vaških igrah na Žejnem prva Sobenja vas Praznik KS Čatež ŽEJNO — Prireditve za četrti praznik KS Čatež ob Savi so v nedeljo. 8. septembra, privabile veliko več obiskovalcev kot lani. Tudi število tekmovalcev na vaških igrah seje za trikrat pomnožilo. Tekmovale so vse vasi: Čatež, Čerina, Prilipe, Dvorce. Dobeno, Sobenja vas in Žejno. Ekipe so se pomerile v kolesarski dirki, v vlečenju vrvi, skakanju v vreči, nošenju vode v škafih, metanju kamna v daljino, v žaganju drv in plezanju na drog. Slavnostni del praznovanja je bil v soboto popoldne, ko so na Žejnem odprli večnamenski dom. V njem je bila svečana seja skupščine KS. Dom so vaščani postavili s pomočjo delovnih organizacij v krajevni skupnosti. Pod njegovo streho je tudi mlekarnica. Velika Dolina: »Nihče imenovan, nihče pozabljen« Pomnik izgnancem odkrila Božena Ostrovršnik podpredsednica RK ___________SZDL_________ VELIKA DOLINA — V središče krajevne skupnosti, kjer so za njen prvi praznik odkrili spomenik izgnancem, padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, so se v nedeljo popoldne zgrnili ljudje iz bližnjih vasi in gostje iz sosednjih KS na obeh straneh meje. Prebivalci teh hribovitih krajev so po vrnitvi iz izgnanstva z železno voljo prijeli za delo, da so si napeljali vodovode, elektriko, asfaltirali ceste, zgradili šolo in prosvetni dom in si izborili avtobusne zveze, ki so jim omogočile zaposlovanje. Napeljali so si telefonsko omrežje, zato komaj čakajo. da bodo v Jesenicah povečali centralo, saj imajo že 40 let v KS samo en telefon. Volje jim še ni zmanjkalo in pripravljajo se na nov samoprispevek za izboljšanje razmer v vaseh, kjer vaščani sami ne zmorejo vseh bremen napredka, je v govoru na svečani seji sku- • Za prvi krajevni praznik je Turistično društvo Mokrice priredilo razstavo domačih jedi, ki sojih pripravile gospodinje vseh 16 vasi iz obeh krajevnih skupnosti, združenih v društvo. Odziv je bil tolikšen, daje presenetil celo organizatorje. Tudi izbor jedi je bil izredno bogat, najbrž prav zaradi tega, ker so ga prepustili domiselnosti vaških gospodinj. Dopolnili so ga zasebni gostinci in Grad Mokrice. Razstava je bila zelo dobro obiskana in je doživela veliko pohval. Zagotovo jo bodo zdaj še večkrat ponovili. V avli so učenci pripravili razstavo o izgnanstvu. pščine KS napovedal predsednik Miha Škrlec. Tudi za spomenik izgnancem so ljudje sami zbirali denar. Pomnik je odkrila podpredsednica republiške konference SZDL Božena Ostrovršnik. V svojem nagovoru je obnovila trnovo pot izgnancev in ob tem pripomnila, da izgnanstvo v zgodovini še vedno zamenjujejo z izseljeništvom in ga napačno, sektaško prikazujejo. J. T. Lovci obogatili lovišče V lovišču LD Brestanica več divjadi — 40 let uspehov BRESTANICA — Lovišče lovske družine Brestanica se razprostira od Brezovega na zahodu in Anž na vzhodu pa vse do vrha Bohorja. V 40 letih delovanja si je družina ves čas prizadevala za ohranitev vseh vrst divjadi na površini 5.575 hektarov. V zadnjih dvajsetih letih so vsako leto vložili sto do dvesto fazanov. Zadnja leta vlagajo mlade race mlakarice in bogatijo vodni del lovišča. Prav pri gojitvi srnjadi in vlaganju fac mlakaric so dosegli največje uspehe, saj so prišli na največjo številčno zmogjivost lovišča, kar kaže tudi odstrel. Zadnja tri leta se občutno popravlja tudi stalež zajcev, ki jih je prej zdesetkala bolezen. Z lovnim turizmom že desetletja iztržijo marsikakšno dragoceno devi-zo. Med pomembnejše uspehe družine spada tudi nova lovska koča. ki sojo gradili celih 6 let, odprli pa pred osmimi leti. Prijateljske stike so navezali z LD »Stol« iz Žirovnice, s katero so §iiim Leo Koman podpisali listino o pobratenju. Da bi se bolje izurili v strelskih veščinah, so zgradili pri koči na Dobravi še stre- • Na osrednji proslavi ob 40-letnici LD Brestanica je predsednik skupščine zveze lovskih družn Posavja dr. Jurij Pesjak podelil priznanja LZS. Red za lovske zasluge so dobili Stane Čubcr, Franc Jug in Ferdo Zakšek; red za lovske zasluge 3. stopnje so prejeli Mirko Kosar, Ludvik Vovčak in Franc Slemenšek, red za lovske zasluge 2. stopnje pa dolgoletni prizadevni predsednik Niko Marn. Osmim ustanovnim članom so prvič podelili plakete LD Brestanica, dobil pa jo je tudi marljivi tajnik LD Franc Zorko. lišče za glinaste golobe. V jubilejnem letu so na brestaniškem gradu pripravili lovsko razstavo, ki si jojeogledalo preko 5.000 ljudi. P. PERC Mnogi znanci, prijatelji, šolniki in posebej mnogoštevilni učenci, ki jih je Leo Koman vzgajal in učil že pred 2. svetovno vojno in po njej. so se nedavno na krškem pokopališču zadnjič poslovili od odličnega učitelja in vzgojitelja, šolskega upravitelja in ravnatelja ter pedagoškega svetovalca Zavoda za šolstvo — enota v Krškem in Novem mestu. Tudi slovensko gasilstvo je izgubilo predanega moža. Leo Koman se je rodil 1907 v Ljubljani kot sin delavskih staršev. Po ko-nčasnem šolanju in odsluženem vojaškem roku v šoli za rezervne oficirje je dobil prvo službo kot učitelj pripravnik na odročni šoli na Raki. Tedanji oblasti ni ostalo prikrito, da seje tudi Koman med študijem na ljubljanskem učiteljišču navzel naprednih idej sošolcev Žige Kimovca in Edvarda Kardelja. Druga svetovna vojna gaje zatekla na šoli na Mirni pri Trebnjem. Italijani so Komana 1942 odpeljali v Treviso in Gonars. Po razsulu italijanske vojske je prišel v Ljubljano. Takoj leta 1945 je nastopil službo v Leskovcu. Začel je postavljati na noge gasilstvo v Posavju. Prevzel je organizacijo takrat Gasilske zveze Krško in postal njen prvi tajnik. Veliko pozornost je vedno posvečal mladini in pionirjem. Trideset let je bil šolski upravitelj, zadnjih pet let pred upokojitvijo leta 1971 pa pedagoški svetovalec. Ob združitvi okrajev Krško in Trbovlje sta bili obe gasilski zvezi združeni v novo okrajno gasilsko zvezo Zasavje—Trbovlje, s 100 društvi. Koman je bil izvoljen za okrajnega poveljnika. Poznali so ga prav tako na Dolenjskem kot v sosednjih predelih Hrvatske. Dobil je vsa: gasilska odlikovanja v Sloveniji, kjer je deloval tudi v raznih telesih IO GZS, pa tudi na zvezni ravni. Tudi v kulturno-prosvetnih društvih so ga cenili kot organizatorja, igralca in režiserja. Konjeništvo na Krškem polju je oživelo tudi po Ko-manovi zaslugi. Državna odlikovanja, zlati znački Žveze društev upokojencev in Turistične zveze Slovenije ter znak občine Krško so le skromno, čeprav formalno visoko priznanje za tega neutrudnega moža. P. PERC PLINSKEGA OLJA PRIMANJKUJE BREŽICE — Na nekaterih izmed 30 črpalk tozda Trgovina brežiškega Petrola, ki pokriva 9 občin Posavja in Dolenjske, so že v avgustu zabeležili, da so prišli pri plinskem olju na naj manjšo možno rezervo. Največ plinskega olja prodajo na Čatežu. Brežiča-ni dobijo gorivo zvečine iz rafinerije Sisak, ki pa je v stiski priskočila na pomoč reški rafineriji. To se pozna na drugih območjih, tudi na Dolenjskem in v Posavju. Zakaj se jim račun ne izide Stillesov tozd Stilno pohištvo: v polletju 80 milijonov dinarjev za obresti SEVNICA — »Mizarčanom«, ki še vedno uživajo sloves po nekdanji Mizarski produktivni zadrugi (sredi septembra slavijo 40-letnico), so k rekordni polletni izgubi pripomogle tudi nekatere zunanje okoliščine. Javna skrivnost je zapiranje trga v prehekaterem delu naše države. Politika visokih obrestnih mer hudo tepe tiste, ki morajo najemati posojila. V Stillesovem tozdu Stilno pohištvo so jih v minulem polletju naračunali kar za 80 milijonov dinarjev. Pohvalno je, da so se pogumno lotili izvoza, a kaj, ko je to za kolektiv hudo dvorezno. V polletju so resda izvozili za spodbudnih 220 milijonov dinarjev izdelkov, vendar je na tovarniški račun tačas prispelo le 40 milijonov dinarjev, kar je pomenilo le 19-odstotno izpolnitev načrta. Vsekakor bi kazalo tu v družbi nekaj storiti, saj naša zakonodaja ne priznava dolgih rokov nakazil iz tujine, ki se za nameček še negotovo vrtijo po bankah. Morda je bolje kot denarne kazalce primerjati število izdelkov. Lani so npr. izdelali 29.465 kosov, letos sojih v polletju le nekaj manj. vendar uspeh ni temu primeren. V izvoz je šlo kar 11.897 kosov, kar je desetkrat več kot lani. vendar so ob tem le večji problemi. Težko je biti kon- kurenčen zunaj, ko je npr. v Zvez ni republiki Nemčiji furnir trikrat cenejši, dražje so naše iverke, da barvah in lakih za površinsko obdelavo ne govorimo. Kljub vsemu ne obupavajo Govorijo o rebalansu plana. Spodbuda je tudi to, da v drugih republikah zopet povprašujejo po stilskem pohištvu. V montaži in nekaterih drugih oddelkih so že vpeljali tretjo izmeno. Obetajo si tudi uspeh od nekaterih organizacijskih sprememb v proizvodnji ki so jih dognali ob sodelovanju z zagrebškim inštitutom. Zato menijo, da bo ob koncu leta poslovanje vseeno brez rdečih številk. A.ŽELEZNIK Novo v Brežicah NIKAR BREZ BATERIJE! — Odkar komunala varčuje z elektriko, je glavna mestna ulica v brezmesečnih nočeh, kakršna je bila v nedeljo, zavita v popolno temo. Niti pred kinom niti na trgu pred pošto ni nobene luči. Nič bolje ni na Černelčevi ulici, zato si bodo morali ljudje priskrbeti baterije, preden se bodo podali po nujno zdravniško pomoč v zdravstveni dom. Na križišču in na parkirišču ob tem poslopju kraljuje zlovešča tema in na cesti pred bolnišnico prav tako. INVALIDI ZA ZDRAVE — Trboveljska tovarna polprevodnikov se s tem, da je odstopila nekaj dela Invalidskim delavnicam v Skopicah, ne bo ravno proslavila. Kot delodajalko je nič ne gane, da 22-članski kolektivz91 odst. izpolnjuje svetovne normative in ustvarja samo za desetino manj dohodka na delavca kot gospodarstvo brežiške občine. S tem si invalidi ne zaslužijo več kot 16 tisočakov osebnega dohodka. Drugače bi temu lahko rekli, da lačen sitega pita. , - ZAKAJ NE V SOBOTO! — Drugi poskus bolšjega sejma v petek popoldne se ni najbolj obnesel. Tržnicaje takrat prazna, saj se ljudje takoj po delovnem času porazgubijo po domovih in vikendih. Za kupce in prodajalce bi bili sobotni dopoldnevi veliko obetavnejši. POGIN RIB V SOTLI RIGONCI — 4. septembra so v Sotli pri Rigoncih na območju brežiške občine odkrili večje število poginulih rib. Preiskava je ugotovila precejšnjo onesnaženost in zasmrajenost vode, obstaja pa utemeljen sum, da gre vzroke zastrupitve iskati v kake 4 kilometre oddaljeni prašičji farmi v Dubra-vici na hrvaški strani. Po ocenah ribičev je zastrupitev povzročila za 300.000 din škode. \l BR£ŽIŠKtf8£T PORODNlSNICL*« V času od 26. avgusta do & septembra so v brežiški porodnišnic' rodile: Jožefa Prebejšek iz Pečic — Katjušo, Ksenija Šepec iz Rakovca—; Gregorja, Zdenka Brili iz Brezja pfj Dovškem — Vojka, Marija Medvešek iz Senuš — deklico, Rajka Dojčič }Z Brdovca — Andrejo, KsenijaCapekiz Sat.iobora — Kristjana. Majda Žorko iz Brestanice — Katarino, Marija Kos iz Gradne — Majo, Anica Vračun 'z Brežic — Marka, Mira Kene iz Pišec — Davida, Marija Punter iz Krškega — Jerneja, Vesna Galic iz Samobora — Ireno, Marija Margetič iz Viher — Martina, Kristina Sepe iz Podsrede — Mojco, Olga Kozole s Senovega — Špelo. Vlasta Kodrič iz Samobora — Ivana, Marija Kunej iz Sevnice — Va" lentino. Biserka Pavlovič iz Novakov — Ivano, Ana Dejapovič iz Novakov — Denisa, Jelka Vavtar iz Sevnice — Katjo, Marija Janežič iz Otruševca — Majo, Dragica Germovšek iz Blatnega — Aleksandra, Marjanca Senica 1 Dolenje vasi — Sabino in Karme1' Bukovinski iz Dobove — dečka-Čestitamo! Krške novice PAG KOT ISTRA? — Delavci luloze, ki so se jim pozneje pridružil}*? nekateri drugi krški delovni kolektiv so pričeli z delavskim turizmom na gu. Zdaj. ko so počistili obalo, bi J domači turistični delavci najraje pr selili čez cesto dlje od obale. PrednO naj bi imel komercialni turizem-Marke so pač bolj zaželene kot dinarJ j VZTRAJNOST — Četrto uvrščen na državnem prvenstvu posameznikov speedwayu Zvone Gerjevič je na ** dnji dirki pred domačim občinstvo nastopil, kljub temu daje imel dva0 ■ poprej še hudo angino. Če bi g'e jp vedeli za Zvonetovo nadvse drzno o . očitev. da nastopi navkljub m° oslabelosti, bi še bolj navijal} . skromnega strojnega tehnika Ko' narske. Vsekakor je Zvonetova p°' g lahko za zgled tudi marsikakšne poklicnemu športniku. Sevniški paberkiJ V.............................. S PUŠKO NAD VESELJAKE ^ Na tem mestu smo minuli teden kratko poročali o igrah brez meja ^ zaključku kopalne sezone v .noy.(£V sevniškem bazenu. Prijetna Pr' oar, je žal šla res čezvse meje. Franc ReP.^j stanovalec v neposredni soses « bazena, je proti jutru, ogorčen za hrupa, pograbil svojo lovsko pu’ je ustrelil proti bazenu. Nekaj gosto ^ bilo lažje obstreljenih, hujšega srečo ni bilo. ie|< SPET DRAŽBA — Prihodnji P54£u ob 10. uri bo na občinskem dv0^g(j. spet javna dražba najdenih s' j|cj Dražili bodo troje predmetov: žen ^ (maxi) pony kolo in moško kolo žensko ročno uro. „aVA ZACEMENTIRANA RAZPK^i — Sevniška krajevna skupnost Pr' ni drevi ob 19. uri v sindikalni dv0 tll javno razpravo o zazidalnem "a.^,, za znamenite šmarske »zarebnj (karelll.). Ne leda niso prenehal' ,j,j ti samski blok, vmes so pričeli gr še enega. Kaj bo vse v novem boste lahko izvedeli iz prve roke- DOLENJSKI LIST Št. 37 (1883) 12. septembra tura in bra- anje Ponekod še velja: sam se znajdi! Amaterski likovni ustvarjalci organizirani le v Novem mestu, Brežicah, Krškem in Kočevju, vendar so ta čas aktivni le v novomeški in brežiški skupini — Ponekod še strokovnih odborov pri občinskih ZKO ni •»»-c ■>.» j 3 :tSK s NOVO MESTO — Ni pretirano zapisati, da bi bila amaterska kultura Dolenjske, Bele krajine in Posavja brez deleža likovnikov, njihovih razstav in druge dejavnosti siromašnejša in manj barvita, kulturna ponudba občin pa enoličnejša in manj zanimiva. Čeprav je tako, pa je res tudi to, da za likovne ustvarjalce ne skrbijo povsod ravno zgledno. A J "Neznani Šlezijec«: SKICA PTUJA, iz popotne knjige, risba s tušem, 1. Januar 1713. Skicirko, iz katere je ta risba, hrani Deželni arhiv v Linzu. »Ptuj na starih vedutah« Razstav«? - tem nasloom bodo jutri zvečer odprli v Dolenjski galeriji — Zanimiva predstavitev mesta ob Dravi, ki je ohranilo starodavni videz NOVO MESTO — Jutri ob 19. uri “odo v Dolenjski galeriji odprli razstavo »Ptuj nastarih vedutah«,s katero ' Novem mestu gostuje ptujski muzej. Razstava, ki naj bi ugladila pot za Plodno sodelovanje obeh ustanov, bo na ogled do 9. oktobra. Razstava, pripravljena ob prazno-vanju 90-letnice ptujskega muzeja na začetku leta 1983, naj bi zdaj tudi obiskovalce Dolenjske galerije opozo-°la na bogato slikarsko in grafično gradivo z upodobitvami mesta ob Uravi, prav tako pa tudi na izjemno kvalitetno urbanistično zasnovo starega Ptuja. ptuj je namreč eno redkih slovenskih mest, ki je stoletja dolgo ohranilo skoraj neokrnjen videz. Svojsvetna gradbena zasnova naselbine, pogojena z izoblikovanostjo terena in zgodo-v|nskim razvojem, je dala mestu ti-Picno obliko. Nad starimi strehami se na hribu vzpenjagrad, ki podobno kot botninikanski in minoritski samostan Predstavlja pomembno vogalno točko fnkotnika, nakazujočega ključne ob-Jekte v mestu. Kvalitetna urbanistična shema na-selbine in likovno dovršeni pogled na ■Pesto z desnega brega Drave sta vabi-a slikarje in risarje od začetkov ve-utnega slikarstva, privlačna pa sta še andanes. Od osemdesetih let 17. do onca 19. stoletja je nastala vrsta up-°dobitev Ptuja, ki so vse tudi odlično gradivo za proučevanje gradbenega razvoja mesta, mnoge med njimi pa izstopajo tudi kot slikarske umetnine. Začetki vedutnega slikarstva, ki je doživelo prvi veliki razcvet v 17. stoletju, so vezani na kartografijo. Štajerska je bila mejna dežela, zato je bil Ptuj upodobljen na vrsti zemljevidov še pred letom 1600.-Najstarejšo likovno upodobitev je mesto dobilo s »Topographto Ducatus Stiriae« G. M. Vischerja iz leta 1681. Iz 17. stoletja je tudi prva oljna slika mesta, kije hkrati tudi najstarejša znana slikarska upodobitev kakega slovenskega kraja s povsem posvetnimi nameni. • Se posebej imenitna je velika votivna upodobitev Ptuja iz leta 1766. Tisto leto je Drava zamrznila in grozila, da bo zrušila most. Meščani so se priporočili žalostni materi božji in v zahvalo, da je odvrnila nesrečo, naročili pri slikarju F.J. Fellnerju votivno podobo ter jo obesili v mestni cerkvi sv. Jurija. V 19. stoletju je vedutno slikarstvo doživelo ponoven razcvet. Pogled na naselje z južne strani so Ptujčani sprejeli za svoj simbol. V zadnjem desetletju 19. stoletja so se s podobo mesta predstavili na veliki tujskopro-metni razstavi v Gradcu in z njo poželi veliko hvale. Velika slika vedute Ptuja, ki jo je Alojz Kasimir slikal dve leti, še zdaj krasi reprezentančni prostor v ptujski občinski stavbi. M. C. Poglejmo! Hitra ocena pove, da deluje na omenjenem območju najmanj sedemdeset likovnikov, v vseh občinah jih imajo, vendar pa delajo organizirano, se uveljavljajo in nastopajo le v štirih občinah: novomeški, brežiški, krški in kočevski. V teh bolj ali manj uspešno delujejo likovna društva, klubi ali skupine, medtem ko drugod likovni- ustvarjalci životarijo prepuščeni sami sebi in lastni iznad-ljivosti. V zadnjem času je moč o aktivnosti, kakršno je likovnim skupinam »predpisalo« Združenje likovnih skupin Slovenije s smernicami, sprejetimi na problemski konferenci govoriti le v Novem mestu in Brežicah, medtem ko delo v Krškem pa tudi v Kočevju nekako ne gre. Na nedavnem republiškem posvetu v novomeškem hotelu Metropol je bilo slišati, da nekdaj zelo aktivni krški likovni klub nekateri člani zaradi njegove nedelavnosti zapuščajo in se včlanjujejo v Brežicah. Kaj je ta čas s kočevsko likovno skupino, se ne ve JARM RAZSTAVLJA V LJUBLJANI LJUBLJANA — Stane Jarm, akademski kipar in likovni pedagog iz Kočevja, razstavlja svoje lesene kipe v prostorih delovne organizacije Slovenijales v Ljubljani. KRKIN ZBOR VABI NOVE PEVCE IN PEVKE NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, vabi k sodelovanju nove pevce in pevke. Sestanek za novince in druge bo v četrtek, 19. septembra, ob 18. uri v prostorih Krke poleg hotela Metropol. Zbor ima vaje vsak ponedeljek in četrtek, dela pa pod vodstvom dirigenta prof. Mira Kokola. Jubilej pa skoraj neopazno mimo Dolenjska galerija bo svojo 20-letnico obeležila samo z retrospektivno slikarsko razstavo del Josipa Germa konec novembra — Prihodnje leto retrospektiva Vla- dimira Lamuta — Jože Marinč pripravlja cikel o pustnih šegah NOVO MESTO — Letos mineva dvajset let, odkar so tu dogradili in v _ mU proslav oh Nnvpoa mpcta clnvocnn nHnrli nnlonicLn gal pros'av ob 600-letnici Novega mesta slovesno odprli Dolenjsko °šreH • ^ 8a*erU'’ Ki se po svojem poslanstvu in dejavnosti uvršča med stoHJ * umetnostne hrame na jugu Slovenije, seje do zdaj zvrstilo kakih hiuz^a'*Set razs*av 'n sod* med n«ijbolj obiskane oddelke Dolenjskega ^Ja* v okviru katerega deluje. p^enja ne namerava jubileja hjenn nnP.r°slavljati’ pač pa bodo ret 20-letnico obeležili z veliko Pa pSpeKt*vno razstavo del Josi-Za^ errna- Razstavo, ki bo hkrati ski ,‘kovna prireditev v Dolenj-k0n er'j't0 leto, bodo odprli ob di §cu noyembra. Na ogled bo tubo n neKaj časa v januarju, nakar Potovala po Sloveniji. ra2 aan ie tudi že okvirni program OsredV,Janja za Pr'h°dnje leto. retrr. d?8°dek bo prav gotovo rnjr Spektivna razstava del Vladi-delo Vamuta- katerega umetniško ka2a ° naposled celoviteje pri-žiVe,no tudi v mestu, kjer je slikar s|e(jj|,ln deloval. Tej bo bržkone ga ci,a. razstava etnološko ubrane-di al a s!'k Jožeta Marinča. Mla-likov ernski sl‘kar, ki deluje kot bo? ni Pedagog v Kostanjevici, Z u Razstavo pripravil vrsto slik °biča am‘ Pustnih šeg in ■lev s kostanjeviškega in šentjernejskega območja. Sodelovanje z drugimi galerijami v Sloveniji, ki ga bo Dolenjska galerija še naprej gojila, bo Novo mesto pripeljalo več zanimivih razstav. Omenimo predvsem retro- spektivno razstavo del Vladimira Makuca, ki jo bo posredoval muzej iz Nove Gorice. Pedagoški — izobraževalni pomen pa bo imela razstava del diplomantov Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, ki jo tudi nameravajo pripraviti v Novem mestu. Razstava bo obiskovalce seznanila z delom na naši likovni akademiji in dosežki študentov ob koncu rednega študija. I. Z. Nemšk ,Ljijblj O SLIKARSTVO v lji,L °bdANA — V Narodni galeriji “N ri m bodo jutri odprli razstavo dahes„ mško slikarstvo od renesanse do Po, "lit; Sodbe ki jo na podlagi meddržavne z NDR posreduje Državni (i^dels' Nchwerinu. Razstava zajema di v Slikarjev, med katerimi so tula,, ^ak> evropske umetnosti, n.pr. Joj^^nanach. Hans Rottenhammer, raZi.nn Heinrich in drugi. Motivno je ožitj.ava 7'b'rka portretov, krajin, tih-tlvov’ .žanrskih in konjeniških mo-Na ogled bo do 15. novembra. V0v, SKULPTURE dragice Čadež J-Jblj/ k 8ic °l°nije »Ribniška likovna iska- la rvjANA — Akademska kipa-.. . Pje k„r,a8'ca Čadež, udeleženka letošnja* v Rtu ■ IOnici, razstavlja svoja dela v i al<*iii v akovJ, veze društev slovenskih °gleri ' °v v Ljubljani. Dela bodo na do 28. septembra. Izšel je še en vodnik »Vodnik po Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki in gasilskih zbirkah Slovenije«, ki ga je te dni izdala GZS, je napisal Jože Dular______________________________ METLIKA — Gasilska zveza Slovenije je pravkar izdala » Vodnik po Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki in gasilskih zbirkah Slo venije«. Okoli 70 strani obsegajočo in z ilustracijami popestreno knjižico žepnega formata je napisal Jože Dular, natisnili pa so jo v Tomšičevi tiskarni v Ljubljani. Dve tretjini prostora v vodniku sta namenjeni Slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki kot osrednji muzejski ustanovi slovenskega gasilstva, ki je ob koncu minulega leta štelo 1432 društev s 97.117 člani. Po kratkem orisu razvoja slovenskega gasilstva, ki seje organizirano začelo z ustanovitvijo prve požarne brambe septembra 1869 v Metliki, nas vodnik popelje od sobe do sobe v tistem delu metliškega gradu, kjer ima Slovenski gasilski muzej od otvoritve leta 1969 svoje prostore. Besedilo nas pouči, kaj je v posamezni sobi razstavljeno in zakaj je pomembno. Vodnik navaja tudi seznam za slovensko gasilstvo zaslužnih mož, našteje vse dobitnike Hacetove nagrade, ki jo podeljujejo od leta 1976, poudarja za gasilstvo pomembne dogodke itd. Tretjino prostora pa je Dular namenil popisu gostinskih zbirk na Muti, v Sevnici, Tržiču in Žalcu in s tem zaokrožuje ne le »potopis« po gasilskih zbirkah, marveč tudi predstavitev prizadevanja tistih krajev, ki so imeli več posluha za gasilsko muzejsko dejavnost. Jože Dularje vodnik širše zastavil v tem smislu, da je »sprehodu« po muzeju in zbirkah doda! kratke opise krajev in njihovih kulturnozgodovinskih znamenitosti. Razumljivo je, da je v tem pogledu naj-obširneje predstavljena Metlika. Ob tem je treba povedati, da je Dular tudi to delo opravil tako, kot zna: premišljeno, vestno in natančno, pa tudi v tekočem in klenem jeziku, kar je še posebna odlika vodnika. S tem vodnikom je Dular še povečal število knjig, knjižic in brošur, ki jih je zasnova! ob svojem literarnem delu, med njimi pa ni malo krajepisnih del, ki ga uvrščajo med pomembne lokalne zgodovinarje. Z večino tovrstnih del je Dular poveličal značilnosti in znamenitosti Belokranjcev, precej takega pisanja pa posvetil tudi Metliki, kjer je tri desetletja vodi! Belokranjski muzej ter po ustanovitvi Slovenskega gasilskega muzeja bdeI tudi nad njim. L Z. in tudi na posvet ni bilo iz Kočevja nikogar, da bi o tem poročal. Kar zadeva organiziranost likovnikov, je Glasba in poezija za vojake V novomeškem Domu JLA se je predstavil pesnik Severin šali NOVO MESTO — Ob dnevu tukajšnje enote JLA, ki nadaljuje partizanske tradicije Gubčeve brigade, so pripravili več prireditev, med drugim tudi glasbeno-literarni večer 3. septembra v Domu JLA. Osrednja osebnost nastopa je bil vsekakor gesnik in prevajalec Severin Šali, avtor petih pesniških zbirk, od katerih je zadnja z naslovom »Sijoče mračine« izšla letos, in številnih prevodov iz evropskih književnosti. Poslušalci, zvečine vojaki, so prisluhnili izboru pesmi, vzetih predvsem iz »Sijočih mračin«, od katerihje prvo prebral pesnik sam, druge pa recitatorja iz vrst vojakov, zadnjo telo v hrvaškem prevodu. Večji del skoraj dveurne prireditve sta z glasbenim programom zapolnila violinist Janez Klobčar, član simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki služi vojaški rok v Novem mestu, in pianistka Mojca Osolnik. Skladbe z najavljenega programa sta izvajala bodisi kot solista ali družno, pri čemer je bilo še posebej zanimivo prisluhniti izvajanju skupnih skladb. Recital poezijeje tekel med posameznimi glasbenimi točkami. Čeprav nekoliko predolga, je bila celotna prireditev na dostojni ravni in temu primerno dovolj dobro-obiskana, za marsikoga pa dokaz, daje moč marsikaj kvalitetnega pripraviti tudi v taki »kombinaciji«. Izkušnja te prireditve bo tudi v prihodnje dobrodošla. I. Z. ORGANIZIRANO NA KONCERT NOVO MESTO — V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 20. septembra gostovala washingtonska filharmonija. Dirigent in solist bo Mstislav L. Rostropovič. Ameriški filharmoniki bodo izvajali dela Berlioza, Debussyja in Prokofjeva. Za koncert je veliko zanimanja, Cankarjev dom pa je zagotovil 52 vstopnic tudi Novomeščanom. ZKO bo organizirala poseben avtobusni prevoz za tiste, ki bodo obiskali to prireditev v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Novega mesta v Ljubljano bo organiziran tudi 16. oktobra, ko bo v Cankarjevem domu gostoval znameniti sovjetski baletni ansambel Kirov. Tudi za obisk te prireditve bo novomeška ZKO dobila 52 vstopnic in jih prodala interesentom. dokaj klavrno stanje v sevniški, obeh belokranjskih in ribniški občini, čeprav ponekod kaže na boljše. To velja še posebej za Črnomelj, kjer so pred letom ustanovili odbor za likovno dejavnost, skupine pa ne morejo, ker imajo premalo likovnikov, medtem ko se v Ribnici za zdaj še zadovoljujejo z organizacijo vsakoletne likovne kolonije. Na novomeškim posvetu se je pokazalo, da prihajajo likovniki bolj do izraza v tistih občinah, kjer v okviru ZKO delujejo strokovni odbori za to dejavnost. Zato je bil eden od sklepov, naj bi povsod prišli vsaj do teh odborov, in če bodo ti dobro delali, tudi z organiziranjem likovnikov ne bo težav. Sicer pa je od vsega pomembnejše to, da likovniki sploh lahko ustvarjajo, da se izobražujejo, širijo likovno kulturo v svojem okolju in so nosilci nalog, sprejetih v okviru Združenja likovnih skupin Slovenije. I. ZORAN Bo tudi nova »petletka« zidala šole? Leta 1990 v celodnevni šoli vsi učenci od prvega do tretjega razreda? — Še teden razprave o osnutku dokumenta NOVO MESTO — Čez dober teden bo tu končana tudi javna razprava o orisu nove izobraževalne »petletke«, ki se bo začela z letom 1986. Predvideno je, da bo ob njenem izteku v novomeški občini okoli 7.500 osnovnošolcev v 332 oddelkih oziroma bo 26 oddelkov več kot zdaj. V vseh osnovnih šolah bodo uveljavili oblike celodnevne šole, in sicer naj bi jih uvedli v vseh oddelkih od prvega do tretjega razreda. Do leta 1990 naj bi bilo v celodnevno delo vključeno 3.200 učencev ali 120 oddelkov. Danes ima tak način dela v šoli le 1890 učencev v 77 oddelkih ali toliko kot leta 1981. Obdobje 1986— 1990 obljublja tudi prostorske pridobitve za več osnovnih šol. Če ne upoštevamo Otočca, ki dobi novo šolo že v tem šolskem letu, bodo dograditev šolskih prostorov dočakali v Vavti vasi. šole v Mirni peči, Škocjanu in Šmarjeti pa bodo povečali oziroma jim dozidali nove učilnice. Največ denarja za te naložbe bi zbrali s samoprispevki krajanov. Predvidevajo, da bi v novi petletki zbrali nad 207 milijonov dinarjev, medtem ko program tako imenovane referendumske izgradnje presega 257 milijonov dinarjev. Največ denarja bo zahtevala dograditev osnovne šole v Vavti vasi, po lanskih cenah kar 110 milijonov. Zaenkrat še ni moč reči. da tako tudi bo. saj je oris nove petletke še vedno v fazi osnutka in, kot rečeno, tudi v javni razpravi. Do 20. septembra bodo zbrali vse pripombe, nakar bo uskladitev, po njej pa bodo oblikovali predlog. Kljub temu je pričakovati, da osnutek planskega dokumenta za obdobje 1986 — 1990 ne bo doživel kakih večjih sprememb. Navsezadnje je to, kar je v njem napisano, najmanj, kar je treba napraviti za osnovno šolstvo. I. Z. Alojzijine pesmi rodi razočaranje A. Puhek je napisala veliko pesmi, a ohranjenih je le 140 TRIBUČE — Alojzija Puhek iz Tribuč je v dekliških letih začela pisati pesmi zato, ker ji je bilo sami dolgčas na paši. Danes pa ji prirojena pesniška žilica, ki jo je podedovala po stari mami, še kako pomaga, ko se skromna in poštena — kakor pravi v svojih pesmihs— ter razočarana nad življenjem zateče k svinčniku in papirju in zlije nanj tisto, kar čuti do svojih bližnjih, vaščanov, rodne Bele krajine in življenja v svetu nasploh. Alojzija Puhek Za pesmi iz mladih let ne ve več, kje so. Izgibile so se, uničil jih je zob časa, veliko od tistih, ki jih je spesnila v zadnjih dveh desetletjih, ko je začela zopet več pisati, pa je uničila sama. Ko je namreč mati pri njej našla pesem »Taščine lesnike«, za katero je mislila, da leti na njo, seje Alojzija ustrašila, da bi s svojimi pesmimi prizadela še koga, zato jih je vrgla v peč. Danes jih seveda ne uničuje več, v svoji »zbirki« pa jih ima že okrog 140. Čeprav najlaže ustvarja takrat, kadar je najbolj razočarana in v največji stiski, pa njene pesmi izžarevajo optimizem, upanje, srečo, ljubezen. »Nekaj pesmi sem napisala tudi po naročilu za proslave v Tribučah, sicer pa mojih pesmi ljudje ne poznajo veliko, saj razen nekaterih, ki so bile objavljene v časopisih, niso bile še nikjer predstavljene širši javnosti,« pove Puhkova in prizna, da si na tihem želi širše predstavitve. »Slišala sem govoriti, naj bi z Ivanko Bog-olin in Nežko Raztresen skupaj izdale pesniško zbirko. A če se to ne bo uresničilo, ne bom žalostna kajti bolj kot pesniške zbirke si želim, da bi katero izmed mojih pesmi uglasbil narodnozabavni ansambel,« ne skriva velike želje Alojzija. B. M. Pomnik pomembnemu Belokranjcu Akademskemu slikarju Mihaelu Kambiču bo Belokranjsko muzejsko društvo odkrilo spominsko ploščo v njegovi rojstni Dragovanji vasi DRAGOVANJA VAS — V tej belokranjski vasi nedaleč od Črnomlja bo Belokranjsko muzejsko društvo v soboto, 14. septembra, ob 10. uri odkrilo spominsko ploščo svojemu častnemu članu, akademskemu slikarju Mihaelu Kambiču. Kambič je svojo življenjsko pot začel in končal v Dragovanji vasi. Umrl je januarja 1979 v svojem 92. letu, potem ko je zadnjih šest let prebil pri sorodnikih v svoji rojstni vasi. Po maturi na novomeški gimnaziji je v Pragi končal študij na umetnostni akademiji in hkrati opravil državni profesorski izpit. Kot profesor risanja je začel v Kufsteinu na Tirolskem, pred koncem prve svetovne vojne pa je prišel v Ljubljano in potem do upokojitve leta 1950 poučeval risanje na poljanski gimnaziji. Nekaj časa je hono--rarno predaval na ljubljanski likovni akademiji. Kambič ni veliko razstavljal. Predstavil se je na vsega osmih skupinskih razstavah, ki so bile med letom 1917 in 1958, samostojno pa se je predstavil samo petkrat. Prvič je samostojno razstavljal šele leta 1964, in sicer zapovrstjo v Metliki. Črnomlju Novem mestu. Zadnjo samostojno razstavo je doživel leta 1972 v Metliki, v Belokranjskem muzeju, ki sicer hrani največ Kambičevih del. Prav tam so mu leta 1983 priredili prvo posmrtno razstavo. Mihael Kambič: LASTNI PORTRET, 1915, olje — platno (1883) 12. septembra 1985 0 Belokranjsko muzejsko društvo je ob odkritju spominske plošče izdalo knjižico o Mihaelu Kambiču. Besedilo je napisala umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj, ki je izbrala tudi reprodukcije za objavo. Omeniti kaže še, da sta izdajo omogočili metliška in črnomaljska raziskovalna skupnost. Že ti skopi podatki o javnem nastopanju povedo, da je bil Mihael Kambič do sebe zelo kritičen, res pa je tudi, da iz najrazličnejših razlogov ni mogel do konca razviti svojega daru in nagnjenj. Preveč ga je tudi zadrževala zvestoba preizkušenim načelom, da bi drzneje posegel v umetniške tokove. Zato je ostajal na obrobju in se manj pojavljal v javnosti. L Z. DOLENJSKI UST Ni malenkost! Zakaj film neposlove-njen v javno predvajanje? Lepo je in pohvalno, da smo si v Novem mestu že nekaj mesecev po tem, ko je Kustu-ričev film Oče na službenem potovanju prejel visoka mednarodna priznanja in požel kup priznanj tudi na puljskem festivalu. ta film lahko ogledali v rednem filmskem programu. Obiskovalcev je bito veliko, v blagajnah je cingljalo, distributer in proizvajalec filma sta si lahko pomela roke. občinstvo-pa... kakor kdo. Ob pohvalo se namreč lepi nekaj grenkeg. Film je prišel v program brez slovenskega prevoda, kar zahteva ustrezen zakon in še bolj verjetno sam duh bratskega sožitja naših narodov. Naš nezanikljivi in neo-dzemljivi položaj suverenega naroda v samoupravni socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov nam daje pravico, da imamo tujejezične filme v javnem predvajanju prevedene. To je naša pravica, za distributerja pa dolžnost, ki je ni mogoče opustiti. Pa vendar se je dogodilo prav to. Zakaj? Težko bi govoril o nepoznavanju zakonov pri distributerju, saj marljivo pripravlja slovensko podpisane filme tujih produkcij. Razlog je najbrž drugačen. Ker je vedel, da bo film šel v prodajo tudi brez podpisov, si je enostavno prihrani! izdatek za poslovenjenje. To je izdatek, ki je sramotno majhen, če ga primerjamo z dobičkom, ki ga bo potegnil s predvajanjem filma po Jugoslaviji. Trgovska logika je v tem primeru zameglila življenjsko. C e ni tako, potem mi ostane samo še takšno razmišljanje: da je za distributerja srbohrvaščina pač uradni jezik, slovenščina pa posebnost, ki se drugih v Jugoslaviji ne tiče. Naj bo odgovor tak ali drugačen, dejstvo je, da je distributer krši! zakon, da ni ravnal v duhu, ki je zvezal in še veže jugoslovanske narode. Prav vseeno je, ali iz trgovskega ali drugačnega premisleka. M. MARKELJ Z zakonom obsojen denar 1 r\/l7I tQKT ^POUFT) Ob prispevku s tem naslovom (DL 29. avgusta) | j F.J.M J F J ▼ M m M. %3 1^5.M^.A A Ali Članek A. Bartlja »Z zakonom obsojen denar«. objavljen v 35. št. DL, je zbudil v Semiču in bržkone tudi po ostalih prizadetih krajih črnomaljske občine izredno zanimanje in odobravanje. Tudi Občina Črnomelj je v 1. 1983 sprejela odlok o zakloniščih, ki zavezuje Semičane in prebivalce sosednih vasi k plačevanju tega prispevka (0,06% od vrednosti stavb za lastnike oz. 3% od najemnin za najemnike), čeprav vsi vemo, da v Semiču ni načrtovane gradnje zaklonišča, baje pa obstaja načrt za gradnjo zaklonišča v 10 km oddaljenem Črnomlju. To zaklonišče pa zaradi oddaljenosti sploh ne pride v poštev. Ljudje zelo negodujejo, ko sprejemajo položnice za plačilo tega prispevka. Nekateri tega prispevka sploh ne plačujejo in si s tem povečujejo obveznost za 70-odstotne zamudne obresti, nekateri pa hodijo kričat in zmerjat zaposlene v upravi za prihodke v Črnomlju, ki pa niso krivi, saj samo izvršujejo odlok, katerega so po zakoniti poti sprejeli delegati obeh zborov; med njimi je glasoval za tudi semiški delegat. Mislili smo, da s tem denarjem od zaklonišč občina krpa proračun, vendarle se nam je zdelo čudno, saj bi lahko občina po isti poti sprejela odlok o krpanju proračuna in bi bila zadeva po pravni poti pokrita. Kakor pa vidimo izčlanka, so sredstva strogo namenska, zato se ta denar zbira na posebnem računu in se zaradi inflacije vsako leto razvrednoti za 80%, tako da od tega denarja ni nobenega haska, zavezancem pa povzroča toliko jeze. Mislim, da bi bilo prav. če isti delegati, ki so odlok izglasovali, odlok tudi odpravijo (vsaj tisti del. ki zavezuje k plačevanju tega prispevka ljudi, ki živijo 10 km od Črnomlja), že plačani prispevki pa se naj pripišejo v dobro ostalim davčnim obveznostim. FRANC DERGANC Semič 3 60 let meščanske šole Zaslužen napredni odbor ribniške posojilnice RIBNICA — 6. septembra je minilo 60 let, odkar je bila slovesno izročena svojemu namenu nova stavba meščanske šole v Ribnici, ki stoji še danes. Ohranjeni dokumenti pričajo, da je pobudo za ustanovitev meščanske šole v Ribnici dal že 25. januarja 1907, torej še za časa Avstro-ogrske. takratni ribniški župan, zdravnik in znani naprednjak dr. Anton Schifrer, ki seje zavzemal tudi. da bi v šoli poučevali v slovenskem jeziku. Avstrijske oblasti so z izdajo takega dovoljenja zavlačevale. Po razpadu Avstro-ogrske in ustanovitvi Jugoslavije je ta zamisel spet oživela in konec leta 1919 je Višji šolski svet v Ljubljani izdal odlok o ustanovitvi meščanske šole v Ribnici, ki je imela prvič pouk že v šolskem letu 1920/21. S poukom pa so bil e teža ve, ker šola ni imela primernih prostorov za razrede. Bali so se že, da bo ukinjena. Takrat pa je pomagalo vodstvo ribniške Posojilnice, ki je darovalo zemljišče za gradnjo in odprlo kredit za zidavo šole v znesku 500 tisoč dinarjev. Kasneje je posojilnica prevzela tudi gradnjo in postala edini gospodar zgradbe. Ravnatelj meščanske šole Mervič je na otvoritvi stavbe dejal, da jegradnja veljala 2 milijona dinarjev in da sta posojilnica in njeno vodstvo naredila za Ribnico in njen kulturni napredek več kot kdorkoli drug. ANDREJ ARKO—JOHANOV ZE 2. KIPARSKA KOLONIJA Po končanem pouku smo si člani kiparskega krožka zadali nalogo, da bomo med počitnicami kiparili. Hišnik nam je pripeljal les, dobili smo dleta in kladiva, nato pa smo začeli delati. Ker smo kiparili že prejšnje počitnice, nam je šlo delo tokrat hitreje od rok. Lanske in letošnje kiparske izdelke bomo razstavili 29. novembra pri naši šoli. IRENA PETROVIČ OŠ Koprivnica Lahko si prvi — celo na svetu, a boš v Novem mestu šele četrti Pojasnilo strokovnega sveta za vrhunski šport k pripravi kriterijev in meril za prednostno opredelitev športnih panog ob komentarju Dol, lista_ Članek Bojana Budje, ki povzema protestno pismo novomeških odbojkarjev, brez upravičenih razlogov priliva olje na ogenj klubaških strasti, ki seje v zadnjem letu v primerjavi s prejšnjimi dokaj umiril. Veliko časopisnega prostora bi porabili, če bi podrobneje skušali pojasniti novo metodologijo za razvrstitev prednostnih panog (ne klubov!) v novomeški občini, javno razpravo in odmeve iz nje. Dejstvo je, da je metodologija (s kriteriji ter razmerji med njimi) že bila sprejeta na seji zbora delegatov ZTKO 25. 2. 1985 in na seji skupščine občinske telesnokul-turne skupnosti dne 28. 2. 1985, celo s pohvalnimi ocenami. Komisija, ki je pričakovala ob sprejemanju več problemov, se je počutila ob tem kar počaščeno. Češ morda pa nam je tokrat le uspelo ubrati tisto pravo pot! Seveda se zaveda, da pripravljena metodologija ni idealna in da se dajo prednostne panoge opredeliti tudi kako drugače, morda celo brez kriterijev. V novomeški občini smo se odločili za izbor določenega števila merljivih in primerljivih kriterijev, da bi bila ocena čim bolj objektivizirana. Ker vseh športnih panog ni mogoče meriti z istim vatlom, smo si prizadevali za njihovo čimvečjo posplošenost, da pa bi ohranili primerljivost, smo morali izdelati dodatne (instrumentalne) lestvice meritev nekaterih kriterijev. Naslovna trditev, povzeta po protestnem pismu odbojkarjev, delno drži, dopolnimo jo lahko le toliko, da si lahko prvi na svetu, pa nisi v novomeški prioriteti. Športni uspeh ali dosežek je samo eden izmed kriterijev, ki ima sicer pomembno težo, ne pa odločujoče. Ko je bila metodologija sprejeta, se je komisija lotila sestavljanja tabel in izračunavanja točk. Pri tem smo uporabljali podatke, s katerimi razpolaga strokovna služba ZTKO, vendar se pisma in odmevi je pokazalo, da vseh le nima, nekateri pa so nepopolni. Društvom in klubom smo dostavili zahtevek za posredovanje manjkajočih podatkov (na primer: odbojkarski klub Pionir je posredoval netočne podatke), da smo lahko opravili dokončni izračun. Vendar tudi po tem nismo bili prepričani, da so vsi dali točne podatke, zato smo na zahtevo predsedstva ZTKO 15. julija 1985 sklicali usklajevalni sestanek predstavnikov vseh športnih organizacij (predstavnika odbojkarskega kluba Pionir ni bilo). Ker smo ugotovili nekatere netočnosti pri uporabi podatkov, smo določili rok, v katerem naj vsi predstavniki prizadetih društev in klubov dajo pisne pripombe — ne na sprejeto metodologijo ali uporabljene kriterije, ampak na uporabo konkretnih podatkov. Pripomb je precej, delno sodi mednje tudi protest novomeških odbojkarjev. Ob koncu naj povemo še to, da tak način reševanja, za kakršnega ste se odločila OK Pionir in novinar Budja, zavračamo, saj pomeni poskus izven-sistemskega urejanja zadev, s kakršnimi smo, žal ne samo v športu, prepogosto soočeni. PETEK, 13. IX. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Zakaj, zakaj?. Živimo z glasbo. Ruščina, Jure Franičevič-Pločar. Poročila 10.34 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 23.50 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO: Vozel, nanizanka 17.50 OBISKOVALCI. 9. del nadaljevanke 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 ZDRAVILNE VODE: Rimske Toplice—Laško 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ŽIVI PLANET: Svetovi zase. 10. del angleške dokumentarne serije 21.00 NE PREZRITE 21.15 GANGSTERSKA KRONIKA, zadnji del ameriške nadaljevanke 22.05 DNEVNIK TAKO SE MI GODI Marca letos sem naročila pri Gozdnem gospodarstvu v Črnomlju drva. Tam so rekli, da jih dostavijo le tistim, ki jih plačajo vnaprej, zato sem jih plačala 25. junija in čakala. Čakala do danes, 6. septembra, ko drv še vedno ni. Na večkratno intervencijo mi je uslužbenka vedno pojasnila, da drva pripeljejo tistemu, za katerega šef napiše nalog. Toda sama sem zvedela, da taisti šef napiše nalog za dostavo drv tudi takim, ki niso bili predhodno naročeni in drv niso plačali vnaprej. Ker sem upokojenka s skromno pokojnino, mi je bilo težko spraviti vkup 43.110 dinarjev. Tudi jaz bi raje daladenar v banko kot vezano vlogo in zanj dobila obresti, tako pa nimam ne denarja, ne obresti, ne drv. Zanima me, kako bi ravnala delovna organizacija, če bi ji bila jaz dolžna. Prepričana sem, da bi neusmiljeno in birokratsko zaščitila svojo korist. VIDA NOVAK Sela 2, Semič 22.15 DIJAK GERBER, avstrijski film Zgodba o dijaku Gerberju, posneta po znanem romanu Friedricha Torbe rga, se dogaja leta 1929 in 1930. Kurt Gerber je eden najzrelejših dijakov v svojem razredu, težave ima le z matematiko in geometrijo. To sicer ne bi bil noben problem, če ne bi prišel na mesto dobrosrčnega razrednika in predavatelja matematike, ki odhaja v pokoj, nekdanji oficir, brutalni individualist. Že prvo srečanje senzibilnega dijaka z novim profesorjem je konfliktno. Novi razrednik pozna eno samo logiko, logiko hierarhije. Ne izbira sredstev, da bi zlomil ponos in samozavest trmoglavega dijaka in tako dokazal svojo moč in nadvlado. Konflikt v šoli pa ne bi bil tako boleč, če ne bi njegov oče, srčni bolnik, kar naprej poudarjal pomen mature in svojo željo, naj ga sin ne razočara. Dijakovo življenje tako ni več njegovo, ampak z njim na določen način razpolagata profesor in oče. Opore ne najde niti v ljubezni. Tragični in absurdni konec filma je sklenjena podoba fašistoidnega sveta in tudi že njegova obsodba. DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Vsak petek nov začetek — 1°-* Muzeji in galerije — 18.45 Ponovno rojstvo plesa — 19.30 Dnevnik " 20.00 A. Vivaldi: Štirje letni časi 20.45 Včeraj, danes, jutri — 2‘-W Mimogrede povedano — 21.50 Nočni kino: Rim (italijanski film) TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Vsak petek nov začetek -j 18.15 Muzeji in galerije — 1^-Ponovno rojstvo plesa— 19.30 Dnevnik — 20.00 Hudi časi (2. del nadaljevanke) — 21.00 Moje pesmi, moji prL jatelji — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kultura srca SOBOTA, 14. IX. 7.45 — 12.05 in 15.25 — 23.40 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 N. Kuret: OBUTI MAČEK, zadnji del lutkovne predstave 8.15 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO 8.30 Ch. Dickens: OLIVER TWIST, 1. del predstave SMG Ljubljana 8.55 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: PESEM O ROLANDU, nanizanka 9.10 POLETAVČEK, 12. del nanizanke 9.40 PERISKOP 10.10 RAČUNALNIŠTVO II. 2. del angleške serije 10.35 ŽIVI PLANET: Sladka sveža voda, ponovitev 8. dela 11.30 TOBAK — NASLADA IN POKORA, ponovitev izobraževalne oddaje 12.00 POROČILA 15.45 POROČILA 15.40 ESKADRON LETEČIH HU-ZARJEV, 2. del sovjetskega mladinskega filma 17.00 ROKOMET (M) PROLETER NAFTAGAS : ŽELEZNIČAR 18.40 ZORA RAZUMA. 2. del potopisnega niza iz Turčije 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 VESELA JESEN, prenos iz Maribora 21.35 ZRCALO TEDNA 21.55 SAHARA, španski film Slaboumna ameriška zgodba z istim naslovom, ki jo prav te dni vrtijo v naših kinematografih, se ne more primerjati z mojsjrovino španske kinematografije. Španska zgodba je preprosta: Na jesen se mlada fanta odpravita s terenskim avtom na potovanje preko Sahare, na poti srečata dva fanta in dekle in zaradi varnosti potujejo skupaj, toda njihov slabši avto ne vzdrži. Fanta se vrneta s tovornjakom, dekle pa ostane s fantoma, ki v terenskem avtu ne odnehata. V najbolj negostoljubnem predelu Sahare edino Tuaregi nekako vzdržujejo svoje karavanske poti, tujcem pa odsvetujejo potovanje v te kraje zaradi muhavosti prirode. Poleg tega sov Sahari tudi tolpe, ki ropajo nemočn potnike. 23.35 POROČILA DRUGI PROGRAM 14.20 Tiger (jugoslovanski film)'f. 15.50 Otroška predstava — 1°* Žemljica (poljski mladinski film) 18.10 Tale (2. del nadaljevanke)^ 19.00 Večer starogradskih pesmi in1r?, mane — 19.30 Dnevnik — 20-^ Zvezde, ki ne ugasnejo — 7»-* Človek in čas — 21.00 Poročila 'j 21.10 Športna sobota — 21.35 J■ » Bach (3. del nadaljevanke) — 22> Galerija TV ZAGREB 8.50 TV v šoli — 15.45 Sedem TV#j — 16.15 Narodnaglasba — 16.45 P% očila — 16.50 Koledar — Rokomet Proleter:Zelezničar — 1®-* Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik < 20.00 Mož iz Hongkonga (francos film) — 21.40 Dnevnik —21.55 ^ konec tedna NEDELJA, 15. IX. 8.25 — 12.35 in 15.05 — 22.15 TELETEKST 8.40 POROČILA 8.45 ŽIV ŽAV: Risanke 9.35 OBISKOVALCI, ponovitev 9. dela nadaljevanke 10.05 DERR1CK, 7. del nemške nanizanke 11.05 POLJSKI LJUDSKI PLESI IN PESMI 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 15.20 PLAVANJE DOJENČKOV. sovjetski kratki film 15.50 ZGODBE IZ DELAVNICE, zadnji del nadaljevanke 16.35 POROČILA 16.40 FORMULA I. zabavnoglasbena oddaja 17.30 DEŽELA FARAONOV.ameriški film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 JAGUARJEV SKOK. zadnji del nadaljevanke TV Novi Sad 20.50 PORTRET: PAVLE ŠIVIC 21.10 GARI KASPAROV, sovjetski kratki film 21.25 ŠPORTNI PREGLED 22.10 POROČILA DRUGI PROGRAM 9 oo Oddaje za JLA in Nevidni bajali0!1 (slovenski film) - 12.00 Gib, ki traj (baletna oddaja) — 13.25 Avtom0 bilske dirke formule 1 za VN BelgO — 16.00 Nedeljsko popoldne . —17.15 Njegovo veličanstvo (arneri ški film) — 18.55 Risanka — 19.3 Dnevnik — 20.00 Terra X — 20-» Včerj, .danes, jutri — 21.05 Veličas j tna obsedenost (ameriški film) Dokler traja razprava, naj se vodi v »športnem ringu«, kajti nobeden ne zapira te možnosti. Nasprotno, celo spodbujamo jo. Enako lahko vse preostale »neprioritetne« panoge napadejo metodologijo in kriterije, to pa bi pomenilo tisto, karsi novinar Budja očitno tako zelo želi: nadaljevanje športnih zdrah in vroče teme za to in prihodnje jeseni. Ker pa že postavlja vprašanje odgovornosti za razmere v novomeškem športu, naj se vpraša še sam, koliko prispeva k temu z neobjektivni-, mi komentarji, mi pa mu bomo rade volje razložili metodologijo za razvrstitev prednostnih panog. Strokovni svet za vrhunski šport • S precejšnjim začudenjem smo dolenjski rokometni delavci v predzadnji številki Dolenjskega lista prebirali neupravičene pripombe novomeških odbojkarjev, objavljene v prispevku pod naslovom »Lahko si prvi v državi, a boš doma šele četrti«. Ker nam odbojkarji v njem očitajo, da smo po opravljenih točkovanjih neupravičeno in celo skozi stranska vrata prišli v novomeško prioriteto športov, bi radi javnosti povedali o vsem tem še kaj več. Predvsem je potrebno takoj pojasniti, daje bila metodologija s kriteriji in razmerji med njimi, po kateri so bili ocenjeni in potem predlagani v prioritetne in rekreacijske, sprejeta na skupščini telesnokulturne skupnosti. Povedati je treba tudi to, da je komisija, ki je opravljala točkovanje, prejela pohvale za svoje delo, nekaj pripomb so imeli edinole odbojkarji. Pa dovolj o tem! Rokometaši se sprašujemo, kako lahko v odbojki mahajo s strokovnostjo svojega trenerja, ko vemo, da gre za »uvoženega« človeka, za katerega je bilo prav gotovo potrebno odšteti veliko denarja, namesto da bi vzgajali lasten trenerski kader. V odbojki tudi govore o tem, dabodostartali na uvrstitev v I. zvezno ligo. Lepo in prav, a kaj takega bi si ob nakupu bivših prvoligaških igralcev ali igralk privoščil še kak drug klub v novomeški občini. Ne nazadnje pa moramo omeniti še to: največ točk za uvrstitev v prioriteto je prejel rokomet zaradi velike množičnosti in razširjenosti v občini, po kateri se odbojka z rokometom še zdaleč ne more primerjati. RK NOVO MESTO RK ŠENTJERNEJ PONEDELJEK, 16. IX. 8.50 TV V ŠOLI 10.30 POROČILA 10.35 TV V ŠOLI 12.35 POROČILA 17.15 — 22.45 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 POLETA VČEK, zadnji del nanizanke 18.05 NA POČITNICE! 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA . 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ŽELEZNA CESTA. 4. del nadaljevanke 21.10 AKTUALNO 22.10 DNEVNIK 22.25 GLASBENA ODDAJA DRUGI PROGRAM H-30 Beograjski TV program — 19.0011" direkt — 19.30 Dnevnik — 20.™ Znanost in mi — 20.50 Včeraj-^ danes, jutri — 21.05 Mali koncert 21.30 Dinastija — 22.25 Slike bre‘ okvirja TOREK, 17. IX. 9.00 TV V ŠOLI 10.30 POROČILA 10.35 TV V ŠOLI 12.35 POROČILA 17.15 — 22.45 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 PEDENJŽEP 18.05 MITI IN LEGENDE: Srednje veški miti — SLOVO O POLKU IGORJEVEM 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 OTOK VIS 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 Vida Ognjanovič: MY NAME IS MITAR, drama TV Beograd Skupina črnogorskih izseljencev se v času gospodarske krize z ladjo pelje v Ameriko. Na ladji se učijo angleščine, pomagajo pa si s priročnikom, ki ga je natisnil nek njihov rojak. V knjigi so vsa rekla, besede in vprašanja, ki so potrebna začetnikom, hkrati pa tudi koristni nasveti za čim hitrejše privajanje novemu okolju. Dokler traja potovanje, traja tudi naporno osveščanje ljudi. V pripovedi se prepletajo komični elementi s nimi. 21.15 INTEGRALI 22.30 DNEVNIK trač1 P DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani avt^(, — 18.15 Branje — 18.45 Rock kom,,, — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kdo V lepo poje — 20.45 Žrebanje l°L |5 21.00 Včeraj, danes, jutri Revolucija, ki traja — 22.00 BreZ-e s čnost sveta: Po brezpotjih KenU 22.35 Šahovski komentar SREDA, 18. IX. 9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI 10.30 POROČILA 10.35 TV V ŠOLI 12.35 POROČILA 17.10— 22.35 TELETEKST 17.25 POROČILA 17.30 RAČKA, 1. del lutkovne predstave 17.45 Ch. Dickens: OLIVER TWIST, 2. del predstave 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 ZVOKI GODAL, 3. del glasbene oddaje 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 VEDNO NEKAKŠEN DRUG, ISTI RAZLOG, dokumentarnaodda- 20.55 Film tedna: ČREPINJE, madžarski film 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 15.55 Bukarešta: nogomet :Vardar — 17.45 Puppet sho^tf 18.15 Izobraževalna oddaja Narodna glasba — 19.30 Dnevn 20.00 Športna sreda ČETRTEK, 19. IX. 8.45 TEST 9.00.TV V ŠOLI 10.30 POROČILA 10.35 TV V ŠOLI 12.35 POROČILA 17.15 —23.00 TELETEKST 17.35 KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA, narodna pesem 17.45 SLOVENSKI IMPRESIONISTI: Matej Sternen 18.15 PLES V AKVARIJU 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 FLORJANOVANJE. dokumentarna oddaja 19.10 RISANKA 10.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.10 C. Michelet: DRUŽINA VIA-LHE, 1. del francoske nadaljevanke Gre za podeželsko družinsko sago, ki se ukvarja z družino Vialhe iz majhnega kraja, kjer na začetku stoletja velja nekaj le tisti, ki ima vsaj 10 ha zemlje in 10 krav. Nadaljevanka prikazuje življenje treh Vialhovih otrok in njihovih potomcev v luči družbenih in političnih dogodkov prve polovice stoletja. Nadaljevanka ima šest delov. 22.05 DNEVNIK 22.20 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — V. Zupan: VEST IN PLOČEVINA DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Beli ciganček Djjl ^ — 18.15 Jamsko slikarstvo v .j,jg' 18.45 Goli z evropskih nogom0'^ rišč — 19.30 Dnevnik — 20.0V*' ponovno vzhaja — 21.00 P°r°. 21.05 Umetniški večer — 23.50 ski komentar NA RAZSTAVI ,a V predavalnici naše šole j? „ ii> razstava o Društvu kmečkih ta Z) j-deklet. To društvo je v času P^li0 svetovno vojno delovalo tudi v ^ol' Trebnjega in iz njega so borci. Razstavo smo si prvi i dan P1 ogledali vsi učenci 7. in 8. ra v Zdi se nam prijetna popestr začetku pouka. 8 DOLENJSKI LIST Št. 37 (1883) 12. septembra MIHAELA.VP^it TSSJ0 PRILOGA Meso v hrenovki je le še začimba In medtem ko v nekaterih drugih državah že sestavljajo črne sezname z izdelki, ki ogrožajo človekovo zdravje, pri nas o čem takem še ni slišati. Tudi v ZDA so po obeh evropskih aferah mrzlično pričeli z raziskavami, eden rezultatov pa je bil ta, da so iz prodaje izginile otroške pižame, ki so jih označili za potencialne morilke, saj so bile izdelane iz rakotvornih prediv. Primerov, ki bi morali sprožiti alarm, pa imamo tudi na Dolenjskem dovolj. Spomnimo se nedavne zastrupitve s sladoledom v Novem mestu pa zastrupitve šolarjev v Posavju med poukom telesne vzgoje; atletska steza, po kateri so tekli otroci, je bila namreč posipana s herbicidom za uničevanje plevela. Le nekaj tednov nazaj se je veliko Zagrebčanov pritoževalo zaradi zdravstvenih težav, potem ko so jedli jagode. Kriva je bila kemikalija, s katero so jih škropili in ki je hitro pranje ni odstranilo. Prav tako svež je tudi primer iz Vojvodine, kjer so odkrili zasebne peke, ki so kruhu dodajali kalijev bromid, da bi mu ohranili svežino, da ne naštevamo naprej. Povsem na dlani je torej, da je problem strupov v hrani povezan predvsem z uporabo raznih kemikalij, kemijskih gnojil, dodatkov pri vzreji in pesticidov v sodobnem kmetijstvu. Vzroka za preplah ni, pravijo odgovorni, saj se, denimo, stopnja kontaminacije pri pesticidih celo znižuje, tako da naša živila, vsaj kar zadeva pesticide, docela izpolnjujejo kriterije Evropske gospodarske skupnosti. In da smo v tem dovolj dosledni in natančni, kaže primer izpred nekaj let, ko je neko naše podjetje uv- ozilo z Daljnega vzhoda velike količine brojlerjev, ki so imeli v sebi kar 30- do 40-krat več diditija od naše perutnine. Jasno, da je bilo blago zaplenjeno. Poglavje zase so poliklorirani bifenili, ki jih je najti celo v kravjem mleku. Prav ob mleku bo zanimivo povedati naslednje. V mleku krav, ki se pasejo ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb so našli tudi večje koncentracije svinca od dovoljenih. Vzroka ni težko odkriti. Po nekaterih analizah izloči vsak avtomobil skozi izpušno cev v enem letu tudi do dva kilograma svinca, zato je zemlja ob prometnicah, koder je veliko pašnikov, zelo kontaminirana. Na srečo se ta svinec ob mešanju z drugim mlekom toliko razredči, da njegova prisotnost zdravju ni nevarna, kar pa seveda za tiste, ki to mleko uživajo nerazredčeno, ne velja. In kako je s kovinami ter nekovinami v naši hrani? Veterinarska služba opravlja sistematičen nadzor mesa klavnih živali, še posebej ledvic, glede na svinec, kadmij, živo srebro in arzen. In prav pri analizi mesa in drobovine divjačine — slednja je v naših krajih vse pomembnejši »postranski« prehrambni vir — so prišli na dan zaskrbljujoči podatki. Divjačina ima v jetrih in ledvicah takšne količine strupov, da daleč presegajo naše in evropske norme. Kakšno leto tega bo, kar je pregled ledvice divjega prašiča nekje iz Posavja pokazal, da je imela kar 31 miligramov kadmija na kilogram, to pa je že količina, ki bi jo težko preživel tisti, ki bi ledvico pojedel. Nasploh velja, da bi se enoletno redno uživanje drobovine divjačine bržkone končalo s smrtjo. Organi divjačine so namreč močno kontaminirani, kar pa za meso ne velja. Sicer pa tudi drobovina klavnih živali ni vselej brezhibna in nemalokrat se je že pripetilo, da so tudi v ledvicah teh živali našli več kadmija, kot je dovoljeno. Zato nič čudnega, da je že prišlo do predloga, da bi veterinarski inšpektorji na nekaterih območjih — gre predvsem za izrazito industrijske predele — ledvice enostavno zasegli. V Zahodni Nemčiji je to že nekajletna praksa. Hormonov in antibiotikov naša živila, namenjena prodaji, ne smejo imeti, za morebitno prisotnost kovin, nekovin in pesticidov pa imamo normative. In dokler jim živilo ustreza, je pač primerno za prodajo, kar pa seveda še ne pomeni, da je zdravju neškodljivo in da sta kvaliteta in okus takšna, kot so ju bili vajeni naši dedje in pradedje. Daleč od tega. Poglejmo v ilustracijo zgodovinski razvoj dandanašnje hrenovke. Imamo jo na prodajnih policah, kar pomeni, da ustreza vsem normativom, čeprav je meso v njej danes le še začimba. Včasih so hrenovke delali iz toplega mesa z dodatkom maščob. Pa danes? V njej so mesni odrezki, obrezki, vezivno tkivo, kože in polifos-fat. Strokovnjaki pravijo, da se bomo morali takšnim in podobnim razvojnim potem iz več razlogov, med njimi so seveda na prvem mestu cene, privaditi, enako pa hočeš nočeš sprejeti tudi dejstvo, da so postali razni strupi —>• ni vzroka, da jih ne bi imenovali s pravim imenom — za prehranjevanje človeštva nujno zlo. Gurmanski časi se iztekajo? B. BUDJA o strupi sestavni del naše hrane? Brez dv< 'n tudi nobena skrivnost ni, da vsakodne> q V*rano in pijačo zaužijemo kar precej take « ,ar n® sodi vanjo. Strokovnjaki celo za lel°, da bi se brez raznih dodatkov, bolj a hr» ■ Vodljivih za naš organizem, stežka prt So« .a**' ®Pr'^° nedavne vinske afere ra edni' Avstriji in še pred tem ob tragičnei sam afere 2 iedilnim 0,iem v Španiji s laš-h P° aeb' pos,av|ia vprašanje, ali se tudi n izd u.po,icah za laP'm videzom razstavljeni eikov ne skriva bomba, ki lahko vsak ča *sPlodira. V neobvezen premislek Obojestransko nezaupanje Pred dnevi objavljeni podatek, da smo od 1. januarja do 10. avgusta s turizmom zaslužili samo 515 milijonov dolarjev, je v najširši javnosti izzval precejšno osuplost. Podatek namreč napoveduje, da bomo do konca leta dobili od turizma le okoli 1,1 milijarde dolarjev, kar je 200 milijonov dolarjev manj kot leta 1981, ko smo zabeležili 10 milijonov turističnih prenočitev manj kot to sezono, pa še cene so bile takrat za 15 (deviznih) odstotkov manjše kot letos. Kaj se torej dogaja in kako pojasniti te očitne nelogičnosti, tudi matematične? Vprašanje je še posebej umestno zato, ker povprečni Jugoslovan že leta posluša pravljice o turizmu kot paradnem konju našega izvoza pred hišnim pragom, dejanski uradni sadovi te najbolj opevane gospodarske žetve pri nas pa se nenehno vrte okoli milijarde dolarjev. Včasih malo navzgor, drugič spet navzdol. Res pa je, da je devizni priliv vsaj še enkrat večji od uradnega. Turistični in bančni strokovnjaki z imenom in priimkom dajejo izjave, da je dejanska devizna poraba tujih turistov pri nas že dolga leta večja od dveh milijard dolarjev, Radovan Makič, guverner Narodne banke Jugoslavije, pa je postregel tudi z bolj natančno številko. Po izračunih strokovnjakov ustanove, ki ji načeljuje, bo letošnji devizni priliv od turizma okoli 2,5 milijarde dolarjev, od česar bo več kot polovica (1,3 milijarde dolarjev) končalo v zasebnih žepih. Tako kot minula leta. Guverner je odločno izjavil, da bo morala država najti način, ki bo preprečil zasebne in seveda protizakonite nakupe deviz. Popolnoma jasno je, da sta si država in guverner zadala silno težko nalogo. Tekoča ekonomska politika namreč daje prednost vsem tistim družbenim subjektom, ki vsaj rahlo diše po tuji valuti. Jugoslovani smo morebiti nora mešanica ljudstev, vendar norost še nima takega obsega, da ne bi videli, kako je dinar vse manj vreden. Gledano s tališča ekonomije in zdravega razuma je torej povsem naravno, da se vsak po svojih najboljših močeh trudi, da bi svojemu delu in morebitnim prihrankom ohranil vrednost. Nekateri to počno z zamenjavo dinarjev v trdnejše bankovce. Zadeva je nadvse razumna, čeprav nezakonita. Popolna neresnica pa bi bila, če bi zdaj trdili (nekateri uradni krogi to poskušajo), da teh deviz zdaj v državi ni, da na črno kupljene devize niso turistični doho-' dek in da, če posežemo po skrajnosti, občan ni del družbe. WCCM$CL CAMflO CKAUfrt Veliko jih je, ki pravijo, da bi država lahko brez načinov, ki jih je megleno obljubil guverner Radovan Makič, posredno prišla v posest celotne vsakoletne devizne potice. To možnost je imela trdno v rokah, vendar jo je tudi trdno zapravila. Takrat, ko je zasebnikom omejila bančne dvige njihovega lastnega deviznega denarja. Od tedaj je bančnega deviznega varčevanja vse manj. Težko bi rekli, da zaradi občanov, saj so ti samo letos spravili v nogavice za 1,3 milijarde dolarjev deviz. Od turizma. Ce k tej vsoti prištejemo še neugotovljene stotine milijonov dolarjev od nakazil naših zdomcev, se kar sam od sebe zapiše stavek, da je resnična škoda, da država ne zaupa državljanom, državljani pa ne državi. MARJAN BAUER V_ J Z naravo do zdravja ČESEN Česen (Allium sativum L.) je doma v Prednji Aziji in je dobro znan, saj spada med naše najnavadnejše začimbe. Zraste do enega metra viso-ko.lma glavičasto socvetje, ki ga obdaja dolg list. V socvetju je do 30 jajčastih zarodnih brstičkov, med katerimi je nekaj belkastih cvetov. Značilne za časen so podzemske čebulice, s katerimi preživi neugodno letno obdobje, medtem ko nadzemni organi odmro. Cela rastlina ima značilen vonj po česnu. Pri starih Grkih je bila ta rastlina začimba siromakov; poseben zakon je prepovedoval vstop v tempelj boginje Cibele vsem tistim, ki so jedli česen. Vendar kljub temu slovi česen že mnoga stoletja kot zdravilna rastlina. Njegova zdravilnost sloni na snoveh, ki so v soku čebulic: teterično olje vsebuje žveplo vsebujoče substance in te imajo tudi značilen vonj; hlapno olje al-licin ima močno baktericidno delovanje na stafilokoke, pi-ogene streptokoke ter na bacile tifusa, kolere, dizenterije. Česen preprečuje vsako nepravilno vrenje v telesu, čisti črevesje strupov, a jetra Iz česna si lahko pripravimo alkoholni izvleček tako, da vzamemo dva dela svežih češnjevih strokov in jih drobno narežemo ter namočimo v osmih delih 70-odst. alkohola. Steklenico dobro zapremo in pustimo štirinajst dni na toplem. Nato precedimo ter vsak drugi dan pijemo do 50 kapljic z nekaj vode. Te kapljice so odlično zdravilo zoper starostne spremembe. Česen lahko namočimo tudi v belem vinu v enakem razmerju. Po ljudskem zdravilstvu takšno vino žene na vodo in čisti ledvice kamnov. Vse to naštevanje o zdravilnosti česna lahko še dopolnimo s tem, da se hlapne česnove snovi hitro vpijejo in se izločajo preko sapnic in delno preko kože. Pri tem se vsa pota izločanja očistijo bolezenskih klic. Prehlad pljuč se kmalu umiri, pa tudi koža se očisti svojih »sovražnikov«. Nekatere raziskave kažejo, da je česnov sok uspešen pri zdravljenju tuberkuloze. Zunanje lahko uporabljamo le razredčeno česnovo tinkturo. Z njo čistimo nečisto kožo, vnete lojnice, akne ipd. BORIS JAGODIČ in ledvice spodbuja k boljšemu delu. Če ga uživamo v zmernih količinah preprečuje poapnjenje žil in znižuje krvni pritisk. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča zoper grižo, kronični tifus, bolezni srca, hud glavobol, razdražljivost, utrujenost in nespečnost, pri bronhitisu ubija bakterije ter olajšuje izkašljevanje sluzi, preganja črevesne parazite. Mnoge moti neprijeten vonj, vendar ga lahko odpravimo z žvečenjem svežih peteršiljevih korenin. f f S Tj 'd o 2 ti O ® pH © ^ o § s S o tične stranke. Kmalu zatem je prelomil s fašizmom in zapustil Italijo. Fašista sta bila tudi skladatelj Pietro Mas-cagni in izumitelj Guglielmo Marconi. Če bi bilo energijo povprečne strele mogoče koristno izrabiti, bi dvignila 30.000-tonsko ladjo 3 metre visoko. tucky pa je prepovedano spanje v gostilnah. Prebivalci Stillvvaterja v Missouriju v stanovanju ne smejo držaji netopirjev (tudi v kletki ne), v Minnesoti se ženske ne smejo pojavljati v podobi dedka Mraza, v Missouriju pa je ženskam v sodni dvorani prepovedano pletenje nogavic in puloverjev. > © ti Kuščar tuatara, ki živi v najbolj zakotnih delih Nove Zelandije, je živi fosil. Tuatara in njegovi »soplemenjaki« so namreč zadnji preživeli pripadniki plazilske vejte, ki je izumrla pred 350 milijoni leti. Po še vedno veljavnem predpisu v mestu Tahoe City v Kaliforniji konji okoli vratu ne smejo nositi zvoncev, ki so namenjeni kravam. V Qui-tmanu (Georgia) gredo kokoši lahko čez ulico le, če jih na vrvici vodi njihov lastnik, ki pa mora biti polnoleten. V San Antoniu (Texas) se opice ne smejo voziti z mestnimi avtobusi, v zvezni državi Ken- Ena od najbolj slavnih krilatic slavnega ameriškega humorista W. C. FliedSa se glasi: Človek, ki sovraži ženske in pse, ne more biti najslabši. Sredi 15. stoletja je flamski zgodovinar Jan van Gorp napisal traktat, v katerem je dokazal, da sta Eva in Adam govorila med seboj in z bogom v flamščini. V nekaterih predelih Arktike se zvok tako odlično prevaja, da je mogoče pogovoru prisluškovati na razdaljo dveh kilometrov. Dokaj znani angleški pisatelj Arnold Bennett je umrl leta 1931 v Parizu v dokaj tragikomičnih okoliščinah. Pobral ga je tifus, ki ga je Bennett dobil, ko je v dokaz neoporečnosti spil kozarec vode iz pariškega vodovoda. Potem ko je giljotina Ludviku XVI. odbila glavo, je ljudski poslanec Ludvik Legendre v klubu jakobincev predlagal, naj kraljevo truplo razsekajo na 83 kosov in s tem materialom pognoje »drevesa svobode« v 83 francoskih departmajih. Predloga niso obravnavali, ker klub ni bil sklepčen, na naslednji, sklepčni seji paje manjkal predlagatelj. T udi sam se je srečal z giljotino. Veliki italijanski dirigent Arturo Toscanini je bil po prvi svetovni vojni na listi kandidatov Mussolinijeve fašis- PEUTSCH U Glasba THE STRANGLERS »Ne nudimo rešitev. Mi kritiziramo. Popolnoma smo cinični. Popolnoma skeptični.« — Hugh Cornvvell Skupina The Stranglers (Davitelji) je nastala konec leta 1974 v Londonu. Kitarist Hugh Cornvvell seje preselil v zgornje prostore podjetja za izdelavo sladoleda, ki je bilo v lasti Jeta Blacka, da bi pogosteje vadila skladbe za skupino, ki stajo hotela ustanoviti. Nekaj tednov pozneje je bobnarja Jeta Blacka obiskal neki prijatelj, ki je sproti pobral avtostoparja. T? avtostopar je bil Jean Jacqes Burnel, ki jima je demonstriral svoje znanje na akustični kitari. Vendar sta ga Hugh in Jet pregovorila, da je začel igrati bas. klaviaturista Davea Greefiel-da, so regrutirali prek oglasa v glasbenem časopisu »Me-lody Maker«. Tako je bila postava popolna in takšna je tudi danes. Začetni kapital za opremo skupine The Stranglers je prispeval Jet Black tako, da je prodal svoje podjetje za izdelavo sladoleda. Ostal mu je le kombi, ki so ga spremenili v prevozno sredstvo nove skupine. Trio, ki je bil osnova za skupino, je bil zlitje treh generacij, Burnel je komaj prestopil dvajseta leta, Cornvvell se je bližal tridesetim in Jet Black štiridesetim. Četrtega člana, Leto 1975 je skupina preživela na koncertih. Pridobili so si naziv renomirane »live« skupine. Tako so za eno leto prehiteli Sex Pistoles in ostale punk in novovalne skupine. Glasbeno-socialno gibanje med britansko mladino v letih 1976/77, znano pod nazivom punk gibanje, je zateklo skupino The Stranglers pripravljeno. V času, ko tehnično obvladovanje inštrumentov sploh ni bilo važno, so bili Davitelji v prednosti s svojim glasbenim znanjem-Ostrina zvoka, izredna melO' dičnost, zanimivi aranžmaji ter duhoviti, včasih cinični teksti so skupini The Stranglers zagotovili publiko-The Stranglers niso idoli, s0 le inteligentni zabavljači. Deseto obletnico delova' nja skupine so Davitelji okro' nali z izredno modernim a' bumom »AURAL SCULPTU' RE — UŠESNA SKULPTUR^ ki ni pomoden, to pomeni, d® bo čez nekaj let prav tako za' nimiv, kot je danes. The St' ranglers so tudi ena redkin skupin, katerih večino aj" bumov so izdali pri nas. Poleg Black and White, No mor® heroes, The Raven, Men 'H Black, La Folie imamo sedal tudi Aural Sculpture, ki je r® svojevrstna zvočna skulptur in hkrati tudi plošča, vredn vaše diskoteke, če le das kaj na svojo glasbeno razg1^ danost. . »Glasbeniki našega ca» so vlačuge in šarlatani, orabljajo znanost, ne da b|D li znanstveniki, in zlorablja) umetnost, ne da bi bili um tniki. Mi smo priče umiram glasbe.« — AURAL SCULr TURE — The Stranglers ZDENKO MATOZ 10Q\ priloga dolenjskelid^} Energija VEČINA ljudi meni, da so JEDRSKE elektrarne COKLA Na svetu je ta hip 366 jedrskih elektrarn, 178 jih 9radijo, za 130 »atomskih« elektrarn pa so že pripravljeni načrti. Nuklearke dajejo danes svetu ok-al113 odst. električne energije, v Franciji celo 60, v Belgiji 29 in na Madžarskem 20-odst: Porabimo toliko energije, kolikor bi je dobili iz približno 7,5 thuijarde ton nafte, le eno četrtino pa jo potrošijo oežele v razvoju, kjer živi 77 odst. prebivalstva. Z Jedrskim prvencem v Krškem se je tudi Jugoslavija Pridružila jedrskemu »klubu«, do leta 2.000 na-■ crtujemo še gradnjo treh novih elektrarn, vsake z Jhočjo 1.000 MW. Ob prvi nuklearki, še bolj pa pri novanju novih elektrarn so mnenja o upra-enosti gradnje zelo različna. Ima torej jedrska nergija pri nas prihodnost? i Od kod smo pravzaprav zagazili v veliko energetsko visnost? Zvezna vlada je že po prvem naftnem šoku a 1974 zahtevala ustavitev gradnje elektrarn na nik2Ut’ 3 Se *e’žal'umaknila- Ekonomist Janez Stanov-rič rnenL je nafta še prepoceni, predvsem pa elekt-vPa energija. V ZDA je najbolj prispevala k zmanjše-koh potrošnie energije- njena podražitev. In v času, bogate družbe razmišljajo in tudi že ponujajo natr-giip2dell'e’ pri keterih so na enoto porabili manj ener-I 1 ledi v Sloveniji ne moremo mimo velikih naložb v 0rnne porabnike enrgije, kot so Kidričevo in Jese- nice. Če si v najrazvitejši republiki težko dopovemo, kaj resnično zmoremo, je to verjetno še dosti težje drugod v Jugoslaviji. NI DENARJA IN IDEJ čeprav smo družba saporazumevanja in dogovarjanja, žal ne zmoremo dovolj jasnih opredelitev, tudi ko gre za energetiko. Sprva smo se pogovarjali kar o 12 nuklearkah, zdaj je že jasno, da lahko do leta 2.000 pripravimo načrte kvečjemu za 3 do 4 JE, zgradimo pa dve jedrski elektrarni. Toda od kod vsaj 1,8 milijarde dolarjev (nekateri govorijo celo o treh milijardah), ko pa najvišji funkcionarji Jugela tarnajo, da nimajo niti za enostavno reprodukcijo. Za okoli 70 let staro hidroelektrarno Fala na Dravi ni denarja za obnovo, mošnja je prazna tudi za tolikokrat najavljeno gradnjo spodnjeposavske verige in hidroelektrarne na Muri! 'Verjetno smo še zmeraj preponosni, da bi pristali na polkolonialno ponudbo, da bi nam tujci velikodušno zgradili »atomsko« v Bosni in Hercegovini, elektrarno pa bi odplačali z izvoženo elektriko. BOGATI NISO VEČ OGRETI ZA »ATOMSKE« V ZDA so se odpovedali gradnji kar 86 reaktorjev, ker je kapital predrag. Je pri nas tako poceni? Naložba v nuklearko je zdaj za Američane skoraj petkrat večja kot pred petimi leti. Res pa je rok izgradnje 8 do 14 let, medtem ko je pri Francozih le 5 do 7 let. V razvitem svetu so izkoristili vodne potenciale več kot 80-odstotno, pri nas komaj 27-odstotno. Vse bolj se jeziček na tehtnici pomika na stran nasprotnikov jedrske energije. V zadnjih štirih letih se je tudi v Sloveniji javno mnenje o JE bistveno spremenilo. Sociloška raziskava je lani pokazala, da večina prebivalstva meni, da pomeni JE coklo za druge, alternativne vire. Se bomo torej v Jugoslaviji odločili za klasične elektrarne? Dejstvo je, da bi lažje izkoristili dorrtačo pamet, znanje, ki nekaj pomeni že zunaj naših meja. Pri jedrski tehnologiji capljamo še daleč zadaj. Naši ekologi se sprašujejo, zakaj bi živeli na meji rizika, in zahtevajo, "naj naši »nuklearni menedžerji« seznanijo javnost z vsemi posledicami možnih nezgod. Sprašu- jejo, zakaj bodo Švedi po letu 2025 naredili črto čez nuklearke, če je pa vse tako nenevarno!? SKLADIŠČA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V KRŠKEM NE BO? Največ sivih las povzroča vsem jedrskim elektrarnam po svetu skladiščenje radioaktivnih odpadkov, predvsem pa izrabljenega goriva. Nuklearnega »gnoja« se povsod bojijo kot hudič križa, zato ga razviti skušajo na bolj ali manj prefinjen način podtakniti revnim deželam. Nedavno smo slišali, da so menda Somolci odstopili Američanom nekaj svoje puščave za to »kukavičje jajce.« Dr. Milan Čopič iz republiškega komiteja za energetiko /e zadnjič v ljubljanski televiziji zaupal gledalcem, da je bil lani sprejet dogovor za shranjevanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter obsevanega goriva. V Jugoslaviji je predvidenih 13 makrolokacij v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Makedoniji, krška jedrska elektrarna pa že z lokalnimi dejavniki proučuje podrobnosti in ugotavlja primernostteh lokacij za nizko in srednje aktivne odpadke, ki se doslej zbirajo v skladišču elektrarne v Krškem. Tehnologija za nizke in srednje radioaktivne odpadke je v svetu znana, preizkušena in uporabna. DRAG »POGREB« NUKLEARKE Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je bilo od leta 1960 do danes ustavljenih 65 reaktorjev. Dekomisije, kot imenujejo prenehanje obratovanja, so bile različnih vrst. »95« odstotkov radioaktivnosti je koncentrirane v izrabljenem gorivu in raznih hladilnih tekočinah v elektrarni. Ko to odstranimo, praktično odstranimo 95 odstotkov radioaktivnosti. Okoli 80 odstotkov elektrarne ne postane nikoli radioaktivno. IAEA ocenjuje ceno dekomisije na 10 odstotkov cene gradnje elektrarne. Življenjska doba jedrske elektrarne je 20 do 40 let. Ena od omejitev obratovanja elektrarne je reaktorska posoda. »Vsaka elektrarna ima svoj program preiskave materiala,« pravi magister Marjan Levstek iz JE Krško. Predpis oziroma tehnična specifikacija jih obvezuje, da morajo pregledati vzorce materialov zavoljo možnih, poškodb, radiacijskih in temperaturnih. Reaktorskih posod zaenkrat še nihče ni zamenjaval in jih verjetno tudi ne bo. To pa je največja omejitev obratovanja nukleark, tudi krške. Bomo torej tudi pri nas priče »kužnih znamenj« na grobovih jedrskih elektrarn? Nauk za načrtovalce energetike pri nas bi potemtakem bil, da bi morali storiti vse, da izkoristimo obstoječe vire, za porabnike pa resen opomin, da se brez resnega varčevanja energije danes in jutri gotovo ne bomo mogli izogniti gradnji novih nukleark. Še vedno namreč drži, daje najdražja energija tista, ki je ni. Tudi z narodnogospodarskega vidika bi bila nujna čimprejšnja odločitev o nadalnji usodi jedrskih elektrarn pri nas. Za JE Prevlaka bi že danes morali vedeti, kakšna bo tehnologija — francoska ali sovjetska, da bi se naši strokovnjaki, ki so že uveljavili pri krškem prvencu, najbolje pripravili.,Res je, da si nihče ne želi prevelike ekonomske odvisnosti od enega partnerja, prav tako pa ne tudi kakšne druge, morda celo politične odvisnosti. Javnost mora biti sproti obveščena tudi o takih »državnih skrivnostih«, saj bo potem lažje sprejela za »svoj« tako pomemben elektroenergetski objekt. PAVEL PERC Slovenščina v Brežicah_ “ftUBLJENJE glave Zivoj OSOBI« t>ričaionašniem stanju slovenske zavesti glede jezika %' v Brežicah številni pojavi. Že kratek sprehod Olju v?Pr° Brežic pove marsikaj tudi o kulturnem ok-Vilr>0st živimo. Če prezremo jezikovne nepra- ,r9ovin' V besedilih, ki spremljajo različne izdelke v ah' nam kljub temu ostane še cela vrsta do-CU v .likovnih spak. Od »ne držimo« v odgovor kup-Ijj, nv°V'n' 'n ”kavo zmeljemo, samo kupljeno" pri VinmirT10 že bolj intelektualnih »šmatranj«, »interesa,. “planov« nas jezikovne nečednosti vodijo k še ■Sr Srneiš'"i- Butik »Yankee shop« nas opozarja na že S*motn° vrinjanje tujih izrazov celo tam, kjer 'S Svoje prastaro in bogato besedišče. Za domače Se je treba odločati že iz rodovega ponosa. Olic pj® !epo ime toplice seje ohranilo v Klunovih to-V, ^ Bušeči vasi pri Brežicah, Medtem ko za novi % Terme v Čateških toplicah žal niso našli kolega imena. Zakaj hodimo s tujimi berglami, V*0 vendar zdrave noge? r%Jn° kulturno razvrednotenje je pomenil lanski Sak' naPis, ki je vihral na obeh glavnih brežiških ' "vašar u Brežice«; čez dva dni spremenjen v rpeči^a iesen v Brežice 84«, je spremljala množica lePakov z malomarno poslovenjenim bese-v»| Mož moje znanke je zadnjič malomarno pomi- Cr6ri6h0Cl0’ in ko 9a ie žena srecii dela °P°mnila' ie ravr>g|. a| in rekel, da ne zna, naj kar ona. Podobno so >t>ati ^i jih je zadela kritika glede plakata, češ KQ9rp°Pravi, ki ti gre v nos«. zanje ni le aktivnost, ampak tudi pasivno pre-ir).1® v dobri veri, da je poimenovanje v srbohr-“°U ali manj ustrezno slovenščini. Gostilniča- rju na Griču na Zagrebški cesti v Brežicah se zde v lokalu bolj domači srbohrvaški napisi, ki vabijo na »hladne naresce« in »pastrve«, sicer pa meni, da napisi ustrezajo slovenskim. Nič bolje se ne godi čevapčičem, na katere vabi lokal sredi Brežic z vpadljivim reklamnim napisom »Čevapi v somunu«. Pred meseci so nas s številnih plakatov vabili v dvorano Kina Brežice k čarovniku Zanetlju na »rubljenje glave živoj osobi«, »pogadanje-misli« in k ogledu »u zraku lebdeče djevojke« in »raznih nestajučih predmeta«. Sredi slovenskega kraja se vrstijo lepaki različnih vsebin v srbohrvaškem jeziku. Dom JLA razpošilja in razobeša vsa pisana in tiskana vabila za proslave, predstave in druge najrazličnejše prireditve v srbohrvaškem jeziku. V dvorani Doma JLA pogosto vrtijo risane filme za otroke. Razveseljujoče. Vendar javno razobešeni lepaki vabijo v srbohrvaščini: »Likovi u ovom filmu govore vašim jezikom«. Risani filmi so srbohrvaško pod-naslovljeni ali sinhronizirani v srbohrvaščini. 243. člen jugoslovanske ustave sicer izrecno določa, da se pri poveljevanju in vojaškem pouku v JLA v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. Torej je tako imenovani uradni jezik JLA namenjen samo poveljevanju in vojaškemu pouku. V primesru vabil in lepakov v javnosti, risanih filmov ipd. pa gre za napise in sinhronizacije, očitno namenjene zunanjim opazovalcem, prebivalstvu, in gre tu za kulturno funkcijo jezikovnega sporočila. Ni jezljivo to, da bi človek ne razumel srbohrvaško govorečih prodajalcev v trgovinah in trafikah, nata- karjev in natakaric, gostilničarjev, obrtnikov, uradnikov, zdravnikov in medicinskih sester. Jezljivo je, da nas vsi ti že leta in leta vzgajajo v duhu večinskega jezika, tako da nas naša pronicljiva zavest in neprekosljiva prilagodljivost hitro zapeljeta. Zelo pogost pojav je, da srbohrvaško govorečemu, naj komuniciramo z njim v Srbiji, na Hrvaškem, v Južni Ameriki ali v Brežicah, v prvem delu stavka odgovorimo po naše, nadaljujemo pa v srbohrvaščini. Najsibo pravilna ali polomljena, iz ust nam gre tekoče in vrhu tega imamo ob tem velikodušno uslužen občutek. »Ali se jeziki odlagajo kot suknie?« bi dejal Cankar. Z vogala brežiške pošte že leta bodejo plakati za kinopredstave, ki jih vrtijo v Kinu Brežice. Ce jih odmislimo vsebinsko in estetsko, nas v tretje posiljujejo s srbohrvaščino. Ali res ni več zavesti, da smo v slovenskem mestu in da je uradni jezik v SR Sloveniji slovenščina. Lepaki so (med drugim) izkaznice tistih, ki so na njih podpisani, za vse pa šola oblikovanja in slovenščine, ker s svojo obliko in jezikom še posebej zbujajo pozornost. Neprevedeni plakati so dvojen spodrsljaj: nemarnost do matičnega jezika in kršitev -zakona. 20. člen zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS št. 10,31.03.1984) pravi: »Kulturna organizacija najavlja, propagira in pojasnjuje kulturne prireditve v slovenščini. Filme predvaja vslovenščinl ali s slovenskimi podnaslovi.«.. Po vsem tem te na cesti sreča znanec, in ker nosiš značko »Slovenija. Moja dežela.«, ti zabrusi, da si šovinist. Pa bodimo po slovensko strpni. % /yvt&+n namreč prevzgojo PriuJt Prestopnikov, ki jih je vzgajala in sevala za razne poklice. Pom°J*raniska železolivarna je leta 1953 za S/0J? ,.pr' modernizaciji zaprosila sklad LR j9S5 16 Za P°moč zaostalim področjem. Leta °®Oo16 b'lc z9rejeno novo poslopje livarne v Se Dn*6dr1.' PHžmi Tovarne učil. Namen je bil, bi r>a ufi l6tp združili, saj je leto prej dobila Tovar-'Zdel novo proizvodno halo, v kateri naj bi vir)S?Vali kmetijske stroje in razne druge kobilo 1 izdelke, v že obstoječih prostorih pa bi li^ožno obdelovati ulitke, ki bi jih dobavljala 0^fa decembra leta 1955 so samoupravni organi diil p°dietij sklenili, da se livarna in Tovarna i*d ZH ruŽita v eno P°dietie- Združeno podjetje toi/ ° nov naziv Belokranjska železolivarna in rna ali na kratko BELT. j/ezvojnem obdobju do danes je DO Belt iz-/),v ,a obstoječi program proizvodnje z določe-zapolnitvami in razširitvami proizvodnje in Op a ve ulitkov sive litine ter izdelave gradbene Qb$me m strojnih delov. 90 odst. programa 00 apa proizvodnja in obdelava ulitkov in 10 ^proizvodnja gradbene opreme in strojnih ** izvaža 40 odst fizičnega obsega pr-trQf?dnie ulitkov, od tega načrtuje v letu 1985 pQ Hno izvoza na konvertibilno področje. Naj-bl^mbnejši poslovni partnerji v tujini so NDR, do ska’ ZRN, Avstrija, Italija in ČSSR. Med u!Pačimi kupci je najpomembnejši TAM iz Odbora. Sf Pr°izvode iz programa gradbene opreme in p. °inih delov izvažajo predvsem v dežele v razv-dutPrek tr9°vskib organizacij, pač glede na treme možnosti. Pr^ol9oročne usmeritve DO Belt se kažejo bvsem v proizvodnji in obdelavi sive litine in v (p 0Pnem uvajanju prbizvodnje nizkolegirane ^odularne litine za potrebe avtomobilske, 'in 'n elektroindustrije. V okviru programa Ca*e gradbene opreme in strojnih delov f)P° izpopolnjevali stare proizvode in razvijali Or, e za potrebe gradbeništva, rudarstva in Zdarstva. Raziskave TEK ZA TELO IN DUŠO Danes bolj kot kdaj prej iščemo rešitve za naraščajoči stres in druge težave modernega življenja. Obilje knjig, ki zadnja leta človeku svetujejo, kako naj si sam pomaga, je le en dokaz več, kako množično si ljudje prizadevamo najti odgovor na ta vprašanja. Zdi se, da vsak mesec izide knjiga, ki povzdiguje določen terapevtski postopek ter ponuja rešitev življenjsko pomembne uganke in s tem privablja kupce. V to terapevtsko areno spada tudi pristop, ki je star toliko kot človekova vrsta — tek. Zadnje čase tek ve bolj uporabljajo kot zdravilno sredstvo. Tek je dejavnost, s katero se človek tako ali drugače ukvarja že ves čas svojega obstoja, zadnje čase pa mu pripisujejo zdravilno moč, ki bi utegnila lajšati strese modernega življenja. Ze v človekovi prazgodovini je bil tek pomembna vsebina lovstva in vojnih spopadov. Grosso trdi, da »se je človekov kardiovaskularni sistem razvij kot del fiziologije lovcev, ki so v pravem pomenu besede tekli za svoja živžjenja«. Vloga telesne dejavnosti je v človekovi ‘zgodovini ves čas zelo pomembna. Mens sana in corpore sano odseva zamisel, da zdravi misli pripada zdravo telo. Naša manj oddaljena preteklost pa je dokaz, da smo. se od zamisli zdravega duha v zdravem telesu kar precej oddaljili. Posledica civilizacijskega razvoja je tudi ta, da teka ne uporabljamo več kot temeljnega mehanizma ohranitve. Pravzaprav je tek odrinjen na atletsko stezo in nanj ne gledamo več kot na vsakodnevno uporabno dejavnost. Toda čeprav modernemu človeku ni več treba zasledovati svoje hrane, ima še vedno milijon let staro telo, ki ga je narava ustvarila zato, da bi teklo. Vpliv teka na človeka lahko delimo v dve sestavini: fiziološko in psihološko. Znanost že lep čas raziskuje fiziološki vidik teka, raziskovanje psihološkega pa je še v povojih. Medtem ko ti dve komponenti raziskujejo ločeno, pa znanost dokazuje, da sta fiziološki in psihološki vidik teka tesno povezana. Razlog za večje število fizioloških podatkov je v tem, da je lažje beležiti oz. meriti telesne spremembe, ali pa v tem, da so bili prvi raziskovalci na tem področju predvsem zdravniki. Ta razlog pa nima nobenih negativnih posledic, saj je prav zadnje čase čutiti močan premik v področje raziskovanja druge polovice tekašnega pojava, psiholoških vplivov. Študije o učinkih telesnih obremenitev so res številne. Dokazale so, da strukturiran režim obremenitve izboljšuje človekovo srčnožilno učinkovitost. James Fixx, ki je sicer umrl meJ tekanjem, a ne zaradi teka, saj ga je smrt kljub prirojeni srčni bolezni doletela skoraj petnajst let starejšega kot njegovega enako bolnega očeta, v svojih spisih meni, da je srčnožilna vzdržljivost najpomembnejši individualni kazalec človekovega splošnega zdravja. Dejstvo, da se je človekovo srce z ožiljem razvijalo kot neposredna posledica njegove vloge lovca in da je ta sistem moč izboljšati, je že čvrsto dokazano. Manj kontroliranih študij pa je raziskovalo psihološke spremembe, ki jih povzroča telesna dejavnost. Večina tekačev lahko poda subjektivne vtise o psihični koristnosti teka in s tem v zvezi omenjajo občutek večje duševne energije, boljšo zmožnost koncentracije in duševno ostrino. Na univerzi Purdue so znanstveno raziskali psihološke vidike teka. Šestdeset uslužbencev univerze je sodelovalo v 4 mesece trajajočem programu tekaškega treninga. Merski instrument tega poskusa je bil vprašalnik o osebnostnih faktorjih: Rezultati so pokazali, da so bili po poskusu udeleženci bolj čustveno stabilni, samostojni, prepričani vase in bolj domiselni. Druge študije govorijo o tem, da tek zmanjšuje depresivnost, povečuje spoštovanje samega sebe in izboljšuje spolno vrednotenje. Tek skoraj zanesljivo koristi psihično in telesno. Z novimi študijami, ki bodo predvsem izpopolnile merske postopke, pa bo treba določiti dejanske spremembe, do katerih pride z rednim tekaškim treningom. Tako so na univerzi v San Diegu v Kaliforniji zastavili program, s katerim so določili fiziološke in psihološke vplive tekaške dejavnosti na dvanajst oseb v enoletnem obdobju. Z vsakim posameznikom so izvedli tri vrste meritev pred začetkom poskusa in po njem. To sta bila dva psihološka popisa, vprašalnik, ki so ga osebe izpolnjevale same, in obremenitveni elektrokardiogram za merjenje fiziloških spremenljivk. Po uvodnem merjenju so vsakemu udeležencu določili okvirni puls, kije znašal okrog 75% maksimalnega srčnega dela. Vsakemu posebej so povedali, kako naj si ga meri, in potem so začeli z dejanskim programom. Skupina je tekla trikrat tedensko po 45 minut. Bila je iz naključno izbranih sedmih moških in petih žensk, starih od 23 do 41 let. Pred poskusom so morali vsi udeleženci opraviti splošen zdravstveni pregled. Tako so se izognili morebitnim kliničnim primerom srčnožilne bolezni, ki bi lahko bili nevarni ali pa bi popačili izsledke. S psihološkimi testi so proučevali šestnajst osebnostnih razsežnosti, nato pa so opravili še fiziološke meritve. Vsem merjencem so ocenili maksimalno porabo kisika, ki velja za merilo kardiovaskularne učinkovitos-.ti. Osebam so prej pojasnili merske postopke in naprave. Vsem so zmerili srčni utrip in krvni pritisk v mirovanju ter telesno višino in težo. Pripravili so jih na elektrokardiografsko snemanje in merjenje krvnega pritiska pri obremenitvi, sledilo pa je desetminutno ogrevanje na cikloergometru, napravi, s katero merijo človekovo delovno zmožnost. Obdobje postopnega obremenjevanja do viška je trajalo 8 do 13 minut. Kriteriji maksimalnega naprezanja so bili: nezmožnost ohranjati ali zviševati delovno obremenitev, zunanji znaki, kot so bledica in neusklajenost gibov, in najmanj .70 mg laktata v 100 ml krvi. Ko je bilo začetno merjenje opravljeno, so skupini svetovali okvirni puls in začel se je dejanski tekaški del raziskave. Zbirni rezultati študije so bili izrazito pozitivni. Najprej so potrdili že znano ugotovitev, da telesna obremenitev močno vpliva na kardiovaskularno zdravje. Manj pričakovani izsledek pa so bile spremenjene psihološke značilnosti udeležencev poskusa. Ko so razčlenili fiziološke podatke, so ugotovili pozitivne prirastke skoraj pri vseh spremenjljivkah. Pred meritvami je bil povprečni krvni tlak 118/76, po poskusu pa 113/72. Čeprav ta sprememba ni bila pomembna, pa je bila vendarle pozitivno usmerjena. Večji vtis napravijo podatki o merjenju srčnega utripa v mirovanju. Od 78 se je ta po dvanajstih mesecih treniranja znižal na 71,5 utripa v minuti. To pomeni prihranek več kot 262.000 utripov v enem mesecu ali 3.144 960 utripov v enem letu. Podoben prihranek je viden tudi pri pregledu maksimalnega srčnega utripa, ki se je za določeno obremenitev od 195,33 znižal na 187,6 v minuti, kar pomeni, da so udeleženci poskusa lahko storili enako količino dela z manj srčnimi utripi. Ta učinek treninga, da lahko človek opravi določeno količino dela pri manjšem številu srčnih utripov, je pri treniranih tekačih splošen pojav. Toda fiziološke ugotovitve so bile glede na prejšnje raziskave več ali manj pričakovane. Presenetljivo pa je število psiholoških spremenljivk, ki se je spremenilo med poskusom. Prav vsi rezultati šestnajstih merjenih osebnostnih razsežnosti so se med poskusom spremenili, eni statistično značilno, drugi manj. Višje vrednosti so zmerili v področju inteligentnosti, dominantnosti, sproščenosti, stabilnosti, samozaupanja in imaginativnosti. Povprečje skupine je težilo k ekstravertiranosti, k večji odprtosti za okolje, osebe pa so se po poskusu raje odločale na podlagi zaznav kot presoje. Iz vprašalnikov je bilo moč sklepati, da sta se zvišala ustvarjalnost in energetska raven udeležencev, pa tudi samodiscipliniranost in motiviranost. Medtem ko seje spolna dejavnost zmanjšala, se je zadovoljenost zvečala. Ocebe so se torej s spolnostjo u kvarjale manj, a so v njej našle več zadostitve. Po končanem tekaškem programu so ugotovile tudi, da potrebujejoza normalen življenjski ritem manj spanja in da lažje premagujejo zaskrbljenost. Rezultati študije na univerzi v San Diegu, ki jeenaod najdaljših neprekinjenih spremljanj merjencev doslej, zbujajo veliko zanimanje. Dokazali so, da tek fiziološko in psihološko učinkuje pozitivno. V tehnološko razviti družbi, kjer je življenjski tempo zelo hiter, ljudje nenehno iščejo alternativne rešitve, kako zmanjšati stres in živeti polno življenje. Opisana študija kaže, da je tekaški trening značilno spremenil fiziološko in psihološko stran človekove osebnosti. Te spremembe so pozitivna sila v bitki s stresom modernega življenja. Posameznik lahko uporablja tekaški program treniranja kot vrsto terapije, sam ali v stiku z usposobljenim svetovalcem ali terapevtom, za boljše psihično počutje. Študija, ki so jo objavili na univerzi v San Diegu, je pravzaprav le začetek, ne konec. Nujno bi morali razviti natančnejšo tehnologijo spremljanja in preverjanja — spremenljivk. Z boljšim psihološkim merskim orodjem bo moč točneje določiti, kje in kdaj pride do psiholoških sprememb v tem procesu in kako izzvati specifične psiholološke spremembe. Tako bo mogoče razviti tekaški program, ki bi ga lahko priredili potrebam vsakega posameznika. Medsebojna igra psiholoških in fizioloških vidikov tega procesa pa še ni raziskana. Zdravniška veda je že razvila instrumente, s katerimi lahko natančno merimo fiziološke spremembe. Enako bo treba razviti še tehnologijo za spremljanje psiholoških spremenljivk. Dejstvo, da tek koristno spreminja •, človekovo osebnostno strukturo, naj bi odprlo vrata izkoriščanju tega športa kot pomembne psihoterapevtske možnosti. J. PENCA " ' ' - jr-*- >. • « «.Tt~ • ■ mmjfm. , .r, priloga dolenjske Usode___________________________ V SAMOTI NAJDEŠ SAMEGA SEBE V vaseh, raztresenih po hribovju nad Crmošnjicami, prav na robu Kočevskega Roga, v katerih so do druge svetovne vojne živele kočevarske družine, je po vojni skoraj ugasnilo življenje. Gotovo bi ugasnilo popolnoma, če se ne bi leta 1951 Adolf Kraševec iz Kočevja odločil, da postane lovski čuvaj v obširnih črmošnji-ških gozdovih, ter^e z družino preselil v hišo v Komar-ni vasi, ki je po naključju ušla sovražnikovemu požiganju. Ze skoraj tri desetletja in pol vztraja z družino v tej samoti. Res, da sta sin in hčerka odšla, vendar sta ena hčerka in sin ostala. In kakor kaže, življenje v Komarni vasi še ne bo usahnilo, kajti sin si je tam že ustvaril svojo družino, velik kup peska in opeke pred hišo pa pričajo, da edina stanovanjska hiša v vasi že postaja pretesna za njene prebivalce in jo bo potrebno razširiti. Kaj je šinilo Adolfu v glavo, da se je preselil v zapuščeno vas sredi gozdov — to je prvo, na kar pomisli obiskovalec Komarne'vasi. »V Kočevju sem opravljal različne politične funkcije, potem pa bi- moral biti premeščen v Slovenj Gradec za sodnika za prekrške. A nisem hotel iti. »Raje grem med živali,« sem si rekel in se odselili v Komarno vas. Vedel sem, kaj me čaka, pa je bilo v začetku vseeno težko. Vojna vihra hiši ni prizanesla, delno je bila uničena že takrat, nekoliko pa v letih po vojni, tako da je imela leta 1951 že razbita vrata in okna, v njej pa sta našli zavetje muli Romov, ki so delali bližnjo cesto,« se spominja prihoda Kraševec. In ko so ravno zaživeli v obnovljeni hiši, je moral za lovskega čuvaja v Srednjo vas pri Dragi v bližini Loškega potoka. Zopet je prišel na podrtijo, vendar se je po treh letih vrnil v Komarno vas. A hiše ni smel preurejati, morala je ostati takšna, kakršna je bila, kajti hoteli so jo zaščititi kot spominski objekt. Toda zmanjkalo je denarja, zato so pritrdili nanjo le spominsko ploščo, iz katere zvemo, da je bil v hiši od decembra 1943 do aprila 1945 sedež uprave slovenske centralne vojne partizanske bolnice. V njenih bolnicah v Rogu se je v letih narodnoosvobodilne vojne zdravilo okrog 5 tisoč ranjencev in bolnikov. niti takrat, ko je strela udarila v Marijo. Tri dni je ležela v nezavesti, a si je opomogla. »Le pozimi smo bili osamljeni, sedaj, ko se na Gačah razvija rekonstrukcijski center Rog, pa je tudi takrat okrog nas živo. In kar ja najpomembnejše: cesta je vedno splužena, tako da nismo več odrezani od sveta,« veselo pripoveduja Adolf. Veliko dobrega, še več slabega so Kraševčevi preživeli na jasi, katere ime priča, da je tam nekdaj stala vas, ki je imela, preden so jo uničili Nemci, 29 hišriiR številk. Slabo v glavnem hitro pozabijo, saj se tako lažja spopadejo z novimi težavami, a spomini na tiste bridka čase, ko še niso imeli elektrike, so le ostali. »Leta 1959 je prišel direktor soških elektrarn k nam na oddft-Ravno takrat pa so z odlokom prepovedali v špeced' jah, kakršno smo imeli v Črmošnjicah, prodaja*1 petrolej, s katerim smo si svetili pri nas. Zato sem da)8 gostu že skoraj dogorelo svečo in mu rekla: »če i°. boste danes porabili, si jutri ne boste mogli svetiti.«Tj1 mesece po njegovem odhodu je pri nas zasvetila žarnj' ca,« razpreda zgovorna Marija, medtem ko Adolf že hi' ti k 60-glavi čredi ovac, ki jih je začel rediti, ko je odš^ v pokoj. Prostora zanje mu ne primanjkuje, saj ima črnomaljske zadruge v najem vso Komarno vas. M.BEZE* »Pred tremi leti sem hišo odkupil od črnomaljske kmetijske zadruge in sedaj, ko jo smemo popraviti, ni dovolj denarja. Sicer pa kot podnajemniki nismo nikoli plačevali stanarine, čeprav so nam jo nekajkrat poskušali zaračunati. Pa sem se uprl, kajti od prvega naseljenega kraja, torej Črmošnjic, smo oddaljeni 4 kilometre, zato za nas plačevanje stanarine ne velja,« pripoveduje o svojem privilegiju Kraševec. Sicer pa je bila to v življenju njegove družine edina prednost. Nanje v tisti divjini niti niso mogli računati. Trdo so morali poprijeti v boju za obstanek, ki je bil neizprosen tako poleti kot pozimi. V jeseni so morali pripraviti zajetno zalogo hrane za zimske mesece, kajti nikoli niso vedeli, kdaj jih bo presenetil sneg, ki ga je včasih kar čez noč nasulo več kot meter. Takrat so bili odrezani od sveta in celo konj, s pomočjo katerega je Adolf plužil cesto, da so otroci lahko Šli v šolo v Črnomšnjice, takrat ni mogel iz hleva. Dneve in teden niso videli drugih ljudi, zato pa je bilo več obiskovalcev spomladi, poleti in posebno jeseni. Med njimi so bili najbolj vztrajni medvedi, ki so mu uničili 10 panjev čebel in otresli marsikatero sadno drevje, pa divji prašiči, ki so uničevali na njivah krompir. Pozneje so se tega opravila naučili celo jeleni in takrat so Kraševčevi dokončno spoznalil, da z obdelovanjem njiv v bližini hiše ne bo nič. Tako imajo njive le v Črmošnjicah, vsak drugi dan pa se vozijo s konjsko vprego v dolino po hrano za prašiče. A ne le živali, pri njih se ustavi tudi veliko ljudi. Vračajo se Kočevarji, predvsem.tisti, ki so bili še otroci leta 1941, ko so odšli iz hribovskih vasi. »Takrat so Italijani požgali vse kočevarske vasi na področju črnomaljske občine, pustili so le Komarno vas in Stale. Ti dve vasi, v katerih so ljudje pustili celo živino, je prevzela italijanska družba Emona, vendar so vsako stvar, vsako bukvo, skrbno popisali. Zakaj so Italijani ti dve vasi pustili, ne vem, toda že konec 1943 so jih uničili Nemci. Stale, kjer sem bil ravno takrat kot ranjenec, so zažgali kar iz zraka,« pove Adolf. In danes hodijo koče-varski otroci iskat hiše, v katerih so preživljali otroštvo. Ker jih ne najdejo, sprašujejo Kraševčeve, a ti jim lahko le pojasnijo, da je še tisto malo ruševin, kar jih je ostalo do danes, zaraslo grmovje. »Vsak, kdor pride k nam, hvali, kako je pri nas lepo, vsi pa vemo, da nihče ne bi vzdržal več kot dan, dva. Človek mora imeti trdno voljo in biti odločen, da se lahko spopade s tem samotnim svetom. Obupati ne sme,« je prepričana Adolfova žena Marija. In Kraševčevi so vztrajali. Nikoli jim ni bilo dolg čas, saj so imeli dela vedno dovolj. Nikoli jih ni bilo strah, tudi takrat ne, ko je strela treščila v hišo. Pogum ni splahnel I PREBRAL! krvava dirka Monza, Zeltweg, Zandvoort, ockenheim, Silverstone, to nvM^ena’ k' ljubiteljem avtomatskega športa zvene tako niače' kot Dolenjcem Novo esto, Metlika, Trebnje. V teh s ®e nekaj drugih krajih po Dnt Pamreč let0 za letom potekajo vrhunske predstave ^tomobilskega dirkalnega Porta predstave, ki jim ni para Pn .zvr®ti ~■ dirke formule I. sebej grajenj dirkalniki z 'i^orji moči 500 KM, drzni rpA (res j'm le stežka lahko n 'emo šoferji), divje hitrosti, Jošti, izurjene ekipe me-anikov, ki v poldrugi desetini poldrugi enjajo v sa, lepe ženske, množice koleri •Zamenjaj0 vsa štiri , 'lačev in navdušencev, go-5 evnarja in ... kri, smrt, ilil •’ zverižena pločevina, ienje rešilnih avtomobilov. >rm i Sestavlja podobno dirk ?■ predstavo velikega ži n„bi,skega cirkusa, ki kr-Pesp SVetu od kasnih Omskih cev do jeseni, ko za nekaj Pikn P°tthne tuljenje dirkal-v0>°Jne pa se prestopanje Pre i ’ zbiranie novih ekip, Izkušanje novih modelov in PoonHuV- k0 se Podpisujejo Pana za vrto9lave vsote de-°9rry ^ares svojevrsten svet, bran°^Pnega le redkim iz- veij^ takšno zunanjo podobo kusa>lsle namigujem, da bo razstavna *avnost naše galerije poslej obse-VjSam° to, kar bo zmogla skupaj z rarn p1-. Daleč od tega, saj se prog-i^tvo 2e dobro utečen, ne more • sPremeniti«. 9alerijski svet, ki se je zadnje odlor so v njem zavzeti člani, taj t^ivel v svojo vlogo, je pri tem do-ben' brez večjega vpliva, horj,. Pa sam lahko'izkusi, kaj se da hi' na kai °Preti razstavno politiko. tihr *no t>i radi naredili, kar se v da-Sro 1merab da napraviti, to pa je, da hjp^.ram razstav skrbno pretehtali in la 3j ®1 narčtovali. V okviru povedane-9rn .° galerija prizadevala ponuditi Preveč zanimivega in kvalitetnega, VrsL razstave, ki bodo zajele čimveč Oj 'n načinov likovnega izražanja, iarj{ orje pa predstavnike raznih us-Vaht6v in tokov, do novodobnih in "Ta?ardnih- a9jak° je bilo delo zastavljeno že do ričair prav Pr' izvedbi ni bilo vselej \l°vane doslednosti ali srečne ■ sam to čutim in v tem smislu sem »V galeriji nisem samo zaradi razstav!« jemal tudi kritike, ki so včasih letele na galerijo in name. A kaj si morem, obiskovalci prihajajo in odhajajo, vsak ima pravico izreči svoje mnenje, se strinjati ali nasprotovati. Vendar so bili pri ocenah tudi nekoliko krivični, to pa se ne bi zgodilo, če bi vedeli kaj več o glaeriji in tudi o Matijevičevem delu. Pripravljanje razstav namreč le ni vse, s čimer se mora ukvarjati. Matijevič je najprej in predvsem vodja oddelka za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost pri Dolenjskem muzeju, potem vodja Dolenjske galerije, po potrebi pa mora nastopati tudi kot kustos. Varuh kulturne dediščine, kakor bi se reklo po slovensko. In kot kustosa, ki govori na otvoritvah razstav o umetnikih in njihovem delu, ga obiskovalci poznajo, kot vodjo oddelka pa manj ali sploh nič, čeprav svoje pravo strokovno delo, ki tudi pritiče njegovemu poklicu, opravlja predvsem v tej vlogi. To je tisto interno delo, ki poteka za zaprtimi vrati med predali s kartotečnimi in fototečnimi mapami na eni in pisalno mizo s kupi najrazličnejšega gradiva, ki skrivajo potrebne podatke, na drugi strani, da o predmetih, ki po strokovni obdelavi postanejo muzealije, sploh ne govorimo. »V tej mali sobici galeriji se dogaja vse najpomembnejše, vse tisto, zaradi česar sem tukaj,« pripomni Jožef Matijevič. »Moje delo je vodenje kartoteke, fototeke, pridobivanje novih muzealij, evidentiranje del, ki niso . last muzeja. Neki predmet, na primer slika, postane muzealija, ko dobi vkartoteki, osebno izkaznico.« Na oddelku oziroma v galeriji je shranjenih okoli 1000 umetniških del, od najstarejše slike s konca 16. stoletja do najnovejših likovnih stvaritev. Zbirka hrani ostanek umetniškega fonda s hmeljniškega gradu, nekaj slik pa je bilo nekoč v lasti drugih gradov v dolini Krke. Galerija ima v ustanovni listini napisano, da je njena naloga, da nenehno povečuje zbirko, dela pa pridobiva z darili, volili in nakupom. »Moram pojasniti, da Dolenjska galerija še ni prava galerija, ampak le razstavišče. Galerija, kot so druge, bo, ko bo imela stalno zbirko oziroma stalno razstavo, ta pa bo morala zajeti celoten fond, ki je nastaf na Dolenjskem.« Taka vloga galerije pa ni tako blizu, poprej bodo obnovili Križatijo in vanjo naselili umetnostnozgodovinski oddelek z zbirko. Med gradivom za tako zbirko je več dragotin. Matijeviču je še posebej pri srcu mali prenosni oltar, izrezljan iz do zdaj neugotovljivega lesa, datira pa v 17. stoletje. Trenutno je na restavracijski obdelavi v ustreznem ljubljanskem zavodu. Ko se bo vrnil, bo zasedel eno najvidnejših mest v umetnostnozgodovinski zbirki. Takih redkosti pri nas ni veliko, mnoge so tudi tujega izvora in so nekoč bržčas služile visoki gospodi. O drugih dragocenostih Matijevič nerad govori, češ da bodo tako in tako razstavljene. »Delo imam rad, čeprav mi včasih vzame več časa, kot bi bilo potrebno. A to je davek neizkušenosti,« ugotavlja. V Dolenjski muzej oziroma v Dolenjsko galerijo je prišel pred sedmimi leti, vendar brez kakršnihkoli izkušenj. Saj je imel za seboj leto trdega dela, pa ne v muzeju, ampak v rudniku. Ko je v Ljubljani končal študij zgodovine in umetnostne zgodovine ter odslužil vojaščino, ni dobil ustrezne službe. Rudaril je v domačem kraju Velenju. Pravi, da se mu rudarski kruh ni preveč upiral, čeprav ni bel in ne sladak, a takega je jedel tudi doma. V Novem mestu je že toliko časa, da sta mu kraj in delo postala domača. »Pri delu to veliko pomeni, mislim, da zdaj vem, kaj moram pravzaprav delati v muzeju oziroma galeriji. Ne počutim se takega začetnika kot takrat, ko sem prišel na Dolenjsko, a do vsega sem se moral dokopati sam. Z znanjem pač, ki sem ga prinesel s študija. In vse mi postaja čedalje bolj zanimivo.« I. ZORAN saj njena bera nakladnega leposlovja še zdaleč ni zanemarljiva, o čemer priča tudi več nedavno izdanih knjig, med katerimi bomo tokrat na kratko opozorili na dve, na Petra Hilla Teroriste (v prevodu Helene Starc) in Cornella VVoolrieha Črno zaveso (slovenjenje je opravil Božidar Pahor), to je romana, ki v boljših časih za slovensko knjigo najbrž ne bi bila deležna nikakršne pozornosti. Hillov roman kaže prebrati že zato, ker v vsebinsko napeti in slogovno skrbno dodelani zgodbi podaja sicer izmišljeno, a na moč verjetno teroristično pustolovščino mladega para, za terorizem pa vemo, da je dandanes neozdravljiva rakasta rana človeštva. Domala neverjetna pa je Woolricheva pripoved o junaku, kateremu naključni padec ometa na glavo povrne pred leti izgubljeni spomin, nakar začne raziskovati, kaj se je z njim pravzaprav dogajalo, in se tako podaja v nevarnost. Izhod v sili je izdajanje takšnih knjig, branje pa... dolgočasno nikakor ne! D. RUSTJA rdoga dolenjskega VSAKDANJI KRUH NA TISO NAČINOV poplavil, da je voda v hiši stala tudi po pol metra visoko. Nekoč, kcTsem bil še mlad, in prav takrat sem verjetno zaradi stalne vlage zbolel, pa je grozila, da bo vdrla celo skozi okno izbe.« Zaradi bolezni je Janez takrat postal trajno invaliden na eni nogi in mu to tudi sedaj, po skoraj petdesetih letih, prizadeva težave. Dolinico s poslopji ob Bezgavcu ali Br-šljinskem potoku, kakor mu tudi pravijo, v tedanji Mali Bučni vasi pri Novem mestu, sta od veljaka Kočevarja dobila za doto Janezova ded in babica, ki sta bila že pred prvo svetovno vojno pri tem novomeškem bogatašu v službi. Nekdaj so bile v dolini stope, kijih je gnala voda Bezgavca, zato se je družine tudi prijelo ime pri Stoparje-vih. Janez se več ne spominja, da bi kdaj videl te stope, pozna pa se, da je bila nekdaj stavba daljša in da so tam verjetno bili stroji. Po smrti staršev sta v dolini živela Janez in njegova sestra, ko pa se je ta pred nekaj leti poročila, je Janez ostal popolnoma osamljen. »Nekaj časa bom tukaj še zdržal, vendar se bom moral kmalu odločiti. Ali bom dal posest zapisati komu, ki me bo sprejel v oskrbo, ali pa se bom moral preseliti v dom starejših občanov.« Že nekaj let je tega, kar je Janez začel opažati, da se narava v dolini spreminja. Skale v potoku in ob njem je pričel poraščati mah, vse manj je bilo rib, v skalnih bregovih pa so se naselile pižmovke. Čuden zadah po kanalizaciji je bil močnejši samo ob povodnjih, ko je voda izpirala odplake, sčasoma pa je postal kar stalen gost. Zlasti potem, ko so v gospodarskih poslopjih br-šljinske vojašnice pričeli z vzrejo prašičev, in ko so ob cesti na karteljevski priključek avtomobilske ceste pričela rasti nova stanovanjska in upravna poslopja. Nekdanje smetišče in deponija v Žabjeku, ki jo za odpadne snovi verjetno še dandanes uporabljajo nekatere novpmeške delovne organizacije, po Janezovem mnenju tudi prispeva k onesnaževanju in zastrupljanju nekoč bistrega potoka. Ob večjih deževjih dobi voda značilen duh po trohnobi, ki ga verjetno povzročajo prav izplake iz deponije. Sedaj, ko je Janez Gramar po triindvajsetih letih dela (kot vratar in delavec v pripravi v Novoteksu) invalidsko upokojen, bi v svoji soteski lahko užival zasluženi mir, če bi ne bilo teh neprijetnosti, ki mu iz dneva vdan grenijo življenje. Pa ne samo to. Janez se po svojih, zaradi invalidnosti občutno zmanjšanih močeh prizadeva, da bi dodal skromni pokojnini tudi kak priboljšek z delom lastnih rok. Obdeluje njivico, na kateri pridela nekaj krompirja, koruze in povrtnin zase in za kokoši, edina živa bitja, s katerimi deli samoto svoje doline. Pa mu ni dano vsega pridelka pospraviti. Bližina Žabjeka in njegovih prebivalcev je občutna in nemalokrat je razočaran, ko vidi, kako je čez noč zmanjkal del pridelka, ki ga je stal nemalo truda. Tudi njegove pernate živali je že dostikrat vzela noč. Razočaranje, jeza, obup, vse to mu nič ne pomaga, in včasih že za trdno sklene: »Moral bom od tod!« Pa vendar ostaja. To dolino je dobil od svojih prednikov, in ko skozi vrbove veje posije sonce in mu voda prav tako prijazno šumi kot nekoč, sede Janez na mostiček pred vhodom in se prav prijetno počuti. Delavci na oni strani proge, v skladiščih, mimo katerih edino lahko prideš do Janezove doline, ga malce porogljivo kličejo »zadnji mostiščar«. Pa s tem ne mislijo nič slabega. TONE JAKŠE 2IGA ZAGA POJE 2AGA Lesarstvo je Dolenjcem v krvi. Kako tudi ne, saj je veliko njihovih dolin in prijaznih gričev poraslih z gozdom, ki jim ježe od pam-tiveka dajal zavetje, nudil stavbni les za njihova skromna bivališča in gospodarska poslopja ter za kurjavo, da so se laže prebili skozi mrzle in dolge zime! Z lesom je Dolenjec vedno ravnal skrbno, gospodarno in z ljubeznijo, o čemer še dandanes pričajo gosto posejani leseni podi in lično izdelani kozolci, slovenske poljske harfe, višek slovenskega ljudskega stavbarstva. Mnogim Dolenjcem pa les še dandanes pomeni vsakdanji kruh. T udi žagarju Milanu Berlogarju iz Dolenjih Kamene. Tam ima sedaj žago za les in srednje veliko kmetijo. Z lesom pa se je začel poklicno ukvarjati že veliko prej, prederi se je priženil k Ani na Potočarjevo kmetijo v Kamencah. Rodil se je namreč na Golobinjku, hribu med Mirno pečjo in Globodolom, in njegove mlade oči so lahko nenehno merile širno gozdno planoto Brezove rebri, ki seje raztezala v nedogled za hribovjem nad Krko. Štirje otroci so bili doma na hribovski kmetiji. Pomagali so ovdoveli materi po svojih močeh, kmalu pa jih je sla po boljšem kosu kruha pregnala s strmega viničarskega hriba. Mati je ostala sama. Milan se je že s sedemnajstimi leti zapisal lesu. Stopil je v skupino tesarskega mojstra Kerenca in tesarska sekira ga je spremljala po različnih deloviščih. Pela je žaga in »plantala plen-kača«. Žaganje in tesanje hrastovih »šve-larjev«, pragov za železnico, je bil naporen, a dokaj donosen posel. »Pa vendar se tistih časov najraje spominjam,« pripoveduje Milan. Trdo smo delali, res, vendar smo bili vedno veseli. Trdo delo nam ni vzelo dobre volje in marsikatero smo takole mimogrede razdrli. Tiste sproščenosti ni več.« Časi so sedaj seveda drugačni, minilajemladost, Milan pa se kot obrtnik posveča številnim drugim skrbem, ki so značilne za tak posel: administriranje, dogovarjanje s strankami, računi sem in tja, davki... Le malo časa in volje še ostane za sproščenost. Da pa je Berlogarjev Milan prišel do obrtne opreme, italijanskih strojev Artiglio in švedskih žag Uddeholm, do dveh zaposlenih delavcev in do dokaj utečenega posla, je moral dvigniti še marsikateri tram in ga zanesti visoko na streho. Ko se je tudi pri nas bolj razširila stanovanjska gradnja, so se tesarji iz zelenih gozdov preselili na stavbišča. »Na začetku smo ves strešni les tesali na roke. Zamudno delo je bilo to in težaško. Potovali smo iz kraja v kraj, tesali in vezali. Najtežje pa je bilo trame, ki so tehtali tudi po več sto kilogramov, spraviti na svoje mesto na strehi, saj dvigal takrat ni bilo. Za nameček pa nas je. žgalo sonce, saj smo taka dela opravljali ponavadi v poletnem času. Dovolj je bilo tega. Na streho me ne spravite več!« pripoveduje Milan, ko sediva v prijetni senci v njegovi pol pisarni,, pol orodjarni. Ko je bil v svojem poklicu že toliko izurjen, da je sestavil lastno skupino, si nabavil stroj za rezanje ostrešja in prevozno sredstvo za premikanje z enega gradbišča na drugo, je šlo tudi Milanu na boljše. Zaslužil je toliko, da si je kupil lastno žago za debeli les in stroj za izdelavo ladijskega poda. Tako se je lahko ustalil doma in se posvetil družini in poklicu. T udi tukaj je še veliko fizičnega dela, vendar ga Milan s še dvema zaposlenima nekakako le zmore. Njegove stranke so v glavnem okoliški kmetje, pa tudi nekatere delovne organizacije. Na žago se včasih zvalijo pravi gozdni orjaki. Zmore hlode tudi do premera 120 centimetrov, največji hlod, ki ga je kdaj žagal na svoji žagi, pa je imel premer 130 centimetrov. Tega je moral prej seveda obdelati, da ga je lahko sploh pričel razžagovati. Dela ima žagar Berlogar dovolj za sproti, stiska pa nastane takrat, ko mora zaradi nujnih kmečkih del priskočiti na pomoč žen' Ani, ki upravlja kmetijo. Otroci, trije fantje v starosti od štirih do trinajstih let, so sicer zelo pridni, vendar za pravo delo še niso zmožnj, čeprav se Berlogar pohvali, da bo šel najstarejši sin Milan gotovo po njegovih stop1' njah. Že sedaj ga zanima les, in če bo le možnost, ga bo po končani osnovni šoli pO' slal v šolanje v lesno stroko. Berlogarju je dvainštirideset let, zato vojne posredno ni izkusil, se pa še vedno srečuje2 njenimi posledicami. Pogosto se mi lorniJ0 dragocene žage, ko se zagrizejo v hlodovino iz predelov, kjer so udarjali minometi. Iz iz' kušnje vem, da je takega lesa največ iz Trške gore in Češče vasi, nekateri gozdovi pa so tako na slabem glasu med žagarji, da lesa najraje ne bi sprejel v delo, saj je škoda velik?-Drobci granat lahko popolnoma uniči)0 žago, ki je draga, pa še težko jo je dobiti. Up' orabiti moramo vso iznajdljivost, da si nabavim nove rezervne dele. Tako me vojna P° toliko letih še vedno tepe.« Ar- TONE JAKŠE Dolina je kot izrezana iz pravljice. V oseki šumi potok, komaj dobro shojena stezica pa te mimo s slamo kritih poslopij po leseni brvi pripelje v pol leseno pol zidano, prav tako s slamo krito kočo. Soteska kar drhti od rasti. Zelene trave, grmičevje in vrbe se borijo za svoj prostor ob vodi in kar izpodrivajo starodavno človeško bivališče. Človek dobi občutek, da se nahaja nekje daleč v divjini, odmaknjeni od mestnega vrveža in trušča. Pa je ta občutek lažen. Podre ga hrumenje vlaka, ki šine mimo po obronku doline, hupanje tovornjakov, ki se gnetejo in čakajo na natovarjanje in raztovarjanje v skladiščih za progo, in pogled na drugo stran, na visoke tovarniške dimnike, te prepriča, da si pravzaprav komaj slab streljaj oddaljen od urbaniz.i-ranih industrijskih krajev. Z lesenega mostu, ki vodi v hišico, vsega tega ni videti. Človek pričakuje, da se bo iz vode vrgla urna postrv, da bo tam med vejevjem zapluhatala divja raca. Pa je to pričakovanje zaman. V potoku ni rib, med vejevjem ni vodnih ptic. Na prvi pogled pravljično dolino preveva čuden smrad, ki prihaja iz potoka. Voda je mrtva, in dolina umira z njo. »Vedno ni bilo tako,« pripoveduje invalidski upokojenec Janez Gramar, po domače Sto-pnikov, ki sedaj sam prebiva v soteski. »Potok je bil poln življenja. Rib je bilo vsake vrste, zrak tukaj doli pa je bil čist in zdrav, da je bilo veselje. Edina nadloga je bila povodenj. Ta nam ni prizanašala. Potok Bezgavec, ki izvira tam nekje pri Zgornjih Kamencah, nas je najmanj dvakrat na leto tako ZADNJI PREBIVALEC IZUMRLE DOLINE? nagrada v novo mesto Marica pavlakovič je bi- * izžrebana na zadnjem žrebanju, rešeno malo nagradno križanko .0 Prejela knjižno nagrado: Zgodbe * narodnoosvobodilnega boja, ki Ivjje y zbirki Moja knjižnica izdala "•ladinska knjiga. V nji so nagnjene številne pripovedi znanih Jngoslovanskih pisateljev, ki so v°Ja° skusili na svoji koži. Rešite današnjo križanko in P°sljite rešitev najkasneje do 20. Septembra na naslov: Uredništvo 6S°ftn'iskega lista’ Germova ^ižank>v° mest0’ S Pr*P’som NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Brez vina je svet prazen. G. C. LICHTENBERG . življenje je res nekaj lepega, ® 9a človek živi. Ali kdor stoji “ strani, ne vidi drugega kot 9 °boko in široko reko ostudnosti. I. CANKAR ,J*esnična usoda je notranja usoda. M. MAETERLINCK KRUSEVAC PEVEC PESTNER POVEZ RAZSEKANIH VEJ EOINI SIN OL SIDRO SPLIT NAJVlSJI ZAKONI RESEVALN C0LN ' BUOIM-PESTANSKI STADION 0 ► EG. MESTO (JEZI)/ VZHOD č VER! ► / UN 5IADE ŽUU OD OBUTVE ZNAČILNA OBLIKA/ PRIROOA COBE’85 PIRENEJ- SKI POLOTOK TIPALKA/ GOLTANEC IZPAH GLASU DEL OBRAZA ► NIVO/ MAKED. KOLO DL KLOBUČE- VINA OMECITEV PEVEC KOREN/ POSOOA ZA UMIVANJE PLUG/NEM PSIHOLOG [ALFRED) ELAN DL EG. BOG SONCA/ ING JEZIK IZVRŠNI SVET/ OMAMA KOS POHIŠTVA PROMETNI OBJEKT/ MOST DEL TENISKE IGRE LEVJA SAMICA KOZMET. i KAMEN/ i IT. VELETOK NEKO. MLAD. ORGANIZA- CIJA EVR. GORSTVO i 1 j OEL VOZA TE2A POSODE FR. MODNI KREATOR NASE LETALSKO PODJETJE Prisluškovanje nesrečam Visokofrekvenčna elektronska naprava opozarja na morebitne napake, ki lahko povzroče nesrečo jtivi podzemni »beli diamanti Prihodnji « ... mesec se bodo ob nočeh odpravili v gozdove okoli Albe gobarji Posebne vrste — iskalci podzemnih belih gomoljik — Draga poslastica in Sak, kdor ima prefinjen okus Da„S.e ran®0m°lj>ke tako iskane in 'Ap^ene- Bolj od okusa je pra-odgovoren za takšno Sa e. rastline sloves, ki prihaja Nja^i/z stoletja, ko je učeni Sni? Castor Durante v svoji Spo Zakladnica zdravja, stro-\d, zapisal, da gomoljika Vck i ja spolno poželenje in po-K°ličino sperme«. V.* Napoleon Bonaparte zavil^ bo in je pokusil bele gom- i PoJe 'me* usPeh tudi v zakon-k^telji, saj je dobil nasledni-t0 ePričan je bil, da gre zahvala jo Piemontskim gomoljikam. I^On sreča ni bila tako i .spjena- Lionel, sin Edvarda J%aJe 'eta 1368 poročil s hčerjo \ m 8a grofa Galeazza. Za ^o, Je nevesta prinesla tudi n rastišča gomoljik. Izročilo pravi, da seje ženin na svatbi tako prenažrl belih gomoljik, daje zaradi tega umrl, še predenje lahko v zakonski postelji preskusil njihovo moč. Bela gomoljika iz Albe se ne razlikuje od ostalih samo po barvi in izraziti aromi, temveč je zanjo treba tudi neprimerno globlje seči v žep. Kilogram običajnih temnih gomoljik stane okrog 46.000 dinarjev, medtem ko je treba za albske odšteti kar 184.000 dinarjev za kilogram. Te cene veljajo le pri prodaji na veliko, na drobno pa so cene še višje. Francozi vsako jesen naberejo po nekaj ton gomoljik, piemontska bera je bistveno manjša. Razlika je tudi pri iskanju podzemnih gob. Medtem ko Francozom pomagajo pri iskanju svinje, pa so Albažani za to početje vzgojili pse. Menda so psi hitrejši in za nameček manj požrešni, saj najdene gobe ne požro, kar se pri svinjah večkrat dogodi, če ji lastnik pravočasno ne zmakne plena izpred rilca. Razumljivo je, da psi, izučeni za iskanje gomoljik niso poceni. Dober iskalec podzemnih gob je vreden toliko, kot je vredna njegovi teži enaka teža gomoljik. Znani 70-letni iskalec gomoljik iz Albe Giovani Vivaldi je imel nadvse dragocenega psa. Celih 20 let mu je nezmotljivo najdeval skrite gobe. Še potem, ko je pes od starosti ohromel, ga vonj ni izdal, psa so nosili po zemljišču. Drugi uspeli »trifulau«, kot v dialektu pravijo lovcem — iskalcem gomoljik, je Lidio Trucco. Za njegovo VASA zgodba Draga babica! Zelo slabe volje sem. Pišem ti v postelji. Angina. Preveč sem se veselila dni, ki bi jih preživela s teboj, z dedom. Kako meje vleklo na kmečko peč! Opravila sem vse izpite. Zdaj pa postelja. Ležim, berem, jem tablete in premišljujem.... O mami, o očetu ... Kar vidim te. Rekla boš, da preveč brskam po obeh. Vse bolj se mi zdita čudna, nemogoča. Saj me niti dobro ne pogledata. Ne znata se odpreti in nasmejati. Zakaj gre pri tebi in dedu to tako gladko? Veš, včasih se mi zazdi, da sta kar pijana od pričakovanja jutrišnjega dne, ki naj bi spet dal kakšen pečat njunemu ugledu. Ne mislita pa na nove sence, ki bi se kot posledica tega razpasle po obeh. Jezi me, ker mi ves čas govorita: »Razumi vendar! Za človeka gre.« Pa ne morem razumeti. Mar jaz nisem človek? Kaj pa je treba mami, delavki n banki, popoldneve in večere presedati na sejah, na sestankih, vmes pa še pevski zbor pa popoldanska zaposlitev pri peku, vodi mu računske knjige ... In oče? Elektrotehnik. Več v službi izučeno psico Diano so mu letos ponujali 580.000 dinarjev, a je ponudbo brez premišljanja odbil. Na lov se iskalci odpravijo običajno ponoči, nekaj zaradi tega, ker je vonj gomoljike ponoči močnejši, psi pa bolj zbrani, nekaj pa tudi zaradi tega, da bi uspešni iskalci ne izdali svojih »kotičkov«. Dobra nahajališča so skrivnost, ki prehaja iz rodu v rod. Ko pes zavoha podzemno gobo, jo iskalec izkoplje s posebnim krampičem, nato pa jo pazljivo očisti z mehko krtačo. Belih gomoljik namreč nikoli ne umivajo. Potem gredo dragocene gobe na borzo v Albi. Poznavalci jih tam odkupujejo po ustrezni ceni, pri tem pa nezmotljivo ločijo prave bele piemontske gomoljike iz bližnje okolice od manj vrednih iz Toscane in Marke. Dolga leta je poslastico pospravil kar domači italijanski trg, zadnja leta pa večino letine prodajo v Zahodno Nemčijo, Švico in v ZDA. MiM (Vir: Time) Še tak lisjak kupi ženo kot mačka v Žaklju. F. NIETZSCHE Kulturno obnašanje je važnejše od vrhunskih dosežkov. G. KLANČNIK Vseh stvari merilo je človek. PROTAGORA S sistemom ne umre žilavi rod vohunov in ovaduhov. J. TRDINA TV sončniki Antene za satelitsko TV morajo prikriti V prvem obdobju televizije so po strehah stanovanjskih blokov zrasli celi gozdovi televizijskih anten, ki so močno kazile naselja. Danes teh gozdov seveda ni več. Toda z razvojem satelitske televizije seje pojavil podoben problem. Za sprejem televizijskih signalov s satelita je potrebna sprejemna antena, ki ima obliko velikega krožnika. In teh krožnikov je v razvitem svetu vse več in več. Ponekod tovrstne antene, postavljene po vrtovih in terasah, že kazijo videz stanovanjskih sosesk, zato so v nekaterih ameriških državah začeli pripravljati predpise, po katerih jih ni mogoče nameščati kjer koli po mili volji. Industrija anten za sprejem satelitskih signalov pa je od-govorilia po svoje. Začeli so izdelovati manjše antene in takšne, ki svojo istovetnost prikrivajo. Comupsatov model je narejen v obliki sončnika, ki pokriva anteno s pisanimi barvami in nič ne moti sprejema signalov. Celo izpopolnjen sistem ima, saj omogoča sprejem 150 različnih kanalov. S pomočjo dodane naprave se antena sama usmerja in naravnava glede na kanal, ki si ga gledalec izbere na televizorju v hiši. Pri nas na srečo s tem zaenkrat še ni težav, saj so antene za sprejem satelitskih signalov še zelo redke. A kdo ve, kako dolgo bo še tako? V SORODU S STROJEM kot doma. Nadure. Popoldne pa prijatelji, sestanki in kegljanje. Tudi on pravi: »Vse za — človeka!« Ironija. Kot da v naši hiši ni ljudi! Ko gledam njuno hitenje, nemir, ko si podajata kljuko in mi vržeta nekaj besed, se mi misel, da delata to za človeka, vse bolj roga ... Babica, včasih se mi zdi, da sta pozabila na naš jezik. Njun besednjak vsebuje le nekaj besed, tujk. Najpogosteje sli- šim: aspekt, kontakt, center, funkcija, relacija... Občutek imam, da v teh besedah že nekaj manjka, da so izlizane, tako pogosto so izgovorjene. Zaradi tega ne morejo pomeniti nekaj toplega ... Tudi druge so še. Grd zven imajo: korumpi-rati, inflacija, moralna erozija, stimulans ... Večkrat mi mama obljubi, da bova dan preživeli skupaj. Potem pa se kar oddalji, kot bi se še bolj zazidala v vsakdanjost. 1 Ko je nedolgo tega popustil jez pri 'italijanskem mestu Stava in je v poplavljenih naseljih izgubilo življenje preko 200 ljudi, seje pred strokovnjaki in nestrokovnjaki pojavilo pereče vprašanje, kako je z varnostjo jezov in nasipov. Dejstvo je namreč, da je nevarne poškodbe, če niso vidne, težko odkriti, dokler pa zanje ne vedo, jih tudi odpraviti ne morejo. Večji del jezove in nasipe nadzorujejo vizualno in le malo je velikih jezov, ki imajo vgrajene sisteme za ugotavljanje strukturalnih poškodb in sprememb. Takšni sistemi so zelo dragi, zato se jim najraje kar odpovedo. In kot občasno pokažejo velike nsreče, je to varčevanje na nepravem mestu. Poslej bo nadzor nad jezovi in nasipi boljši. Dvoje ameriških podjetij je izdelalo prenosni elektronski sistem. s pomočjo katerega lahko »prisluhnejo«, kaj se dogaja v notranjosti jezu, in tako odkrijejo možne napake, ki slabe trdnost jezu. Najpomembnejše pa je seveda to, da je naprava v primerjavi z vgrajenimi zelo poceni. Naprava je zasnovana na fizikalnem pojavu, da snovi pod pritiskom in natezanjem oddajo neslišen visokofrekvenčni zvok. ki ga lahko zaznajo zelo občutljive naprave. Jez lahko torej »poslušajo« na najrazličnejših mestih, po ujetih signalih pa ugotove, kje je prišlo do nevarne skrite deformacije ali notranje razpoke. Elektronski prisluškovalec ima vgrajene filtre-, ki odpravijo druge zvoke in vibracije (denimo od turbin). Ustrezne signale spreminja v krivulje in jih izpisuje na papirni trak. Tako je mogoče dokumentirati dogajanje tudi na takih jezo- September mesec potrtosti Zakaj depresivna počutja ob koncu poletja? Če ta mesec niste najboljše volje in vam ne gre nobena stvar prav od rok, si tega ni treba preveč jemati k srcu, saj psihologi pravijo, da je mesec september tisti letni čas, ko se pri mestnih ljudeh pojavlja največ depresij. Med razlogi za splošno potrtost navajajo spremembo, ki jo v življenje mestnega prebivalca prinese ponovna vključitev v vsakdanje delo, počitnice so končane, konec je kratkotrajnih dopustniških brezskrbnosti, začenja se vsakodnevni spopad s tisočerimi drobnimi problemi. Za tovrstno potrtostjo »bolehajo« septembra predvsem moški srednjih let. Potrtost pri ostarelih se rojeva iz drugačnih razlogov. Bliža se jesen in zima, prihaja mraz, prehladi, revme in druge bolezenske nadloge, povezane s hladnejšim vremenom. In kaj narediti? Psihologi pravijo, da je koristno čimveč druženja s prijatelji in znanci. Če je človek bolj samotarske narave, pa je september kot nalašč za zmerno športno dejavnost in rekreacijo. Psihologi priporočajo tudi nošenje oblačil svetlih barv, vendar ne močnih. Kako prijetna hiša, si mislijo ljudje. Na zunaj je prijetna. Kaj pa v notranjosti? To je kamnit ^prostor, prevlečen z ledom. Še besede, ki so verjetno vsaj pri svojem izviru še pobarvane s čustvi, izgubijo svoj zven. Kot rastlina sem, babica. Rastlina, ki ji primanjkuje .vode. Če naš dom, podoba mrtve doline, primerjam z vajino hišico, me še bolj stisne. Majhna je, s polkni, brez razkošja, a vsa drugačna, topla, z nekim posebnim vonjem. Ded je rekel, da v njej začutiš vrednost življenja. Koliko je še takih ledenih domov? Pogosto se mi prikrade ta misel. Preženejo mi jo dedove besede, ki nekam mehko zavejejo po meni: »Veš, topla beseda pogreje tri mesece zime.« Zadnjič sva se z mamo skoraj sporekli. Oče mi je obljubil, da bomo šli skupaj v toplice. Prijatelji so ga zadržali. Kako meje stiskalo pri srcu! Potem pa še mamine besede: »... Oče je pokončen človek! Ne sme snesti besede, ki jo je dal.« Tudi meni jo je dal, babica. Pokončen človek? Če se kaže vih, kjer ni stalne človeške posadke. In če napravi priključijo še računalnik, je mogoče takojšnje primerjanje najrazličnejših prejšnjih stanj in obremenitev s trenutno. Na nevarne nepravilnosti pa naprava opozori preko radijskih ali telefonskih zvez. Graditelji jezov imajo tako bolj vezane roke, saj poslej ne bo mogoče prikriti napak pri delu. Z visokofrekvenčno napravo bodo lahko novozgrajene jezove natanko pregledali in morebitne napake odpravili prej, preden bi utegnile ogroziti človeška življenja in povzročiti veliko gmotno škodo. Drobni izum pa omogoča seveda tudi stalno in redno nadzorovanje, kar bo najverjetneje močno omejilo tovrstne nesreče v svetu. Viski ali gos Redka pijača proti redki živalski vrsti Otok Islay v otočju Hebridi slovi po dveh rečeh: po svojem viskiju in kot zimovališče gren landskih belih gosi. Tako viski kot gosi so redkost. Po mnenju poznavalcev žlahtne kapljice je temni, močni in z okusom bogati islayski viski nekaj posebnega med škotskimi viskiji. Izrazit in neponovljiv okus mu daje slad, temu pa po mnenju prebivalcev Islaya domača šota, s katero suše ječmen. Islayska šota je gosto vlaknata in pri gorenju daje gost, dišeč dim. Te naravne danosti s pridom izkorišča kar 6 žganjarn viskija. To je vsekakor veliko za takšen majhen otok in po pravici mu pravijo kar otok viskija. Druga znamenitost otoka so grenlandske bele gosi. Te živali spadajo med tri najbolj ogrožene in redke živalske vrste na svetu. Zimo preživljajo v islavskih barjih in na Škotskem, pri tem pa je barje Duich Moss največje zimovališče od vseh, saj čez zimo daje zavetje 600 grenlad-skim gosem. Dolga desetletja so Islayčani in gosi živeli v miru in sožitju, ne da bi bili eden drugemu v napoto ali nadlego. Zdaj pa seje začel boj med njimi. Islayske žga-njarne namreč potrebujejo šoto in žganjarna SMD je vrgla oko na deviški košček barja Duich Moss, kjer je veliko odlične šote — žal pa je to tudi zimsko prebivališče gosi. In tako je nastal spor med privrženci narave in viskija, v katerega seje vpletla tudi organizacija za vrstvo narave. Zganjarni so nazadnje dovolili izkopavanje šote, vendar le na omejenem pasu in ne pozimi. Ponosni Islayčani se za gren-ladske gosi ne zmenijo kaj dosti in menijo, da jim od zunaj vsiljujejo, kaj naj počnejo, zato so razgnali shod varstvenikov narave. Po svoji ozki pameti takole modrujejo: »Smo na strani viskija. Vemo, kakšen okus ima, grenladske gosi pa nismo še nikoli okusili.« pokončnost samo v tem, da hiti od jutra do večera, kot bi bil na begu pred seboj, potem Bi rada našla v njej kakšno razpoko!.. Da bi se kdaj nasmejal prav iz srca ... Da bi šli na potep... Da bi... Pa le prihajata in odhajata. Doma še nikoli ni bilo toliko senc. Tavamo med njimi, kot bi iskali nove steze. Vrtamo, vrtamo... Toda stena je kamnita. Pri tem izgoreva srce, kopni moč... Starši hlepijo za nečim, za kar ne vedo imena. Kaj iščejo? Naslove? Dobrine? Ne vidijo drobnih lepot okoli sebe. »Babica, zdaj šele razumem tvoje besede: »Kakršen je ljudem govor, takšno jim je tudi življenje.« Vame se je prikradlo spoznanje, streslo me je do skrajnosti, oče in mati, kot bi bila v sorodu s strojem... Babica, kmalu bom prišla. Bo topla kmečka peč? Vajina hiša je tako odprta za ljubezen. Dobro pomnim vajine besede: »V hiši moraš čutiti utrip zemlje, žilavost gozda in moč srca...« Hvala za te preproste besede. Pozdrav! Vajina Maruška POTA Ii\ STft^ poročajo Prisebnost preprečila večjo škodo Prižgana električna pečica kriva požara NOVO MESO — Prisebnost in hitro ukrepanje sosede je v nedeljo zvečer preprečilo znatno večjo škodo, kot jo je povzročil požar, kije izbruhnil v stanovanju 19-letne Jožice Turk iz Novega mesta. Slednja je namreč imela popoldne prižgano električno pečico, vendar je med ogrevanjem zaradi del na popravilu električne napeljave v tej stavbi zmanjkalo toka. Turkova je v tem času. ne da bi pečico izklopila, odšla v mesto, ob ponovni priključitvi toka pa se je peč pričela greti. Visoka temperatura je povzročila ogenj na kuhinjskih elementih, vendar je soseda še pravočasno opazila dim in z ostalimi sostanovalci vdrla v stanovanje. kjer so ogenj skupno pogasili. Prav zaradi hitrega posredovanja je škoda razmeroma majhna, ocenili so jo na 50.000 din. OSEM RANJENIH V AVTOMOBILU DRNOVO — V nedeljo ob 19.15 je prišlo pri nadvozu magistralne ceste v Drnovem do hude prometne nesreče, ko je 35-letni Sead Maslič iz Hripavca pri Ključu z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na prednostno cesto in trčil v tovornjak, ki gaje vozil 27-letni Anton Klenovšek iz Sevnice. Po silovitem trčenju je osebni avto odbilo 15 metrov nazaj, v njem pa so se hudo poškodovali voznik, njegova mati Fatima ter Refik. Senada in Maja Maslič, poleg njih pa še otroci Sabina, Amir in Ensudin. Gmotne škode je bilo za 800 tisočakov. S CESTE ZAPELJAL V GOZD SKOZI OKNO V KUHINJO — Prve septembrske dni je nekdo izkoristil za obisk stanovanja Sentjernejčana Ignaca Kušljana. Skozi okno je namreč splezal v kuhinjo in iz nje odnesel radiokasetofon, vreden 30 tisočakov. RAZMETAVAL POSODO IN STOLE — Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 2. septembra okoli polnoči pridržali do iztrenitve Janeza Kužnika iz Meniške vasi. Možakarje v domači hiši razgrajal, grozil s pretepom, zraven pa še razmetaval posodo in stole. Kužnik bo prijavljen sodniku za prekrške. TOČIL NAFTO IZ TOVORNJAKA — Petru Lukežiču iz Vavpče vasi je v noči na 3. september nekdo šaril po traktorju in iz njega iztočil 25 litrov nalte. Lukežič je bil s to krajo v sorazmerno kratkem času drugič oškodovan, pred tedni mu je namreč iz. skednja izginila tudi kosa. VRTALNI STROJ IZGINIL — 3. septembra je z delovišča Pionirja v šentjernejski Iskri izginil vrtalni strojs svedri, vreden preko 350 tisočakov. OSTAL BREZ KOLESA Z MOTORJEM — Matjaž Serini je 5. septembra parkiral svoje kolo z motorjem v Dalmatinovi ulici v Novem mestu. Njegovo odsotnost je izkoristil tal in mu vozilo odpeljal. RAZBIJAL STEKLENINO — Novomeški miličniki so 6. septembra pridržali do iztreznitve 40-letnega Petra Predojcviča, ki je v restavraciji Pri vodnjaku razbijal steklenino in razgrajal, grozil pa tudi natakarici. Predo-jeviča bodo prijavili sodniku za prekrške. UKRADEL KOLO Z MOTORJEM — 6. septembra med 17.30 in 22.15 je neznanec izpred stavbe PTT na novomeškem Novem trgu ukradel kolo z motorjem, last Darka Šinkovca iz Novega mesta. Lastnik je oškodovan za 20 tisočakov. TOVORNA PRIKOLICA IZGINILA — V soboto je med 14. in 15. uro s parkirnega prostora ob lokalni cesti v gozdu pri Rodinah izginila tovorna prikolica, last Mircnčana Franca Novšaka. Slednji je oškodovan za 50 tisočakov. BUČNA VAS — 22-letni Ljubljančan Darko Kunčič seje 6. septembra peljal z osebnim avtom iz. Karteljevega proti Bučni vasi. Med vožnjo po klancu navzdol je pričel v desnem nepreglednem ovinku ob srečevanju z nasproti vozečim lntegralovin avtobusom zavirati. Zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo na desno v gozd. kjer je oplazil več dreves. V nezgodi se je voznik Kunčič laže poškodoval, sopotnik Drago Cindrič pa težje. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko so škodo na pločevini ocenili na 150.000 din. Sodi kmalu na varnem Hitra akcija trebanjskih enot CZ ob nesreči francoskega tovornjaka pri Medvedjeku TREBNJE, MEDVEDJEK — Enote trebanjske civilne zaščite so se že večkrat izkazale z visoko stopnjo pripravljenosti in hitrim ter učinkovitim delovanjem. A največkrat so to pokazale le na vajah, 3. septembra pa so učinkovito delovale tudi ob nesreči francoskega tovornjaka, ki seje prevrnil na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Medvedjeku. »Nesreča seje zgodila ob 17.30. Ko smo nekaj minut čez 18. urodobili sporočilo, da seje na Medvedjeku prevrnil francoski tovornjak, naložen s • 3. septembra ob 17.30 popoldne se je pri Medvedjeku prevrnil tovornjak s priklopnikom, ki ga je upravljal 27-letni Pascal Qui-quandon. Voznik, ki je iz Francije v Turčijo peljal 22 ton vodikovega peroksida, je zaradi preutrujenosti zapeljal s ceste. sodi vodikovega peroksida, smo takoj ukrepali,« je povedal Dušan Mežnaršič, načelnik občinskega štaba civilne zaščite občine Trebnje. »V dvajsetih minutah se je zbralo 100 pripradnikov enot civilne zaščite in začeli smo reševati. Hkrati s pripadniki civilne zaščite, ki so bili opremljeni s posebno opremo za take primere, so se na kraju nesreče zbrali tudi gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev. Do polnoči smo iz globeli znosili vse sode in jih spravili na varno. Pohvaliti moram člane naših enot, ki so delovali izredno požrtvovalno. Hkrati bi rad pohvalil tudi ekipe Cestnega podjetja iz Trebnjega, Trima in gasilska društva iz Trebnjega. Ponikev, Zagorice in Velikega Gabra,« je dejal Dušan Mežnaršič. Dodalješe.dase je tudi to pot pokazalo, kako pomanjkljivo opremo ima CZ. Kljub pomanjkljivostim so enote trebanjske civilne zaščite dobile pohvale za svoje delovanje tudi od pripadnikov milice, s katerimi je potekalo izredno usklajeno sodelovanje. J. S. ŠTIRJE RANJENI ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE DOBRUŠKA VAS— Ratomir Rajič iz Radžice pri Somboru seje 4. avgusta dopoldne peljal s kombijem v koloni vozil med Ljubljano in Zagrebom. Pri Dobruški vasi so vozila v koloni zmanjšala hitrost, kar pa Rajiču, ki je vozil prehitro, ni uspelo. Da bi se izognil trčenju z vozilom pred seboj, je zavil na levo, pri tem pa je na mokri cesti zadel v vozilo, ki gaje nasproti pripeljal Novomeščan Martin Tomažin. V nezgodi se je Tomažin hudo poškodoval, laže pa Rajič in njegova sopotnika Zdravko Kljajič in Novelja Miladinovič. Materialne škode je bilo za milijon in 300 tisočakov. S KOLESOM ZAPELJAL NA VBOKLINO NOVO MESTO — Pred dnevi seje Novomeščan Jože Markovič peljal s kolesom od novomeške avtobusne postaje proti Loki, med vožnjo pa zapeljal na večjo vboklino, izgubil ravnotežje in padel. Markovič seje ob padcu hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, kjer se zdravniki še zmeraj bore za njegovo življenje. PO DOLENJSKI DEŽELI • Verjetno bi Šukljetovi iz Gornje Lokvice manj zamerili neznanemu zmikavtu, ako bi jim odnesel zamrzovalno skrinjo brez vsebine, kot pa daje bilo obratno. S storilcem je namreč odšlo 5 suhih šunk in okoli 15 kilogramov mesa, kar je vredno preko 100 tisočakov. • Tudi za živalske tatoveje konec dopustov. Prvi je to prejšnji teden občutil Jože Šlajkovec iz Grobelj, ko je bil ob tri dolgouhce, isto noč, to je v noči na 3. september, pa je sedem kokoši odkokodajsalo iz kurnika Rozalije Šmalc v Zalogu pri Straži. • Podobne vrste dejanje se naslednje noči pripetilo na Rakovniku. Kokošnjak Marije Kavšek je ostal lažji za sedem prebivalk, njim v čast pa je z neznancem romala še petlitrska pletenka z • Serija atentatov na kokoši je bila prejšnji konec tedna zaključena v Smolenji vasi, kjer je Ana Se-ničar ostala prikrajšana za štiri pare bedrc in vse. kar sodi zraven. IZGINILE PLOŠČE ZA OPAŽ HRASTOVICA — Novomeško Vodnogospodarsko podjetje gradi čez potok Jeseniščica nov most, v ta namen pa so delavci na gradbišče pripeljali tudi 15 opažnih plošč dolžine 2 in širine pol metra. Plošče so zložili ob cesti pri naselju Hrastovica, vendar jih tam niso pričakale. V noči na 7. september jih je nekdo odpeljal in VGP oškodoval za 60 tisočakov. TOVORNJAK ZADEL V AVTOBUS DOLENJI PODBORŠT— 23-letni Novogoričan Milorad Markovič je 6. septembra peljal tovornjak iz Ljubljane proti Zagrebu. V bližini Pod-boršta je opazil, da vozilo, ki mu prihaja nasproti, prehiteva, zato je pričel zavirati. Zaradi prevelike hitrosti pa ga je zaneslo na desno bankino, pri čemer je prikolica zadela avtobus, kije vozil nasproti. Voznik avtobusa »Niš ekspres«, 32-letni Slobodan Milojko-vič iz Lipovca, se je ob tem hudo poškodoval, prav tako pa sta bila ranjena še potnika Zdravko Tumara in Stjepan Bartolovič; vse so prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na milijon sto tisoč dinarjev. Z NOŽEM GROZIL STANOVALCEM KANIŽARICA — V petek so miličniki pridržali do iztreznitve 33-letnega Huseina Kadiriča iz Kanižarice pri Črnomlju. Možakar je precej vinjen hodil po sobah samskega doma v Kanižarici in pri tem mahal z lovskim nožem in grozil stanovalcem. Da misli resno, je nož nekajkrat vrgel v vrata in mize. Z njegovim početjem bo seznanjen tudi sodnik za prekrške. TRČILA NA KLANCU PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO - Predsednik AMD Trebnje Bojan Kolenc je preteklo nedeljo na Mirni podelil priznanja najbolj prizadevnim in dolgoletnim sodelavcem AMD. Prejeli sojih Franc Polanko, Nace Bukovec, Cilka Zupančič in Slava Gabrijel. Takočlani upravnega odbora, kakor prejemniki priznanja, ki so se zbrali na Mirni po motoslalomu, so se strinjali z ugotovitvijo, da delo AMD v zadnjem času spet oživlja. Med najbolj aktivnimi pasočlani motokluba. (Foto: J. S) NOVA GORA — V soboto okoli poldneva se je 30-letni Slavko Pirc iz Krškega peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti z Nove gore proti Ravni. Med vožnjo po klancu navzdol je Pirc vozil po sredi ceste in trčil v avto. ki ga je nasproti pripeljal 60-letni Alojzij Bizjak iz Ljubljane. Pireje bil hudo, Bizjak pa laže ranjen. Škode je za 400 tisočakov. Kdo je ponesrečenec? Smrtna nezgoda na regionalni cesti med šentjerne-jem in Dobruško vasjo — Neznanec ležal na cesti NOVO MESTO — V soboto, deset minut pred polnočjo, je prišlo na regionalni cesti med Šentjernejem in Dobruško vasjo do nenavadne prometne nezgode. 26-lelni Ladko Kocjan iz Stopnega pri Škocjanu je z osebnim avtom peljal po cesti proti Dobruški vasi in v bližini poslopja IM V Podgorje na cesti opazil ležečega pozno. S prednjim kolesom mu je zapeljal preko glave, tako daje bil neznani moški na kraju nezgode mrtev. DIRKAL Z GASILSKIM AVTOM • Ob zaključku redakcije so nam z novomeške U NZ sporočili, da jim je uspelo identificirati ponesrečenca. Gre za 28-lctnega Marka Kavška, doma iz Ko-štialove ulice v Novem mestu. moškega. Neznanec je ležal skrčen na levem boku. glavo pa je imel kakih 90 centimetrov oddaljeno od bankine. Čeprav je Kocjan neznanca opazil, je bilo za kakršnokoli ukrepanje že pre- ČATEŽ —V nedeljo ob 3.45 je patrulja brežiških miličnikov na cesti pri Čatežu ustavljala gasilski avto. ki je vozil z vključeno sireno in lučmi. Voznik se za miličnike ni zmenil, enega bi kmalu celo podrl, pač pa je z nezmanjšano hitrostjo vozil naprej, prevozil rdečo luč na križišču in z vratolomno vožnjo nadaljeval do Brežic. Miličniki so ugotovili, da si je nočno vožnjo privoščil 23-letni Željko Jakovina iz Šcnkovca pri Zaprešiču. vozilo pa je bila last gasilcev iz njegovega kraja. SPREGLEDAL JO JE — Janez Dragan iz Črmošnjic seje 4. septembra zvečer peljal z osebnim avtomobilom skozi križišče v Žabji vasi in zavijal na levo. Pri tem je spregledal pešakinjo Jelko Milankovič iz Novega mesta in jo zbil po tleh. Dragan je p oškodovanko odpeljal na zdravljenje v novomeško bolnišnico. ZARADI UTRUJENOSTI ZAPELJAL S CESTE — Tunizijski državljan Abdenahman Aycuni se je 4. septembra peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Karteljevem je med vožnjo po klancu navzdol zaradi utrujenosti za hip zadremal in zapeljal s ceste, vozilo pa je obstalo na kolovozu. V nezgodi laže ranjeno sopotnico so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 150 tisočakov. dopoldne peljal na kolesu z motorjem po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. V križišču z Novim trgom je, čeprav so nasproti prihajala vozila, zavijal na levo in trčil v osebni avtomobil Novomeščana Adija Zagr-Ijače. Poškodovanega motorista so odpeljali v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 50.000 din. VLOM V TRGOVINO Z MOTORJEM V OSEBNI AVTOMOBIL — Jože Pavlič iz Dolenje Težke vode se je 2. septembra TREBNJE — Neznanec je v noči na 6. september vlomil v Dolenjkino prodajalno v Trebnjem. Iz skladišča je odnesel 30 zavojčkov cigaret Hiter 57. pobrskal pa je tudi po registrski blagajni in iz nje zmaknil 6 tisočakov. Dolenjka je tako oškodovana za blizu 8.000 din. za storilcem pa še ni sledi. Ranjenega pustil v jarku Miličniška patrulja našla v jarku ob cesti nezavestne* ga Janeza Zaletela — Vzrok pretepa skrivnosten BOŠTANJ — V nedeljo, 8. septembra, zvečer se je patrulja sevniških miličnikov odpravila na rutinsko vožnjo po cesti med Boštanjem in Grahovico. Okoli 23. ure so na samotnem delu ceste naleteli na nenavaden prizor: ob cesti in po njej je bilo razmetano polno prtljage, nikjer pa nobenega avtomobila ali kakšnih znamenj življenja. Možje postave so si prizorišče ogledali nekoliko podrobneje in že po nekaj metrih hoje naleteli na nezavestnega moškega, kije ležal v jarku ob cesti. Neznanca, za katerega so kmalu ugotovili, da je 37-letni Janez Zaletel iz Boštanja, so nemudoma odpeljali v sevniški zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe po glavi, vendar po zadnjih poročilih ni več v življenjski nevarnosti. Le uro po tem dogodku seje miličnikom telefonično javil 25-letni Miran Štern iz Sevnice, kar je seveda v veliki meri razjasnilo dogajanje tega večera. V nedeljo ob 21.30 se je. kot je pokazala preiskava, Janez Zaletel odpravil z veselice na Vrhu nad Boštanjem proti domu, vavtomobiljevzelšeSev-ničana Mirana Šterna. Ko sta se pripeljala do Boštanja. se nista ustavila. ampak sta se po lokalni cesti odpeljala naprej proti Grahovici. V bližini vasi je na samotnem kraju med njima, oba sta bila verjetno vinjena, iz še nepojasnjenega vzroka prišlo do prepira, ki seje kasneje sprevrgel v pretep. tepežem sta padla iz avtomobila in bdi nadaljevala še na cesti. Zaletel j_e ut' rpel hude poškodbe, saj ga je Štern nezavestnega še obrcal. Zatem je •* avtomobila zmetal vso prtljago, sedel za krmilo in se odpeljal proti Bosta-nju. Zoper Šterna bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnem11 tožilcu. B. B. S puško nad goste ob bazenu Nočno streljanje ob sev-niškem bazenu VINJEN KRIV ZA SMRT MOTORISTA ROŽNO — Na lokalni cesti med Brestanico in Sevnico pri Rožnem je prišlo pred kratkim do hude prometne nesreče, ki jo je zakrivil 28-letni Bojan Šalamon z Malega kamna. Slednji seje peljal z osebnim avtom po cesti proti Brestanici, pred srečanjem z motoristom, 18-letnim Darkom Rostoharjem iz Rožnega, pa nenadoma zavil v levo in trčil v motor. Rostohar je bil hudo poškodovan in je že po enem dnevu podlegel ranam v novomeški bolnišnici. Zapišimo še, daje Šalamon navzlic očitnim sledovom na vozilu tajil, da bi on zakrivil nezgodo, kar ga bo pred sodniki seveda še dodatno bremenilo. SEVNICA — Pred kratkim je pri*'0 v bližini sevniškega bazena do streljanja, ki bi se kaj lahko tudi tragično končalo. Zadnjega avgustovskega dne so bile ob sevniškem bazenu družabne igre, po končanem »uradnem« delu pa veselica, ki je trajala pozno v noč. Nekaj pred 2. uro zjutraj je prišel 57-letni Franc Retar domov v hišo, ki stoji precej blizu bazena. Možakar je bil vinjen in potreben počitka, zato so ga glasna glasba, hrup in vpitje spravil' ob živce. V razburjenosti je pograbil svojo lovsko puško bokarico, z njo v rokah stopil iz hiše in nato z vrta štirikrat ustrelil proti bazenu, ki je njegove hiše oddaljen kakih 5® metrov. Takrat je bilo na prireditvenem prostoru ob bazenu še kakih 60 gostov, enega med njimi, 24-letnega Janka Gorjupa iz Okroglice, je zadela šibra v nogo in ga na srečo le la® ranila. Miličniki so zoper Reparja po idali kazensko ovadbo, ta čas pa teče tudi postopek za odvzem orožja. ff «... • f » 1 ^ ®f Pji JlJIf Zmagi Marketingu in Otočcu V Dolenjskih Toplicah prvenstvo »Krke« v plavanju DOLENJSKE TOPLICE — Trim klub iz »Krke« je pred nekaj dnevi pripravil sindikalno prvenstvo delovne organizacije v plavanju. V bazenu v Dolenjskih Toplicah seje pomerilo okoli 100 tekmovalk in tekmovalcev, najboljše rezultate pa je med moškimi dosegla vrsta Marketinga, medtem ko je bila pri tekmovalkah najboljša ekipa Otočca. V kategoriji ženske A na 50 metrov prsno je zmagala Maroltova pred Omerzo in Babičevo (vse Otočec), med ženskami A na 50 metrov prosto Škarjakova (Dolenjske Toplice), sledita pa Vavpičeva in Rapuševa (obe Šmarješke Toplice), medtem ko je pri ženskah B na 50 metrov prsno zmagala Pešičeva (Zdravila), 2. je bila Romihova, 3. pa Hrastarjeva (obe Otočec). Pri moških C je na 50 metrov prsno zmagal Derganc iz Dolenjskih Toplic, Bele je bil 2., Markovič (oba Marketing) pa 3. Med moškimi C je na 50 metrov prosto zmagal Uhl (Zdravilišča), Barun (Biokemija) je bil 2„ Uhernik (Otočec) pa 3. Peterlin iz Izolacij je bil najboljši med moškimi B na 50 metrov prosto. Mrak (Zdravila) je bil 2. in Retar (Otočec) 3., pri mo- ških B na 50 metrov prsno je z,n^8j Mirtič (Izolacije), sledita pa G° J (Otočec) in Petančič(Marketing)-^, moškimi A na 50 metrov prsno jeZIf0ti gal Dragan (Biokemija), 2. je bil 5«i uiagau i oiuicenujaj, z. |eu>'~ ..,) (Marketing), 3. pa Bajuk (Bioken1'1 Med moškimi A na 50 metrov pr°y\ Jn z™a8al Murgelj (Otočec), 2- JC,r K*4* .acijej, 3. pa ;e V tekmi ženskih š*. Bradač (Izolacije), (Otočec). V tekmi zcusiuu »-zmagal Otočec, moških pa Marš1’ 12 UR NOGOMETA NA VINICI VINICA — Partizan iz Vin>ce jeI1i nedeljo organiziral tekmo Vp^eril' nogometu, ki je trajala 12 ur. - ■ sta se ekipi KS iz Vinice in PrikoPI M i0 ŠPORT ZA OBČINSKI PRAZNIK Hrvaškem. Gostje so bili boljš' ■ t, zmagali z 42:38. Najboljši str;2oS-gostiteljih je bil Vrbanec z 10, P' tih pa Klasnič z 12 zadetki, PODVIG NOVOMEŠKjjj MODELARJEV V SIS* SIS A K — Modelarji novom • AK so se v soboto udeležili zve,,jsalc tekmovanja za pokal železarne ^ ( J M |ZOI\UI |2 V' konkurenci tekmovalcev^^. TREBNJE — V počastitev bčinske-ga praznika je bil pred dnevi na Mirni turnir v malem nogometu. Zmagala je ekipa TVD Mirna, 2. VP Mokrono, 3. Vejer, 4. Albatros. V soboto pa so se v košarkarskem srečanju pomerili igralci Trebnjega in Mirne. Slednji so bili boljši in so zasluženo zmagali s 13 točkami razlike. Jugoslavije v skupnem seštevku bili T. mesto. Omenimo, da so . ^ tegoriji F-l-A B. Žulič 2„,• za li kategoriji F-I-A B. Zulic -■ za 7. in Bauer 23., kar je bilo do' „riji ekipno 2. mesto, da so bili v kat S jn F-l-B Klenovšek 7., Stankovič , i -i-ij isiciiovsck oiuii«-' , ,av M. Brudar 16., ekipa pa 3.,er r in .... uiuu.il iu., p« »• , 7 lil kategoriji F-l-C zasedla Grose j j_ Može 8. mesto, medtem ko je bi šii * sš k pa druga. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško proda vozilo Nv 5 N kombi ZASTAVA 850 v nevoznem stanju. Licitacija bo dne 16. 9.1985 v garažah TOZDTransp°rg Ogled vozila je možen vsak dan do dneva licitacije o° do 12. ure. 594/37 -85 S s s DOLENJSKI LIST Št. 37 (1883) 12. septembraj^ji Spodrsljaj že na startu V soboto se je pričelo prvenstvo v ženski republiški li-J|i — Poraza Novomeščank in Itasa, zmaga Iskre 1 se pričel« prvenstvo v ženski Pobližki rokometni ligi in prineslo Pri* presenečenja. Mednje moramo žal Pri teti tudi poraz Novomeščank, ene Pri'l> kandidatinj za končni uspeh, I J ovščini, prav tako praznih rok pa so ^Pričakovanju ostale Kočevke v Izoli, rilteni ko so Šentjernejčanke tesno, a *as|uženo zmagale. «3l1Nn°TEST ~ NOVO MESTO 23:20 kj ' P Rokometašice Novega mesta, t* 1' voljajo za enega prvih kandidatov mesto v ligi, so nenadejano ^»drsnile že na prvi stopnici: v Ajdo-D ’n! Pk je mlada vrsta Mlinotesta Poinoma nadigrala. Zmaga do- TURNIR GOSTITELJEM TREBNJE — Ob občinskem praz-p u.Je trebanjski šahovski klub pri-ud .|!itUrnir' kisosega poleg domačih ^ ezili še šahisti iz Ivančne gorice in Tr!? ja- Zmaga je pripadla I. ekipi Var riJeg*. za katero so igrali: Hoče-» • A. Brcar, Tomažin, P. Brcar in |va?er' drugi je bil Krmelj, tretja nčna gorica. mačink pa bi po poročilih lahko bila še precej večja, saj so gostiteljice zastre-ljale kar pet sedemmetrovk. Zadetke za Novo mesto so dosegle: Blažič 4, T. Zupančič 2. Iličin 7, Mitrovič 1, Kramar 1, Mršnik 5. FERROTEHNA — ITAS KOČEVJE 22:19 (12:10) — Rokometašice iz Kočevja so bile na pragu presenečenja v Izoli. Z dobro in borbeno igro so vseskozi držale korak z gostiteljicami, ki so si zmago priborile šele v zadnjih minutah srečanja. Strelke za Itas: Abramovič 1, Križmanič 1, S. Jerič 5. M. Jerič 11, Saftič 1. ISKRA — VETA 20:19 (10:11) — Šentjernejčanke, ki startajo v novo prvenstvo z novim trenerjem Punge-rčičem, so si zasluženo priigrale tesno zmago. V prvem delu so sicer vodile gostje, vendar so v nadaljevanju gostiteljice zaigrale bolj zbrano in predvsem po zaslugi Turkove in vratarke Jakšetove vknjižile prve točke. Strelke: Gorenc 3, Dolar 3, Radovan 1, Ran-gus 5, Vide 1, Kovačič 3, Turk 4. Še pari naslednjega. 2. kola: Itas Kočevje — Novo mesto, Olimpija (ml.) — Iskra itd. Metlika: v nedeljo kolesarska dirka 9. ure do 12,30 ®°do nekatere ulice v mestu in okolici zaprte ves promet 5tv ČELIKA — Kolesarsko dru-]50 Metlika pripravlja za nedeljo, sarteptembra'tradicion‘' kole-kol "Bela krajina »5«. Ta le( es*rska dirka je sicer 4. julija, p * Pa je zaradi balkanskega jn Castva preložena na september bo tudi skromnejša glede °^ine proge, saj bo potekala le v po lsk* občini. Na njej se bodo mijcj-riJ' mlajši in starejši pionirji, j JŠ1 in starejši mladinci in člani ,Č; Slovenije in iz Hrvaške. ur. j u tekmovanja, torej od 9. M 12,30, bo za nekatere ulice v Don i 'n nJen' okolici veljala 71 p° na zapora. Proga bo krožna, enot? Pa bo Cesta bratstva in Da 7 > ?.d finske kleti do odce- ta H ^e-Vinogradniška ces-ČuiT 0dcePa na Svržakih za hod- iCSla do železniškega pre- w Ja v Rosalnicah ter naprej proti v-'ki in Cankarjeva cesta do bske kleti. Sar e®an>zatorji. metliško kole-živf dru®tvo’ prosi občane, ki ob teh cestah, naj med prjL0ro.ne odhajajo od doma ali Po d°mov z vozili, ne vozijo kiwSV. s. traktorji ali drugimi vi.T«'mi stroji, kolesi in vozo-b«do Vodenie živine po cesti ne žspn V°'ieno- Posebej opozarja na viCa rilceste prebivalce vasi Radona Torina vas. Drašiči. Krmači-Stiri^ 2akovo. Za vaščane prvih Boi- Vas' bo obvoz speljan skozi Tmjovas. V TOREK: PIONIR — NOVI ZAGREB NOVO MESTO — V okviru priprav na bližnje prvenstvo v II. zvezni ligi so odbojkarji novomeškega Pionirja v četrtek gostovali v Zagrebu in izgubili s tamkajšnjo ekipo Novega Zagreba 2:3. Priložnost za revanšo imajo pio-nirjevci že v torek, ko se bosta ob' 19. uri ekipi pomerili v novomeški športni dvorani. Dan zatem, v sredo, pa čaka Pionirja pomembna pokalna tekma v Ljubljani z Narodnim domom. V primeru zmage bi se Pionir uvrstil v finalni turnir, ki bo 14. septembra, in za katerega sta se že uvrstili ekipi Fužinarja in Bleda. Gostitelji po desetih letih Svečana otvoritev 39. prvenstva LAO bo danes ob 16.30 v Novem mestu Sodeluje 14 ekip s 700 tekmovalci — Bogat športni in kulturni urnik NOVO MESTO — Naključje je hotelo, da so Novomeščani po natanko desetih letih znova gostitelji športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja, ki je zadnjih pet let vselej združeno tudi s pregledom kulturnih in zabavnih dejavnosti. Med tistimi junijskimi dnevi leta 1975 ih letošnjim septembrom je bilo na sporedu že devet tekmovanj, ki so bila vsako leto v drugem mestu, izjema je le leto 1982, ko armadnega prvenstva sploh ni bilo. Omenimo kot zanimivost, da so imeli v tem obdobju največ uspeha vojaki in starešine garnizije iz Postojne. saj so zmagali kar petkrat, prav tako zanimivo pa je, da so zadnja tri prvenstva dobili športniki garnizije iz Kranja. Množična športna tekmovanja v JLA imajo bogato tradicijo, saj je bilo prvo na sporedu že leta 1945, neposredno po osvoboditvi, ko seje ekipa JLA pomerila z ekipami republik in pokrajin v nogometu, atletiki, košarki in odbojki, že v avgustu pa je bilo v Beogradu veliko športno tekmovanje pripadnikov JLA. Od takrat pa vse do danes so takšna tekmovanja sestavni del v življenju in delu vojakov ter starešin, menjavale so se le športne discipline, samo ena je bila v vseh teh letih redno na programu — atletika. Letošnjega 39. prvenstva v Novem mestu se bo udeležilo 14 ekip, vsaka ima tudi svojega pokrovitelja. Tako bo za garnizijo Postojna poskrbel Krkin tozd Zdravila, za Ajdovščino tovarna Labod, pokrovitelj Pivke je Novo-teks, novomeškega garnizona Tiskarna, Vrhnike Novoles, Celja Pionir, Mariborčanov Tovarna obutve, Ptuja KZ Krka, Slovenske Bistrice Novotehna, »Graničarja« novomeška IMV, Kranja Mercator Standard, Ljubljane—Bežigrad Iskra, Ljubljane—Šentvid Krkin tozd Kozmetika, medtem ko je pokroviteljstvo nad tiskovnim središčem prevzel Hotel Metropol. Poglejmo sedaj športni urnik prvenstva: Jutri dopoldne bodo udeleženci tekmovali v kasarni Milana Majcna v dveh disciplinah vojaškega mnogoboja, plezanju po vrvi in metanju bombe v cilj. medtem ko bo popoldne na sporedu premagovanje 240 metrov dolge proge z ovirami. Prav tako bodo jutri ves dan tudi tekmovanja v streljanju. Sobotna tekmovanja bodo ot-vorili strelci, dopoldne bo tudi patruljni pohod ter v okviru vojaškega mnogoboja skok v daljino in kros na 2 tisoč metrov. Na Stadionu bratstva in enotnosti se bodo dopoldne in popoldne merili atleti v petoboju; v bazenu v Dolenjskih Toplicah bodo dopoldne tekmovanja v plavanju, predviden pa je tudi plavalni miting z nastopom slovenskh plavalcev in plavalk-V večernih urah bodo na Loki srečanja v odbojki in košarki med ekipama LAO in Novega mesta. Strelci bodo tudi v nedeljo prvi pohiteli na prizorišče bojev, ob 15. uri pa bodo na stadionu atletska tekmovanja. Na sporedu je tudi privlačen atletski miting. Dopoldne bo še srečanje v malem nogometu med ekipo LAO in reprezentanco Novega mesta, medtem ko bo svečan zaključek prvenstva ob 17.30 na Stadionu bratstva in enotnosti. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja najboljšim ekipam letošnjega 39. prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Seveda to naštevanje bogatega urnika ne bi bilo popolno, če ne bi omenili številnih kulturnih in zabavnih prireditev, od otvoritev razstav in vsakovečernih kulturno-umetniških programov v domu JLA do prikazov filmov in promenadnega koncerta ljubljanskega vojaškega orkestra v nedeljo ob 11. uri na novomeškem Glavnem trgu. B. "B. Prvič na novem strelišču Meddružinsko tekmovanje ob otvoritvi novega stre-lišča LD Velika Loka — Zmaga v Veliki Gaber ZMAGA ČRNOMALJSKIH KEGLJAČEV IVANČNA GORICA — V počastitev trebanjskega občinskega praznika je bil v Ivančni gorici kegljaški turnir v borbenih igrah, ki je štel tudi za prvenstvo Dolenjske. Zmagal je črnomaljski Rudar z 800 podrtimi keglji, 2. je bila Metlika (787), 3. Novo mesto (768, 4. Mercator (744). N. G. VELIKA LOKA — Na novozgrajenem strelišču LD Velika Loka je bilo pred dnevi meddružinsko strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 31 posameznikov iz sedmih lovskih družin. Bolj kot omenjeno tekmovanje — tudi o njem bo v nadaljevanju nekaj besed — pa je seveda vredno omeniti veliko pridobitev krajanov Velike Loke: novo strelišče, ki je tokrat odlično prestalo krst. Več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur je vloženih v izgradnjo objekta, ki stoji poleg lovske koče na Zagrliču blizu Čateža. Strelišče je za tamkajšnje lovce velikega pomena tudi zategadelj. ker so morali doslej trenirati na va-diščih drugih lovskih družin. In sedaj o rezultatih: ekipno je zmagala vrsta Velikega Gabra, drugi je bil Šentvid, tretja Velika Lok. V streljanju na tarčo srnjaka je posamično zmagal član domače vrste Mežan, sledita strelca iz Šentvida Štepic in Gruden. Glinaste golobe je najbolje streljal Aberšek (Šentvid), drugi je bil Strmole, tretji pa Bandelj (oba Veliki Gaber). Slednji je zmagal tudi v kombinaciji. medtem ko je bil Mežan (Velika Loka) drugi, tretji pa Aberšek (Šentvid). B. PRAZNIK Oprave za prvo mesto? IN5:..-------------------------------------------------------- i letos popraviti izgubljeno. us ■ igralci so s pripravami na L Pod °ri° pričeli že 1. avgusta, tok-\ V t(J0cistvorn Petra Karpova, ki 'hi, hi prvenstvu igralec in trener Bhstovske priprave so stekle po 1$V| STRELCI V STILLESU Si ,^'L'A — S športnimi priredi- kj5j ~ pričele prireditve ob 40- :Vj S° : . Sili ^rillesa. Minulo soboto so ipk0 Umovanje v streljanju z S n. Puško. Sodelovalo je osem L Pr «= . 0 mesto je doseglo moštvo |V ,Ja M28 krogov), 2. Heroj jjSje Jž Sevnice. 3. strelska družina i it j'.'d . Najboljši med posamezni-AoJ -,Slavko Zakošek ml. (175 \ 7 2- Stane Mirtelj (159 krogov) ' mirko Ognjenovič (149). planu, največ pozornosti pa je bilo posvečene fizični pripravljenosti igralcev, medtem ko smo pričeli z žogo vaditi šele v drugi polovici meseca. Takrat smo odigrali tudi nekaj močnih prijateljskih srečanj, ki so pokazale za to fazo priprav dobro pripravljenost ekipe,« pravi Karpov. Ribničani so večji del priprav opravili v športni dvorani, vmes pa imeli vikend priprave na bližnji Glažuti. Karpov lahko računa na vse igralce, ki so branili barve kluba na minulem prvenstvu, poleg njih pa je tu še nekaj mladih in sveži moči. Prav ti so tudi nosili glavno breme v doslej odigranih prijateljskih srečanjih, saj ni bil toliko pomemben rezultat, pač pa predvsem preverjanje kvalitete igralcev. Pa vendar so »lesarji« premagali švicarskega prvoligaša Emmenstrand, nato še člana avstrijske 1. lige Avanti, izgubili proti novemu prvoligaši Zagreba in nato v pokalnem srečanju premagali še sodraški Donit, Ribničani pa so bili tudi zmagovalci sevniškega Lovreko-vega memoriala. Avgustovske priprave so Ribničani zaključili v Dolenjskih Toplicah, sedaj pa ponovno vadijo v Ribnici, kjer bodo do pričetka prvenstva odigrali še nekaj prijateljstkih tekem. M. GLAVONJ1Č NOVO MESTO — V nedeljo sta se v 2. kolu republiške območne nogometne ligena igrišču Stadiona bratstva in enotnosti pomerili enajsterici domačega Elana in Postojne. Številni gledalci od pkip. ki sta v prvem kolu iztržili poln izkupiček, pričakovali precej več, še posebej je razočarala domača enajsterica. V vseh 90 minutah srečanja so si pripravili le eno priložnost, pa še to poceni zapravili. Že med tednom pa sta se v prijateljski tekmi pomerili ekipi Elana in Livarja. Gostje so bili boljši in zmagali s 4:2 (1:2). M. GORENC ROKAVEC SI JE ŽE ZAGOTOVIL 2. MESTO DOMŽALE — Četrtega superveleslaloma za motoriste, ki je bil preteklo nedeljo v Domžalah, sta se udeležila seveda tudi predstavnika Motokluba AMD Trebnje Rokavec in Turk. Rokavec je moral tokrat priznati premoč Ljubljančana Kušarja in Domžalčana Verbi, ki sta v kategoriji od 250do 650 ccm zasedla prvo in drugo mesto, medtem ko je bil Rokavec tretji. Vendar je Rokavec s to uvrstitvijo že zasedel drugo mesto v skupni uvrstitvi. Dober uspeh je dosegel tudi Turk, ki je v kategoriji nad 650 ccm zasedel peto mesto. ŠPORTNI VIKEND SKOZI OBJEKTIV A m SREČANJE INVALIDOV — Pod pokroviteljstvom DO Novoles je Društvo invalidov Novo mesto minulo nedeljo na veselični jasi v Dolenjskih Toplicah pripravilo drugo srečanje invalidov dolenjske regije iz občin Kočevje, Grosuplje, Trebnje. Črnomelj in Novo mesto. V športnorekreacijskem delu srečanja so se invalidi med seboj pomerili v kegljanju in streljanju. Pokale najboljšim ekipam je v imenu pokrovitelja izročil Janez Bajuk, predsednik KPO DO Novoles. V kegljanju je zmagala ekipa Črnomlja (na sliki), nekaj manj kegljev pa so podrli invalidi iz Kočevja in Grosupljega. NA SREČANJU 600 OBRTNIKOV — Preteklo soboto se je na Vinomeru pri Metliki zbralo na 6. tradicionalnem srečanju obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev okrog 600 obrtnikov iz vse Dolenjske. To najbolj množično srečanje doslej je pripravilo obrtno združenje iz Metlike, na njem pa so se obrtniki pomerili v treh športnih disciplinah. Pri vlečenju vrvi so bili najmočnejši Novomeščani, v malem nogometu najspretnejši Črnomaljci, pri streljanju pa najboljši Trebanjci. Na fotografiji: Metličani in Trebanjci so vzeli tekmo v malem nogometu zelo zares, a so kljub požrtvovalnosti zasedli zadnji dve mesti. m £1 PRVENSTVO PILOTOV — Slavko Kos, Iztok Pekolj (na sliki) in Jože Uhan so osvojili prva tri mesta na nedi Ijskem prvenstvu dolenjskih motornih pilotov. Trinajst tekmovalcev se je med seboj pomerilo v časovni točnosti, navigaciji in izvidov anju. (Foto: J.P.) 19 «.L(1883) 12. septembra.,1985________________________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSKI LIST »Novotehna«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p.o. Novo mesto, Glavni trg 11 objavlja licitacijo rabljene naročniške telefonske centrale tip PABX 25 c posredovalnim aparatom kapacitete 5/25/3, letnik 19717 z izklicno ceno 400.000,00 din Ogled telefonske centrale je mogoč vsak delovni dan od 7. do 15. ure v prostorih DO Novotehna, Glavni trg 11. Pred licitacijo je potrebno položiti 10% varščine. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Davek od prometa proizvodov se obračuna od končne prodajne cene. Licitacija bo dne 23.9.1985 ob 8. uri v prostorih del. org. »Novotehna«, Glavni trg 11, Novo mesto. 593/37-85 Skupščina občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE naslednja prosta dela in naloge: 1. Inšpektorja za parne kotle 2. Inšpektorja dela 3. Požarnega inšpektorja 4. Snažilke Pogoji: pod 1: visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 2: višja izobrazba upravne, pravne, varnostne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 3: višja izobrazba požarne ali druge tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 4: osnovna šola, poskusna doba 1 mesec. Za dela in naloge od 1 do 3 se zahteva še strokovni izpit in obvladovanje slovenskega jezika. Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili in bodo imenovani za inšpektorje. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema Komisija za delovna razmerja pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto, Cesta kom. Staneta30, 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 596/37-85 fteti 0 belokranjska trikotažna industrija metlika Belokranjska trikotažna industrija Beti, Metlika Razpisna komisija sveta TOZD Srednja šola tekstilne usmeritve razpisuje prosta dela in naloge direktorja TOZD Srednja šola tekstilne usmeritve — individualnega poslovodnega organa Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraže-valnem delu — organizacijske in vodstvene sposobnosti Poleg pogojev za učitelja ali sodelavce šole, določenih s statutom šole in zakonom o usmerjenem izobraževanju, mora kandidat izpolnjevati tudi splošne pogoje za individualnega poslovodnega organa iz 511 .členazakonao združenem delu. Na razpisana dela in naloge bo kandidat imenovan za dobo 4 let. Razpis je v veljavi 15 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Prijave zbira kadrovsko splošni sektor, Beti, Metlika, Tovarniška 2. 598/37-85 »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo Delavski svet TOZD Klepar, Krško, Gasilska 3, objavlja naslednja prosta delovna opravila oziroma naloge Pomočnika skladiščnika Pogoji: — končana šola za prodajalce - teh. usmeritev — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služba, 68270 Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi oglasa. 599/37-85 0 belokran/ska tnkotažna industrija metlika Belokranjska trikotažna industrija Beti Metlika skladno s perspektivnim razvojem delovne organizacije in vse večjimi zahtevami po strokovnem vodenju delovnih procesov vabi na razgovor in sodelovanje: ■ ing. strojništva, dipl. ing. strojništva - dipl. ing. tekstilne tehnologije ■ dipl. ekonomiste Nudimo zanimivo in kreativno delo na področju razvoja, marketinga, tekstilno mehanske tehnologije in vzdrževanja delovnih naprav. Vabimo tudi kandidate navedenih poklicev, da opravijo pripravništvo v naši delovni organizaciji. Pričakujemo vašo prijavo na naslov: Beti Metlika, kadrovska služba, Metlika, Tovarniška 2 597/37-85 »TRIMO« n.sol.o. Trebnje I. Delavski svet DO »TRIMO«, n.sol.o.Trebnje razpisuje dela in naloge direktorja posebne finančne službe — delavec s posebnimi pooblastili II. Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb v DO »TRIMO« n.sol.o. Trebnje razpisuje dela in naloge: a) direktorja porodajnega in projektivnega sektorja b) direktorja razvojnega sektorja Oba delavca s posebnimi pooblastili. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod I: — visoka izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj s finančnim poslovanjem — zaželena zunanjetrgovinska registracija — organizacijske sposobnosti — pozitiven odnos do samoupravljanja in družbene lastnine Pod II. a: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot — znanje enega svetovnega jezika Pod II. b: — visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot Kandidati bodo sprejeti na opravljanje del in nalog za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: »TRIMO«, n.sol.o. Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje, s pripisom: za razpisno komisijo (z navedbo na kaj se prijavlja). Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavljeni izbiri. Za uresničitev svojih razvojnih programov pa delovna organizacija TRIMO potrebuje še ostale strokovnjake, zato VABI K SODELOVANJU nove sodelavce z delovnimi izkušnjami Za delo na interni zakonodaji in zastopanju pred sodišči — diplomirane pravnike s pravosodnim izpitom Za področje izvoza in domače prodaje — diplomirane 'ekonomiste, ekonomiste, diplomirane gradbene inženirje, diplomirane pravnike, gradbene tehnike; za delo na izvoznem področju se zahteva tudi izpolnjevanje pogojev za vpis v registerzunanje-trgovinskih delavcev in aktivno znanje enega svetovnega jezika (zaželeno angleškega, francoskega, ruskega) Za področje nabave ^ — ekonomista, ki ima delovne izkušnje pri analizi trga in cen Za organizacijsko področje — diplomirane inženirje organizacije dela, diplomirane ekonomiste ali diplomirane pravnike ter organizatorjev, ekonomiste in pravnike Za področje tehnologije — strojnega inženirja ali strojnega tehnika z daljšo prakso na področju normiranja in analize časov Za področje proizvodnje, montaže, vzdrževanja — gradbene tehnike, strojne tehnike, konstrukcijske ključavničarje, varilce, stavbne kleparje, pleskarje, vodovodnega inštalaterja, orodjarja, avtomehanika, avtoelektrikarja, čistilce proizvodnih prostorov Strokovnjaki, pričakujemo vaše prijave in razgovore z vami! Delovna razmerja želimo skleniti za nedoločen čas. Poseben pogoj za opravljanje vseh del in nalog je trimesečno poskusno delo. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave v časopusu. Prijave pošljite na naslov: TRIMO, trebanjska industrija montažnih objektov, TREBNJE, 68210 Trebnje, Prijateljeva 12. 603/37-85 Velika denarno-blagovna TOMBOLA v Domžalah, v nedeljo, 15. septembra, ob 14. uri v športnem parku Glavni dobitki: 1.000.000 din JUGO 45 126 P barvni televizor in ostali dobitki v skupni vrednosti 3.000.000 din Vabi Smučarsko društvo Domžale Zveza sindikatov Slovenije občinski svet Trebnje 68210 Trebnje Cesta Gubčeve brigade 16 objavlja prosta dela in naloge en delavec - za računovodska in knjigovodska dela - vodenje in urejanje dokumentarnega gradiva - administrativno-tehnična dela - strojepisna in ostala dela. Pogoji: — opravljena srednja šola ekonomske smeri — poskusno delo dva meseca — delo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema občinski svet Zveze sindikatov Trebnje8 dni po objavi. Kandidati bodo o izteku objave obveščeni v 30 dneh po roku za sprejem prijav. 604/37-85 Kostak, Komunalno stavbeno podjetje, p.o. Krško, ponovno razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje kadrovske štipendije: 2 štipendiji za poklic zidar 2 štipendiji za poklic tesar 1 štipendija za poklic železokrivec 2 štipendiji za poklic keramičar in pečar 1 štipendija za poklic monter vodovodnih naprav 2 štipendiji za poklic monter ogrevalnih naprav 1 štipendija za poklic čevljar 1 štipendija za poklic diplomirani inženir strojništva Posebne ugodnosti: Učenci, ki se šolajo za poklice IV. zahtevnostne stop nj® (KV delavci), dobijo še dodatek k štipendiji, DO pa krij® tudi del stroškov v dijaškem domu in vse šolsk® potrebščine. . Vloge za štipendijo (obr. Državne založbe Slovenije st-8,40) pošljite do konca septembra na naslov DO Kostak Krško, kadrovska služba, 68270 Krško, Ces* krških žrtev 11. 595/37-8® ČGP DELO — TOZD Prodaja Ljubljana, podružnica Novo mesto, vabi k sodelovanju 1) Prodajalko ali prodajalca za prodaj o v prodajalni v Novem mestu Prednost imajo kandidati, ki imajo končano poklicn šolo — smer prodajalec. 2) Raznašalca za območje Novega mesta za del° v zgodnjih jutranjih urah Za delo, ki je pod št. 1 in 2 pogodbeno, nudimo stimula tivno nagrado. 142 Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-ali pa se osebno zglasite pri ČGP Delo —TOZD Pr0 ~}0j podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kam pošljite tudi prijave. qos/37-& Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13, že deseto leto organizira krojno-šiviljske tečaje. j Aflfi, Letos se bo tečaj pričel predvidoma 24. septembra ^ Interesenti naj se prijavijo do 6. septembra 1985 na slov SKŠ Grm, Novo mesto, Sevno na Trški gon ^ na 13. . i ,37-£Č| 20 DOLENJSKI UST Št. 37 (1883) 12. septembra SEZONSKA UGODNOST! V maloprodaji za lastni proizvodni program brezplačna kamionska dostava do 20 km POROLIT 8 KRITINA MAP NOSILCI □mir □ Tut sskjs®- m EEE BH 8 ŽE 3000 ZAUPAMO OPEKI, ~~ ker je gradbeno trdna, ~~ ker je naraven izolator ~~ ker je iz zdravju neškodljivega materiala, ~~ ker je akumulator toplote, ~~ ker je estetska, ~~ ker je .... Prolnodni in trgovski program: ~~ zidaki (navadni, fasadni) " 'rotlaki (8/1, 7/1) ~~ Poroliti (8,12) — dimne tuljave ~~ vinotekar, - izoter ' leraset apno, cement, betonsko železo, armaturne mreže, MAP nosilci za strope, MAP polnila, modularni bloki (6/1, 5/1), silikatna opeka, dimniki, peski za malto, peski za beton, opečni vogalniki, izolaciiski materiali, kulir plošče, robniki, materiali za izolacijske fasade, strešniki in drugo. OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291 “ WsmSNIK IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas 68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275 Odločite se za nakup sodobne, kvalitetne in cenovno ugodnejše strešne kritine. Proizvajamo: gladke strešnike v rdeči, opečni, 9rafitnosivi in cementnosivi barvi. v*. v septembru 10% popust kritino ^^^———i■< ^ Poldia Streha /e estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s ^.sebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. a naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom. »^bno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za v«nvanie m prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrje-lem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji. e ni9 kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina 'tam strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekri-tu starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje. 5 Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je lot široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v naši r)uf,rn' IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovor-Jjkom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripra-CfnčHik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in v,!ec maščob v garaži. ^araža MONO je uporabna za: garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne) drvarnice manjša skladišča za druge pomožne objekte Tovarna obutve Novo mesto, n.sol.o. Novo mesto, Bršljin 32 TOZD Lahka obutev BOR Dolenjske Toplice objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: Električarja (vzdrževalca čevljarskih strojev) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — KV elektro smer — 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Lahka obutev BOR, 68350 Dolenjske Toplice. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri. 602/37-85 ABC Pomurka Gostinsko podjetje Sevnica razpisuje prosta dela in naloge za: - 2 KV natakarja (nedoločen čas) Pogoji: končana poklicna šola gostinske oz. trgovske smeri — IV. stop. zahtevnosti, delovne izkušnje 2 leti. Poizkusno delo je 2 meseca. Možnost stanovanja. - 1 snažilko (nedoločen čas) Pogoji: končana OŠ, delovne izkušnje 6 mesecev. Poizkusno delo je 1 mesec. Rok prijave: 10 dnir Rok obvestila: 8 dni. Prijave pošljite na gornji naslov (komisiji za delovna razmerja). 607/37-85 PREMALO PRENOČIŠČ RIBNICA — Prenočitvenih zmogljivosti je v Ribnici premalo, zaradi česar tu ni možno prirejati večja športna tekmovanja, pa tudi poslovni gostje in drugi turisti morajo na prenočevanje v Ljubljano ali v Kočevje. Zato v Riku Ribnica že razmišljajo, da bi čez dve leti začeli graditi motel, in to na začetku Male gore, kar jih bo veljalo okoli 300 milijonov dinarjev. Sodobni objekt bi bil na razpolago vsem turistom, ne le poslovnim gostom Rika. M.G-č PREMAJHEN VRTEC RIBNICA — V ribniškem vrtcu ni dovolj prostora, da bi lahko sprejeli vse otroke, ki jih želijo starši dati v varstvo tej vzgojnovarstveni ustanovi. Za otroke, stare od 8 mesecev do 7 let, je čakalna doba za sprejem v vrtec okoli leto in pol. Izjema so letniki 1981 in 1983, za katere je čakalna doba celo nad tri leta. Izhod iz testiske je dograditev tretje faze vrtca, o čemer so se že začeli dogovarjati. M.G-č NOVA STREHA NA GRADU TRSTEN1K — Grad Kot pri Trste-niku, v katerem sicer žive delavci iz mirenske IMV, upravlja pa ga trebanjska stanovanjska skupnost, je bil že krepko potreben popravila. Pred kratkim so ga pokrili z novo strešno opeko, za katero je stanovanjska skupnost odštela več kot dva milijona dinarjev. PRED PRAZNIKOM KOČEVJE — Dokončen program prireditev ob letošnjem prazniku občine Kočevje še ni izdelan. Zvedeli pa smo, da bodo v dneh praznovanja odprli nov poštni prizidek, gostinski obrat Opreme na Rudniku in posodobljeno cesto od Brezovice skozi Poljansko dolino. Podpisali bodo tudi listino o pobratenju med občinama Rab in Kočevje. ZAHVALA V 59. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC MEGLIČ iz Krsinjega vrha 13 ^°SfZa^Vf'Jujein0 sorodmkorn>.znancetTb prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih tre-■ ' ob strani 'n nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne Imsnice Novo mesto za nego, trud in lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnemu daro-N™r"Clin Coe!je.ter.gai Vtak° vehkem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se SGP Pionir nnJLT K Pa OV? meSto’ pevcem iz Mokronoga, ZB Tržišče, govorniku za tople poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Fani, hči Fanika, sin Štefan, sin Milan z družino ter ostalo sorodstvo i ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 56. letu starosti, nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric FRANC BRULC iz Gor. Suhadola 5 pri Gabrju Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Lepa hvala tovarišicam Tončki Luzar in Ivanki Boltez za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in duhovniku za opravljeni obred, Splošni bolnišnici Novo mesto za nudeno pomoč, DO IMV, kjer je bil pokojnik zaposlen, za venec, kakor tudi DO Labod, DO Krka — TOZD Tehnoservis in TOZD Zdravilišča PE Otočec. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in botra IVANA KASTELCA iz Bršljina se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo družinam Kovač, Jamnik in K. učarza vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala kolektivoma Dolenjka in Komunala za podarjene vence, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ^(1883) 12. septembra 1985 DOLENJSKI LIST 21 Četrtek, 12. septembra — Gvido Petek. 13. septembra — Janez Sobota, 14. septembra — Milan Nedelja, 15. septembra — Melita Ponedeljek, 16. septembra — Ljudmila Torek, 17. septembra — Robert Sreda, 18. septembra — Irena Četrtek, 19. septembra — Konstanca LUNINE MENE 14. septembra ob 2.20 — mlaj BREŽICE : 13. in 14. 9. francoski film Veličastni. 15. in 16. 9. ameriški film Breackdance. 17. in 18. 9. ameriški film Zadnji horor film. Črnomelj: 12. in 15. 9. ameriški film Hot dog. 13. in 15. 9. japonski film Lady Chatterley iz Tokia. 17. 9. ameri- ški film Ljubezen ob prvem ugrizu. 19. 9. francoski film Otok strasti. KOSTANJEVICA: 14. 9. ameriški film Čejeni v borbi za življenje. 15. 9. angleški film Borba Titana. KRŠKO: 13. 9. ameriški film Nostradamus — človek, ki je videl bodočnost. 15. 9. angleški film Gand-hi. 17. 9. nemški film Salon za masažo. 18. 9. zgodovinski film Sedem gladiatorjev. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12. 9. filmsko gledališče — ameriški film Gandi. Od 13. do 15. 9. (ob 16. uri) in 16. ameriški film Flash Gordon. Od 13. do 15. 9. (ob 18. in 20.) ameriški film Bel star. 17. in 18.9. hongkonški film Leopardova šapa. 19. 9. češki fim — filmsko gledališče — Brez milosti. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 13. do 15. 9. ameriški film Smokey Razbojnik. Od 16. do 18. 9. italijansko-ruski film John. lovec iz bodočnosti. SEVNICA: 12. 9. angleški film Živi ogenj. 13. in 14. 9. francoski film Emanuela II. — antidevica. 15. 9. ameriški film Kamion smrti. 18. in 19. 9. japonski film Lady Chatterly iz Tokia. ■ SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA zaposlim takoj. Naslov v upravi lista (4961/37). TAKOJ zaposlim dva avtoličarja. Slavko Luzar, Brezovica 13, Šentjernej. KV MIZARJA zaposlim takoj ali po dogovoru. OD dober. Mizarstvo GORIŠEK, Groblje. Šentjernej, tel. (068) 32-182. GOSTILNA »ZLATA RIBA«, Kranj. Sejmišče 1. tel. (064) 23-284, išče dekle, ki ima veselje do strežbe. Javite se na zgornji naslov! OD 40.000 din. Hrana in stanovanje v hiši. V REDNO delovno razmerje sprejmemo kvalificirano natakarico ali natakarja. Nudimo tudi sodo. Nastop službe možeji takoj. Društvo upokojencev. Šentjernej, tel. 32-080, v* dopoldne. SPREJMEM v redno delovno razmerje KV industrijske šivilje. OD od 5 do 6 M. Tel. (068) 46-502. TAKOJ sprejmem v redno delovno razmerje za v »KAVA—BAR« mlado dekle (natakarico) do 20. let starosti. Ostalo po dogovoru. Koktejl bar. Glavni trg 40. Sevnica. stanovanja V SEVNICI ali bližnji okolici iščem enosobno stanovanje s kuhinjo in sanitarijami. Ponudbe pod šifro: »DOBER PLAČNIK«. DVOSOBNO komfortno stanovanje v Krškem menjam za podobno v Bregani. Samoboru ali Zagrebu. Tel. 61-347. ODDAM ogrevano sobo dekletu. Telefon 23-053. ZARADI oddaljenosti iščem sobo v bližini kmetijske šole. Po šoli lahko pomagam na kmetiji. Anton Krnc, Hom 10. 68232 Šentrupert. GARSONJERO, enosobno stanovanje ali manjše stanovanje v Sevnici vsaj za eno leto iščem. Ponudbe pod šifro: »LAHKO TUDI PREDPLAČILO«. PRODAM Tomos avtomatic, malo rabljen. Gotna vas 43, tel. 25-633. CITROEN GS break, karamboliran spredaj na desni, po delih prodam. Rebol, Benečija 2. Trebnje. Z 640 (tovorni 4 t) prodam. Anton Putiš, Mala Cikava 11. Novo mesto. FIAT 850 special prodam. Mestne njive 2, 68000 Novo mesto. R 4, starejši letnik, v voznem stanju, ugodno prodam. Bobnar, Sela 22, Dolenjske Toplice. ZASTAVO 101 GTL. letnik 1983, prodam. Janko Žnidaršič, Žužemberk 60. ZASTAVO 850, letnik _ 198 1, prp-.dam. Zagorc. Šmarje 17. Šentjernej. R 4, letnik 1978. in prikolico za osebni avto prodam. Janez Ucman. Vel. Cerovec 11, Novo mesto. R 4. star dve leti prodam. Informacije na tel. 25-410. v večernem času. PRODAM Tomos avtomatik A 3 MS. letnik 1982. Tel. 24-873. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam ali zamenjam za Tomos avtomatik. Penič, Žagaj 12. Bistrica ob Sotli. GOLF J. letnik 1977, prodam. Informacije tel. 22-351.' FIAT 750. letnik 1975, obnovljen, prodam. Franc Mirtič, Dolnje MraŠe-vo 3, Novo mesto. PRODAM GOLF-diesel, letnik 87. Informacije na tel. 20-228. PRODAM kombi Zastava 850, letnik 1979. Informacije na tel.: 068 20-383. . PRODAM dobro ohranjen Tomos 14 M. Igor Vodopivec, Smolenja vas 72, tel. 24-569. FIČA 750 S, letnik 1978, prodam. Radomir, C. herojev 34. telefon 22-789. ZASTAVO 750, letnik 1978, prevoženih 36000 km, prodam. Stara vas 31. Škocjan. FIČKA, letnik 1982. prodam. Telefon 23-627. RENAULT 14 TL, letnik 1979, prodam. Ob Težki vodi 21. Novo mesto. SPAČKA, letnik 1975, obnovljenega. registriranega, poceni prodam. Andrej Zupančič. Podbočje 1. Z 850, letnik 1983. prodam. Kličite 71-826, int. 15. Z 101, letnik 1978, prodam. Franc Kavčič, Trebnje, Pod gradom 2. DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja 'sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 4 GTL, leto izdelave julij 1983, prodam. Brane Faleskini. Vavta vas 87, tel. 84-587. FIAT 126 P, letnik 1980, brez motorja, prodam po delih. Ogled po 15. uri. Milan Rajk. Cegeinica 27, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1977. registrirano do aprila 1986, prodam. Telefon po 16. uri 32-102. KOMBI ZASTAVA 850 AK, star 15 mesecev, ugodno prodam. Stane Pus-tavrh. Leskovec, MDB 15, telefon (068) 71-367, popoldne 71-463. IMV 2200 D furgon s povišano streho ugodno prodam. Jože Šinkovec. Leskovec, MDB 17, tel. (068) 71-367, popoldne 71-463. R 5 TL, letnik 1977, MZ 250 TS (predelan, potreben manjšega popravila). dežni kombinezon ter dve čeladi prodam. Tel. 75-628, popoldne. R 4, letnik 1983, registriran do septembra 1986, prodam. Telefon 26-248. Z 750, letnik 1980, nujno in po ugodni ceni prodam. Rajko Petan, Potok 38, Straža. ZASTAVO 750, letnik 1975. registracija aprila 1986, ugodno prodam za 7 M. Dušan Kunšek, Podgorje 32, 68292 Zabukovje. PRODAM Z 750, letnik 1981, in R 4, letnik 1979. Tel. 44-240, Franc Cvetan, Dol. Ponikve 1, Trebnje. TOMOS 15 SLC, nov, neregistriran, in APN 6 poceni prod.m. Tel. 21-793. CITROEN GS 1.3. zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-843 po 15. uri, Lesjak, Cesarjeva 31. PRODAM APN 6. Tel. 22-235. Z 101, letnik 1977. registriran do maja 1986, ugodno prodam. Tel. 44-369 po 15,30 uri. PRODAM FAP 13 K kiper, po delih. Naslov v upravi lista (4964/85). YAMAHO 250 cross YZ. letnik 1982, ugodno prodam. Tel. (068) 21-079. PRODAM LADO 1200, karamboli-rano. letnik 1976. Tone Krkuta. Vel. Brusnice 14. tel. 85-929. R4, letnik 1977. ugodno prodam. Simčič. Jerebova 8. Novo mesto. Ogled vsak dan popoldne. UGODNO PRODAM 126 P. december 1980. Tel. 26-215. popoldne. PRODAM Z 750 LE., letnik december 1984. Vidmar, Straža. Šentrupert, tel. 47-316, zvečer. PRODAM Z 750. letnik 1980. Veliki Slatnik'20. PRODAM Z 101, letnik 1973, in plinsko napravo. Gramc. Dobrava 5, Podbočje. PRODAM motorno kolo BMW 250 in tomos TL. Marjan Žveglič, NHM 20. 68290 Sevnica. PRODAM Z 750, letnik 1975. Tel. 21-134 dopoldne. 25-115 popoldne, za 8.8 M. kmetijski stroji TRAKTOR ursus 360 prodam. Jože ’ Cvelbar. Stara vas 2. Škocjan. TRAKTOR ursus, malo rabljen, prodam. Martin Kraševec. Vel. Brusnice 74. TRAKTOR Pasquali(18 KS) s prikolico in plugom prodam. FrancČešek, Stara Bučka 37, Škocjan. PRODAM ferguson 52 »karlopeši« kopač-nakladač, vile za gnoj ali ferguson 35. Marjan Golob. Veliki Sla-tnik 15. TRAKTOR IM T 560, malo rabljen, prodam. Martinčič, Šmalčja vas. Šentjernej. tel. (068) 32-082. PRODAM traktor IMT 542 impe-rial. Informacije tel. (068) 20-233, popoldne. KULTIVATOR Honda 600 F prodam. Telefon 44-321 int. 294. PRODAM generalno obnovljen traktor Giildner (22KS) s koso. Milan Perše. Zbure 31. Šmarješke Toplice. PRODAM malo rabljen kultivator z dodatnimi priključki. Štefan 21. Trebnje. TRAKTOR Steyer 86 e (18 KS), zelo dobro ohranjen, prodam. Stanislav Jurčič. Ladja 8. 61215 Medvode. TRAKTOR Zetor 4712 prodam. Šušterig, Cerkvišče 15, Gradac v Beli krajini. prodam PRODAM belo poročno obleko številka 40. Tel. 23-907. PRODAM 30 grabelj. Rozman, Vrhpeč 17. Mirna peč. BETONSKE REŠETKE za hleve (dolžina 3,60 m in 1,80 m) prodam. Telefon 23-512. PRODAM kavč trosed. raztegljiv v zakonsko posteljo, večjo, s predalom /a posteljnino. Informacije na tel. 24-769. KRAVO, staro 5 let. brejo 5 mesecev, prodam. Može, Jurna vas 2, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam kue-pperschbusch in nemško ovčarko z rodovnikom. Kerin, Slinovce 9, Kostanjevica. PRODAM dobro ohranjen nosečniški plašč številka 40. Telefon 25-986. popoldne. TRAKTORSKE GUME 12.4/11-28, nove. prodam. Madžarevič, Dol. Polje 12. Straža. DNEVNO SOBO prodam po elementih. Informacije po tel. (068) 23-964. PRODAM novo peč za centralno Tam Stadler 28000 kalorij in 2 m3, hrastov plohov. Stanko Kučič. Gora 20 , Krško. TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Golobič, Kal 1, Semič. PRODAM motorno žago S45, staro 5 let. Cena 90.000,00 din. V zvezi z nakupom seoglasitepri Iliji Bračika, Ro-' salnice 13, Metlika. PRODAM 1500 kosov strešne opeke Vesna. Andrej Simčič, Orehovec 37 a pri Kostanjevici. GAJBICE za krompir prodam. Naslov v upravi lista (4962/85). UGODNO prodam 30 ovac, posamezno ali skupaj. Možnost uporabe pašnikov in gospodarskega poslopja do 5 let ali po dogovoru. Pojasnila vsak dan popoldne pri Niku Popoviču, Brezovica. 68331 Suhor. ZA MLADIČE nemških ovčarjev z rodovnikom, odličnih staršev, poleže-nih 22. avgusta, sprejemam haročila. Potočar, Bršljin 50, Novo mesto. POCENI prodam peč za centralno kurjavo (35000 kalorij) Stadler. Lado Povše. Zeležničarska 2, Črnomelj, tel. 51-595. PRODAM italijanski otroški voziček (kombiniran) in osovino za traktorsko prikolico (41), Peter Papež, Pod smreko, n.h., Črnomelj, tel. 51-673. VPREŽNI gumi voz »zapravljivček« s'platojem in stranicami, nov. in 16-colski voz. nov, prodam. Tel. 85-246. PEČ za centralno kurjavo »tam Stadler«, novo. prodam. Telefon 21-334. popoldne. OMARO, primerno za otroško ali dnevno sobo (285 x 230), prodam. Povše. Lamutova 14, tel. 21-792. PRODAM ojačevalec BASS SOND 200. kitaro bas MUSIMA de luxe. Jože Gal, Dolž 11, 68000 Novo mesto, tel. dop. 21-134 int. 32, popoldne 43-867. BARVNI televizor prodam za 6 M. Tel. 20-352. PRODAM sadike žive meje. Informacije: Pokorny. Novo mesto, telefon 24-289. PRODAM dva kolesa maraton amater in frezo goldoni (-14 KM). Telefon 21-575. 4 km od Vavte vasi prodam 10 m3 suhih bukovih metrov, nekaj že nažaga-nih. in prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (4965/85). PRODAM divan in dve peči na olje. Tel. 58-583, Helena Čavlovič. Vinogradniška 4. Metlika. PRODAM vinski sod (1000 1). malo rabljen. Tel. 22-349. PRODAM sedežno garnituro, imitacijo usnja ter akvarij z želvama. Tel. 22-417. KUHINJO ugodno prodam. Hribar, Šmihel 43, Novo mesto. UGODNO prodam mlado kravo s prvim teletom in drobni krompir. Marija Jurkin, Dol. Straža 116. PRODAM dva električna štedilnika gorenje in končar. malo rabljena, in šivalni stroj — »entlarico« singer in pralni stroj, rabljen 5 let. Gorenje. Jože Lipar, Na Tratah 16. Novo mesto. PRODAM pralni stroj in kuhinjske stole. Informacije tel. 068 — 22-847 med 17. in 20. uro. PRODAM glasbeni center Gorenje. Informacije po tel. 25-321 po 15. uri. PRODAM dobro mlado kravo. Tel. 85-975. PRODAM hišo v strogem centru Novega mesta. Tel. (061) 737-769. PRODAJAM legla kalifornijskih dčževnikov. Nudim strokovno pomoč in literaturo. Informacije na tel. 25-870. vsak dan popoldne. PRODAM novo žago Dolmar in kravo, dobro voznico. Boričevo 1. PRODAM mlin na beli kamen (0 1 m) za mletje vseh žit s tresilnikom in dva nova hrastova vinska soda (a 600 I). Mirko Moravec, Mali Nerajec 4, 68343 Dragatuš. Črnomelj. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2 KW) prodam. Tel. 26-716. Gorenc. KAVČ trošed in dva fotelja prodam. Tel. 25-306. PRODAM barvni TV Gorenje Safir in kabino za Univerza!. Mirna peč 15. BETONSKI MEŠALEC in šotor za 4 osebe prodam. Tel. 25-195. DVE CISTERNI po 13001 in gorilec z opremo prodam. Tel. 84-590. PRODAM 8 m3 bukovih drv in 8 hrastovih stebrov za kozolec. Telefon 23-290. ŠTEDILNIK Kueppersbusch, rabljen eno zimo. prodam. Julijana Gričar, Žužemberk 93. PRODAM ŽAGAN GRUŠT za manjšo hišo ali večji vikend, cisterno (2000 I). plastično, in gorilec CTC (štedski) ter termoakumulacijsko peč. Vinko Barič, Dobrava 19. Podbočje. SPALNICO- (mahagonij) poceni prodam. Telefon 25-130, popoldne. LISICO, nerabljeno, prodam po pojovični ceni. Telefon 22-893. POCENI prodam Melodijo (96 basov). Ogled v soboto in nedeljo. ' Jože Gole, Črmošnjice 13. POCENI prodam rabljen televizor znamke: RR Niš. Plankar Stanka, Trdinova 5 a. Novo mesto. posest NAJ BOLJŠEMU ponudniku prodam gozd (45 arov) in njiva (20 arov) na Svržakih pri Metliki. Možna gradnja. Marjana Macele. Župančičeva 2. Metlika. HIŠO s kmečkim poslopjem, velikim sadnim vrtomr zidanico z vinog- radom in okrog 6 ha obdelovalne zemlje ter dva gozda na Uršnih selih (druga postaja od Novega mesta) zamenjam za. hišo v Ljubljani. Fani Hlastan, Uršna sela 72. PRODAM travnik in njivo v Zg. Vo-dalah. Otavnik 2, Tržišče. UGODNO prodam enonadstropno hišo v starem delu Krškega, primerno tudi za obrtniško dejavnost. Informacije na telefon (068) 62-873. VRSTNO HIŠO na lepi lokaciji v Novem mestu prodam. Ponudbe pod šifro: SELITEV. GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo v Stopičah prodam. Peter Šega, Brezovica 6. Stopiče. UGODNO prodam dobro opremljeno zidanico, vinograd in sadovnjak v Spodnji Libni pri Krškem. Pavla Trzin. Informacije pri Binetu Klajnščku, Spodnja Libna. PARČELO (930 m2) na Kučarju v Podzemlju. Bela krajina, primerno za vikend, prodam za 15 SM. Telefon (061) 486-620. PRODAM manjšo kmetijo z gospodarskim poslopjem (nova hiša) ter vinograd z zidanico v okolici Novega mesta. Primerno za kakršnokoli obrt. Naslov v upravi lista (4963/85). STAREJŠI upokojenec išče starejšo upokojenko za gospodinjo. Ponudbe pod šifro: »GOSPODINJA«. V VARSTVO sprejmem še enefa otroka. Tel. 25-492. UREJEN gostinski lokal v bližin1 Novega mesta oddam v najem. Sifru-DOGOVOR«. MARTIN STOPAR, Gor. Gradiš?' j 3. Šentjernej, prepovedujem i živine po njivi v Volavčah. ne bo upošteval, ga bom s0®1 preganjal. MARTIN KRAŠEVEC, Vel. Br«': snice 74, prepovedujem pašo P° i mojem posestvu. Kdor tega ne boap' ošteval, ga bom sodno preganjal-JANEZ ŠENICA, Sela 6, Dolenj Toplice, prepovedujem bratu Aj-J OJZU SENICI. Meniška vas 20. las«" si premičnine in nepremičnine. »r j niso njegova last. FRANC ZORE, Cikava 4. Trebe1«0' kupim KUPIM staro hišo-podrtijo z vrtom v Brežicah oziroma okolici. Informacije sprejemam po telefonu (068) 61-163. popoldne^ prepovedujem JOŽI ZORE na( prodajo premičnin, ki niso njena I in zahtevam nazaj vse, kar je že pr®1 la, sicer jo bom sodno preganjal-FRANC TROHA, Srednja vas * 61319 Draga, preklicujem žalj' besede, ki sem jih izrekel proti tov. ojzu GANTARJU iz Podpreske. neresnične. čestitke IZGUBIL seje pes posavec — rjav z belimi lisami. Sliši na ime Bobi. Najditelj dobi lepo nagrado. Tel. (068) 85-900. OBRTNIKI! Iščem partnerja za skupno adaptacijo manjše stavbe v centru Novega mesta. Ponudbe z navedbo dejavnosti pošljite na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro: »PROSTORA ZA DVA«. IZGUBIL se je na Trški gori pes, črn pudelj. Sliši na ime Varo. Okoli vratu ima široko rdečo ovratnico z rdečim srčkom. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagacji. Danica Flantjija. Trška gora 49, Novo mesto. VZAMEM v varstvo tfca otroka. Tel. 24-669. Majhno kmetijo v ravnini, skupaj s starejšim, prevzameta zakonca, ki imata kmetijsko mehanizacijo. Ivan Kovač, Badovičeva 12, 63270 Laško. IZGUBILA sem zlato verižico. Poštenemu najditelju dam nagrado. Fani Križnar, Kastelčeva 1. Novo mesto. tel. 24-815. 25-439. LOKAL za mirno obrt (Novo mesto — center), do 45 m2. najamem. Naslov v upravi lista (4960/85). Dragi FRANČIŠKI UMEK fe Cerovca in FRANCKI PLUT Oskoršnice iskreno čestitamo za rop tni dan in ji želimo trdnega zdravj Enake želje tudi VINKU PLU1 »NEKDO« Dragi ženi MILENI KASTELK-J? Šentjošta želijo za dvojni praznik liko zdravja, sreče in zadovoljstva mož Vide, hčerka Mojca, sin Ig°r stara mama. obvestila BELE PIŠČANCE prodajamo 12. do 16. septembra v ŠmarjeO Šmarješke Toplice. i, OBVEŠČAM cenjene stranke-od 9. septembra dalje zopet obJ, avtokleparska delavnica. Luzar, U nja Brezovica 13, Šentjernej. w OBVEŠČAM cenjene goste. o3 j okrepčevalnica »PRI JANJI" j, porodniškega dopusta zaprta septembra 1985 do 1. januarja 1“^ Za nadaljnji obisk se priporne3 Ivanka Rezelj, CKS 34, Novo me* ZAHVALA Nenadoma nas je po tragični nezgodiv t 84. letu starosti zapustil naš dragi oče.' brat in stric RUDOLF ŠTIMPFEL iz Mokronoga Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem. so mu podarili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. P°seT na zahvala pevcem, govorniku in g. župniku za opravljeni obred; Zahvaljujemo se tudi GG Pu|čava in delavcem Indupl® Mokronog za izkazano pomoč. Še enkrat vsem najlepša hya“' m Žal ujoet: vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu naš je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče oče, brat, stric stad ALOJZ SCUKA iz Novega mesta Zahvaljujemo se sosedom, posebej Frankovim, sorodnikom- .P* jateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podaLf® cvetje. Hvala sodelavcem SGP Pionir Novo mesto-TOZ g gradbeni sektor, MK1, DSSS, tovarni Labod, hišnemu svetu'-|ne Novo mesto za podarjene vence. Hvala govorniku za poslov'1^ besede, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem. k' pokojnega spremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V- Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ROZALIJE ŽUNAC z ljubljanske 17, Novo mesto se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, PJ'jate*F^^ii znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam i' -eni sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico spremih na .Ua zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku tov. lv'k°vl za lepe poslovilne besede, pevcem iz .Stopič ter duhovni opravljeni obred. Vsi njeni 22 DOLENJSKI UST Št. 37 (1883) n ^m0mhra1^J Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in botra IVANA KOŽUHA iz Drožanja pri Sevnici Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v tem težkem trenutku, izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Lepa hvala tudi LD Sevnica za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat 'skrena hvala za vse! Žalujoči: žena Pavla, sinova Ivan in Milan, hčerka Martina s Tonijem, Niko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 26. letu nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak FRANC , GRIVEC iz Dobrniča 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, PfUateljem in znancem, ki stenam v težkih trenutkih stali obstra-n*. darovali cvetje, izrekli sožalje in nam pomagali. Prisrčna hva-a Vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga Premili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Francu Zorani Silvu Možetu in Milanu Smoliču, DO Litostroj, GD Dobrne, ZSMS Dobrnič, godbenikom, pevcem, govornikom za topje Poslovilne besede ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in nam lajšali bolečino. Žalujoči: ata, mama, sestri Anica in Joži z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta PAVLA SLADIČ iz Velike Bučne vasi 21 Isk 2n reno se. zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in in nce.m’ k’ so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence Posek^6, ‘zraz*I' s°žalje in spremili pokojno v njen zadnji dom. Sni *>no zaItvaI° smo dolžni osebju oddelka za intenzivno nego nje bolnišnice Novo mesto za skrbno nego v zadnjih urah ne§a življenja, kakor tudi družinam Zagorc, Nadu in Krevs za 0r stransko pomoč. Prisrčna hvala tudi članom ZB Bučna vas za ^ganiziracijo pogreba, godbi, pevcem in tov. Janezu Potočarju is^Poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat vsem za vse ena hvala! Žalujoči: mož Jože, sin Dane z družino in hčerka Majda Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 16. septembra bo minilo dve leti žalosti in praznine v naših srcih, odkar smo tragično izgubili našega ljubljenega moža, očeta, starega ata in brata JOŽETA BEVCA z Debenca pri Mirni Hva|. Sve£ Vsern' ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate e ba njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V 51. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, sin in brat FRANC AVSEC Dolž 39 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času bolezni stali ob strani in njemu lajšali bolečine, zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnega, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za vence SGP Pionir Novo mesto, sodelavcem Betonarne Gotna vas, Domu starejših občanov Šmihel, Komunali Novo mesto, Tovarni obutve Bršljin, Novolesu Straža, GD Dolž. Posebej se zahvaljujemo gasilcem za častno stražo, obema govornikoma za poslovilne besede in gospodu dekanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame TEREZIJE SLOVENEC iz Skopic se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali lajšati bolečine in jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova Stanko in Franci ter hčere Pepca, Rezika in Anica z družinami ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA MILKOVIČ roj, Žarkovič iz Butoraja 10 Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo tako številno pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu Integral—■ TOZD Gostinstvo Črnomelj in OOZBButoraj za podarjeno cvetje oz. vence. Hvala župniku iz Črnomlja za opravljeni obred. Se posebej se zahvaljujemo predstavnikoma KS Butoraj za poslovilne besede, godbi na pihala iz Črnomlja in vsem ostalim, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: vsi njeni Kratki so biti moji dnevi med vami, še krajše pa so bile besede, ki sem vam jih spregovoril. Čeprav me je zakrila smrt in obdala grobna tišina, bom vendar v Bogu znova iskal vaše bližine. V njem se tudi vi srečujete z menoj! IN MEMORIAM! p. PETER VRTAČIČ, frančiškan 19. septembra 1985 bo minilo leto, ko seje v prometni nesreči izteklo njegovo zemeljsko življenje. Prva obletnica bo v četrtek, 19. septembra 1985, v frančiščanski cerkvi v Novem mestu. hrančiškanski samostan Novo mesto, Župnija Dobova in sorodniki ZAHVALA Mi# a- V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta F* ^ Jh MARIJA JAKŠA iz Gsbrs Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojno spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu domu Črnomelj, ambulanti v Semiču, dr. Pavlo-vič-Melinčkovi, sindikatu Iskre Semič in Cestnemu obratu Črnomelj za podarjene vence ter duhovnikom iz Semiča za opravljeni obred. Hvala tudi Mariji Štukelj za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Iztekla seje kratka, a težka življenjska pot našemu si stricu sinu, bratu in ALOJZIJU ŠKUFCU ml. z Rebri 5 pri Žužemberku Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Bleskovim, Fištrovim in Antončkovim za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskreno zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku Jožetu Nemaniču za pogrebno svečanost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube mame, sesfre in tete IVANKE GORŠIN iz Vel. Cikave se iskreno zahvaljujemo kolektivu Novotehna v Novem mestu, sorodnikom, vaščanom iz Velike Cikave, sosedom iz Lobetove ulice ter vsem znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovniku za opravljeni obred in’ poslovilne besede. Vsi njeni! Ljubi! si slovensko zemljo, ljubil dom svoj in družino, a usoda vedno hoče svoje in prekrižala je načrte tvoje. ZAHVALA V 40. letu starosti nas je tragično zapustil naš ljubi mož, sin, oči, brat, stric, zet in svak ANTON LOKANC iz Sel pri Raki Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Raka, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena z otroci, mama, sestri in bratje ter ostalo sorodstvo t h M * Na grobu tvojem cvetje klije, prezgodaj tebe zemlja krije. V SPOMIN 17. 9. 1985 mineva žalostno leto, odkar si nas nenadoma-za vedno zapustil, naš dragi očka, mož, sin in brat PETER REP iz Leskovca pri Krškem Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Hčerka Petra z mamico in manfo ter brata z družino, sestra in vsi ostali sorodniki (1883) 12. septembra 1985 DOLENJSKI LIST 23/ IVAN FU Med prvimi, ki so se potem, ko je jired tremi desetletji začela v Črnomlju obratovati Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Belt, zaposlili v novi tovarni, je bit tudi Ivan Furlič. Za mnoge Belokranjce je ta tovarna pomenila pot do zaslužka, saj je bilo takrat v deželi ob Kolpi težko dobiti zaposlitev. Ivan pa je prav zradi Belta našel zopet pot v domače kraje. Dve leti je namreč že delal v vojnem podjetju v Zagrebu, in ker tam ni mogel dobiti stanovanja, v Črnomlju pa so potrebovali kvalificirane strugarje, se je vrnil v rodno Belo krajino. Medtem ko mu je v Svibniku pri Črnomlju uspelo uresničiti svoje osebne želje in zgraditi lastni dom, se je v tovarni mora! mnogokrat odpovedati željam, iskati kompromise ali pa se, žal, sprijazniti z dejstvom, da vsega, pa četudi so načrti še tako obetavni, le ni mogoče uresničiti. A nikoli ni klonil, niti takrat ne, ko je šlo pred trinajstimi leti Beltu pošteno za nohte. »Zaradi integracijske politike smo se pred poldrugim desetletjem združili z ljubljanskim trgovskim podjetjem Cosmos, in ko je to šlo v stečaj, smo dobili družbeno varstvo in- s tem osebne dohodke, ki so znašali komaj tretjino povprečne plače. Mnogo dobrih delavcev je takrat odšlo od nas, v proizvodnji Gasilsko društvo Grmovlje priredi veliko vrtno veselico 14. septembra v Grmovljah. Zabaval vas bo ansambel »OBJEM«. 592/37-85 Pisan drugi turistični teden Modna revija, čolni in gostinci popestrili turistični vikend — Najboljši pionirji -turistični delavci so na OŠ 29. oktober v Šmarjeti pa smo imeli takšen zastoj, da ga čutimo še danes. V oddelku mehanske obdelave,kjer delam, imamo le šest novih strojev, vsi ostali pa so zastareli. Na srečo se nam sedaj obetajo boljši časi. Toliko večja pohvala pa zato vetja tistim, ki so vztrajali v Beltu 30 ali 25 let. Prepričan pa sem, da sedaj ne bi več čutili »dote« nekdanjih težkih časov, če bi ostali vsi tisti, ki so obupali,« razglablja Ivan o tovarni, ki praznuje te dni svoj 30. rojstni dan in jo pozna že skoraj od prvega dne. Furlič se je v Beltu zaposlil kot strugar pri stroju, a je s prizadevnim delom že po dveh letih napredoval v vodjo izmene, potem je postal mojster, po dodatnem izobraževanju pa poslovodja strojne obdelave. Letos pa je napredoval v vodjo nastavljanja strojev v strojnem oddelku tozda Mehanska obdelava. Prizna, da mu je bilo v začetku lažje kot danes, čeprav je moral težko fizično delali v treh izmenah, orodje so si morali izdelovati sami. »Takrat sem imel le svoje delo, sedaj pa imam veliko odgovornost za delo drugih delavcev, kar v našem oddelku, kjer je veliko nekvalificiranih, ni lahko,« pove. Močno ga moti malomaren odnos do dela, zlasti še, ker je sam zrasel v delavski družini na Roč vrhu, kjer je po vojni 10 otrok ostalo brez očeta in so morali vsi po vrsti poprijeti za delo. »Danes je tako težko dobiti zaposlitev kot takrat, ko sem jo kot mladenič iskal jaz, vendar sem jo znaljaz, ko sem jo dobil, bolj ceniti. Mladi bi se morali zgledovati prav po nas, ki delamo v eni delovni organizaciji dve, tri desetletja. Krivičen bi bil, če bi rekel, da so vsi mladi slabi delavci, nikakor pa se ne morem sprijazniti s tem, da je enim prav vseeno, ali pridejo v službo ali ne, po dveh do treh mesecih priučevanja pa odidejo od nas,« se pritožuje, a ne pozabi pohvaliti belokranjskih fantov, ki delajo po kmetijah, uspešni pa so tudi v službi. »Kdor je priden doma, je tudi v tovarni,« ve iz izkušenj Ivan Furlič. saj so tudi njega vodili skozi življenje pridnost, požrtvovalnost, odrekanje. M. BEZEK V%%XX%VX%%XVXX%’%%XX' X X X X 5 X x x x s X X X X X X X X X X X X X X NOVO MESTO — V okviru »Meseca turizma na Dolenjskem« je bila prejšnji teden vrsta vabljivih prireditev. Še posebej dobro so bile obiskane tri prireditve. Tako je modna revija trgovine Julije v soboto dopoldne pritegnila na Glavni trg množico obiskovalcev. Hladno vreme na novomeški Loki ni moglo pregnati več kot tisoč obiskovalcev, ki so si prišli ogledat novomeško noč na Krki. Ba-klade se je udeležilo kar 32 čolnov. Komisija je na koncu ocenila in s priznanji nagradila tri čolne. Najbolje je bil okrašen Beletov čoln, nekaj manj živahnosti pa je bilo na čolnu Janeza Kastelca in Štrubejevem čolnu. Glavni trgje bil tudi prizorišče prvega tekmovanja gostinskih in turističnih delavcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki gaje v nedeljo dopoldan skupaj z gostinci pripravila Dolenjska turistična zveza. Tekmovanja v različnih gostinskih spretnostih, kijih med letom nismo vajeni pogosto videti, so se udeležile ekipe in posamezniki iz hotela Sremič iz Krškega, hotela Terme Čatež, hotela Metropol, restavracije Pri vodnjaku in Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Novega mesta, ki je bila med ekipami tudi najuspešnejša. Pokrovitelji uspele in zanimive prireditve, ki naj bi postala tradicionalna, so bili: Slovin tozd Brežice, KZ tozd Vinska klet Metlika, Pivovarna Union Ljubljana. X X X X X X X kB Nova grožnja kočevskim gozdovom Proti TE Plomin II DELNICE. KOČEVJE — Izvršni svet občinske skupščine Delnice je protestiral pri Skupnosti občin Reka proti gradnji TE Plomin II, če vanjo ne bodo vgrajene čistilne naprave za razžveplavanje in čiščenje. Že zdaj namreč TE Plomin L Koksarna in Rafinerija onečiščujeta go-ranjske gozdove, kmetijske površine, v nevarnosti pa jetudi reka Kolpa. Razprava o gradnji TE Plomin II traja že dve teti, v občini Delnice pa še vedno niso seznanjeni z raziskovalnimi analizami in strokovnimi ocenami, ki so dane za gradnjo te elektrarne. Zato opozarjajo na posledice z zamudo pa tudi javno razpravo o tem bodo šele organizirali. • Občinska skupščina Kočevje je na zahtevo delegata gozdarstva razpravljala o nameravni gradnji TE Plomin II, in sicer že na začetku poletja. Delegati se niso strinjali s to gradnjo, če ne bo poskrbljeno za učinkovite čistilne naprave. O tej zahtevi je nato občinska skupščina Kočevje obvestila najodgovornejše organe v Sloveniji in na Hrvaškem. Doslej še ni prejela nobenega odgovora. Gozdovi Gorskega kotora se prepletajo z gozdovi v občini Kočevje. Reka Kolpa teče tudi skozi naše občine Kočevje, Črnomelj , in Metlika. Onesnaženi zrak se ne. bo ustavil na republiški meji. J. PRIMC LOKVE PRI ČRNOMLJU — V hiši Jožeta Butale v romskem naselju Lokve pri Črnomlju živijo v dveh prostorih 3 družine, skupaj 8 članov. Dom je sicer začel širiti, vendar je kmalu odnehal, ko je, kot sam pravi, ^spoznal, da v tem naselju nemorežive-ti civiliziranega človeka vredno življenje. Odločil se je, da za vsako ceno odide z Lokev, iskrica upanja, da se mu bo to res posrečilo, pa seje prižgala takrat. ko je zvedel, da daje na Planini pod Mirno goro črnomaljska kmetijska zadruga v najem ali pa proda hišo, v kateri je še nedavno živela starejša ženska. »Šel sem k tovarišu Kuretu, direktorju tozda Živinoreja pri kmetijski zadrugi, ki mi je potrdil, da dajejo hišo zares v najem ali naprodaj, ter mi pokazal celo ključe od nje. Ivan Hrustek, predsednik komisije za romska vprašanja, katere član sem tudi jaz, mi je V okviru praznovanj v mesecu turizma so v Ljubljanski banki v ponedeljek odprli razstavo starih turističnih prospektov in nagradili najboljše osnovne šole, ki so sodelovale na natečaju »Moj turistični kraj«. Priznanja in praktične nagrade so prejeli: OŠ 29. oktober iz Šmarjete, OŠ Milka Šobar — Nataša in OŠ Katja Rupena. Priznanje za sodelovanje pa sta prejeli tudi osnovna šola XII. SNOUB Bršljin in Brusnice. Ne smemo pozabiti več manjših prireditev, ki so se zvrstile ob koncu minulega tedna. Tako je bil v petek na Loki nastop šolanih psov, v Portoval-du pa se je začelo odprto prvenstvo Dolenjske, Bele krajine in Posavja v tenisu. Zmagal je novomeščan Jože Turk. Zvečer se je nekaj ljudi zbralo tudi pri Rostanu na Suhorju, kjer so lahko poizkusili gobarske specialitete. Dobro obiskana so bila tudi predavanja o lepotah Slovenije, ki sojih turistični delavci pripravili v osnovnih šolah Trebnje, Grm, Črnomelj in Metlika. J. PAVLIN S harmoniko med rojake 22 koncertov ansambla Lojzeta Slaka v Ameriki Slakova harmonika je ponovno stkala čvrsto nit preko velike luže in povezala z domačimi melodijami staro domovino s slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike inKana-di. Prejšnji teden se je namreč znani ansambel vrnil domov s pettedenske turneje po svernoameriškem kontinentu. Takoj po vrnitvi je vodja ansambla Lojze Slak povedal nekaj o svojih vtisih posebej za bralce Dolenjskega lista. »Obisk je bil zelo uspešen. Če letošnjo turnejo primerjam s štirimi prejšnjimi, potem z veseljem ugotavljam, da doživljamo od turneje do turneje prisrčnejši sprejem in večji obisk. Presenetljivo je, da se je na zadnjem koncertu v Clevelandu zbralo preko 5.000 obiskovalcev, kljub tefnu da smo imeli v tem mestu že štiri koncerte. Sploh pa na nobenem od koncertov ni bilo manj kot 1.000 ljudi,« je povedal Lojze Slak. Petek, 13. septembra: Ob 10. bo v OŠ Metlika predavan/ »Lepote Slovenije«, zvečer ob 1’ uri pa bo v gostišču Na trgu Novem mestu večer ob cvičku domačimi jedmi in narodno# bavno glasbo. Sobota, 14. septembra: Ob M uri bo na novomeškem Glavne® trgu nastop pionirskih folklorni11 skupin, čez eno uro pa n? Glavnem trgu prikaz jamarski* veščin. Prav tako ob 10. urisebn1 Škrjančah pri Šmihelu pričel* lovsko tekmovanje na glinast* golobe in tarčo srnjaka za pok' Dolenjske turistične zveze, j? tekfnovanju pa bo lovski piknik. Of 18. uri bo v hotelu Kandija tr«® cionalni gobarski ples. Nedelja, 15. septembra: Ob7.Uj se bo pričel planinski in turist** pohod na Kuzarjev kal, Liiknjh® mimo letališča v Prečni nazaj ' Novo mesto. Zbirno mesto > domom JLA. PROLETAREC VSEH PROLETARCEV — Člani lovske družine Plešivi-caiz Žužemberka so na pobudo svojega dolgoletnega predsednika Franca Jarca pred dnevi pripravili razstavo trofej uplenjene divjadi. Največ zanimanja je med številnimi obiskovalci brez dvoma vzbudil zajec, ki je simbolično predstavljal proletarca vseh proletarcev. Stoletja ga samo preganjajo in njegovo glavno orožje je bil vedno beg. Zdaj so mu od vsega hudega pognali celo rožiči, da bi se laže ubranil vseh tegob, ki mu jih prinaša sodobna civilizacija. (Foto: I. Kuljaj) »Ob hišo, ker sem Rom?« Jože Butala se je hotel preseliti z Lokev na Planino, a so si v črnomaljski kmetijski zadrugi premislili da hiše ne dajo v najem in je tudi prodati ne nameravajo. Sem član ZK, SZDL, velik ljubitelj narave in zato tudi ribič in lovec, a ne vem, kaj bi še moral biti, da bi lahko dobil hišo,« sprašuje Jože. rove, da bi bil pripravljen hišo celo odkupiti, z ženo in hčerko pa hraniti živino v hlevu, ki ga bo menda kmetijska zadruga na Planini znova usposobila. »Sedaj je vas prazna in KZ bi morala biti vesela, da sploh kdo hoče iti tja,« je prepričan Butala. »Ker želim na vsak način oditi z Lokev, sem hotel svojo hišo prodati socialnemu skrbstvu, pa so rekli, da nima nobene vrednosti, ker je v romskem naselju. V stanovanjski blok ne morem, ker bi moja in validska pokojnina zadostovala komaj za stanarino. A z iskanjem prostora, kjer bi lahko živel bolje kot tukaj, ne bom prenehal,« vztraja Butala. In kaj pravijo v črnomaljski kmetijski zadrugi? Kure je povedal, da sdin ne more odločati o usodi njihove hiše na Planini, komisija pri KZ pa je odločila, da je za zdaj še ne bodo prodali niti oddali v najem. M BEZEK Iz Duisburga nas je poklicala Jožefa Oblak, ki je darovala 2500 mark Na žiro računu za nakup inkubatorja in ultrazvoka za zgodnje odkrivanje bolezni dojk je že 3,105.146 din. Znano je, da je inkubator že naročen in plačan, za ultrazvok pa je treba zbrati še okoli 600.000 din, kar za dolenjsko solidarnost najbrž ne bo prevelik zalogaj. Minuli teden nas je iz Duisburga v ZR Nemčiji po telefonu poklicala Jožefa Oblak, zdomka, kije za inkubator darovala kar 2500 zahodnonem-ških mark. Prosila nas je, naj popravimo pisanje v Delu, po katerem naj bi denar, ki ga je poslala, zbralo tamkajšnje združenje zdomcev. Oblakova je povedala, da je šel denar iz njenega žepa, če ima pri tem-še kdo zasluge, pa je to lahko kvečjemu Rezika Povše iz Novega mesta, Cesta herojev 64, ki jo je naročila na Dolenjski list, iz katerega je potem zvedela za človekoljubno akcijo. 0 Minuli teden so darovali: SGP Pionir, OOS tozd Togrel, Leskovec pri Krškem 10.000, DS DPO skupščine občine Krško 15.000, OOS Integral, tozd Promet Črnomelj 11.240, Jože Vide iz Šentjerneja namesto venca na grob Marije Pirc 5.000, OOS skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja Novo mesto 5.000, Elektro-tozd Elektro-distribucija Krško 30.000 in Skupnost otroškega varstva Trebnje 20.000 dinarjev. V prejšnji številki se je v poročilo o prispevkih prikradla neljuba napaka. Napisali smo, da so Dolenjske lekarne Novo mesto darovale za inkubator 1.000 din namesto 10.000, kolikor so v resnici zbrale vrle farmacevtke, ki se jim seveda opravičujemo. Denar za ultrazvočni aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk lahko nakažete na račun 52100-603-30372 Zdravstveni center Do-lenjske-tozd Splošna bolnišnica, »Za ultrazvok«. VSE BOLJ PRILJUBLJEN — Lojze Slak: »Turneja po Ameriki in Kanadi je bila zelo uspešna.« Ansambel je imel v ZDA in Kanadi 22 koncertov, predvsem v tistih mestih, kjer je precej slovenskih izseljencev. Seveda pa Slaka ne pridejo poslušat le naši ljudje, njegove melodije so blizu tudi izseljencem drugih evropskih narodov, tako da obisk ni nikoli vprašljiv. O priljubljenosti ansambla pričajo tudi že dva zlata ključa mesta Cleveland, številne častne listine in ne nazadnje obiski guvernerja in županov mest, v katerih je Slak gostoval. V Pittsburgu je tamkajšnji župan celo proglasil 2. avgust za dan ansambla Lojzeta Slaka. Precej je že tudi »button-box« klubov, kar je angleški naziv za frajtonarico, pravijo ji tudi kar Slakova harmonika. MiM HRUŠKI CVETITA DOLGA VAS PRI KOČEVJU — Pri Pojetovih v Dolgi vasi sta pretekli teden vzcveteli dve hruški. V reškem Novem listu pa smo prebrali, daje tudi v Pulju nekofnu vzcvetela hruška. Iz tega lastnik hruške sklepa, da bo letošnja zima huda, saj mu je hruška cvetela tudi lansko jesen. PONOVNO V ŠPANIJO , uspešnih gostovanjih po AvsjJ Italiji in domovini je ans*J Fantje z vseh vetrov v torek odpf val na desetdnevno gostovanj Španijo, kamor so jih ponovno* vabili po prejšnjih uspešnih n? pih. Vesela jesen 19. slovenski testisi narečnih popevk/ v « MARIBOR — To soboto septembra, se bo v Mariboru vi večnamenski dvorani Tabo*' 20. uri začel 19. festival nar*®? popevk Popevka vesele jeseni ki ga je pripravilo društvo gl®/] nih delavcev Harmonija iz “ j ribora, pokroviteljstvo pa je P vzela Verna. Na prirediteljev razpis je P> kar 57 skladb, izmed katerih j* misija izbrala 16 najboljših.^ bodo pomerile za nagrade j nizatorjev in občinstva. Na8r so letos precej večje, saj znašaj0 20.000 do 5.000. OSVOJILI OBČINSTVO — Na 16. festivalu domače zabavne I ^ je bil v petek in soboto, 6. in 7. septembra, na Ptuju, je med 20 an.s^L m vse Slovenije najbolj ogrel občinstvo šentjernejski ansambel Obje 'jS|j za skladbo Ptice, vrnite se! prejel prvo nagrado občinstva. Od o° m ansamblov so sodelovali še trije, in sicer ansambel Jožeta Škoberne ^ osvojil 3. nagrado občinstva in prejel bronastega Orfeja, ansanibe |,jj Hervola, ki je prejel srebrnega Orfeja, in Slavček iz Novega prav tako prejel srebrnega Orfeja. Več o festivalu v prihodnji (Foto: MiM) ••kozerija< i AKSNA JE Jože Butala napisal prošnjo, v kateri je omenil tudi, da bi bil s tem, ko bi moja hiša ostala prazna, rešen še en romski problem, saj bi jo lahko dali Romom iz Coklovce. Štiri leta sem že član prej omenjene komisije, in čeprav se trudimo, da bi rešili težave Romov pri »Štirih rokah«, nam doslej ni uspelo storiti še skoraj ničesar,« pravi Butala. »Sklepam pa, da so v kmetijski zadrugi prav zaradi tega, ker so zvedeli, da sem Rom, spremenili mnenjq, in rekli. K nam je prišla na obisk Ko-tilda Zračnikova. S seboj je privlekla petletnega sinčka Kristjana. — Živ je kot živo srebro. Pa brihten. Po očetu, je bila samokritična, čakajoč na to, da bomo pričeli hvaliti otrokovo lepoto, ki pa je gotovo po njej. Kristian je namesto pozdrava zaklel tako sočno, da seje moja mati, starejša ženska, prekrižala. Klotilda Zračnikova pa se je smejala iz vsega srca, tako všeč ji je bil mali Kristian. — Moderno ga vzgajava. Če bi ob njegovi neprimerni besedi reagirala, bi vzbudila v njem še večjo željo po te vrste izražanju, je razlagala Klotilda. Kristian je med tem že treščil po tleh našo edino kristalno vazo, Zračnikova pa je ostala mrtvo hladna. — Kaznovati ga za to bi bil nesmisel. V njem bi zatrla skrito sposobnost za raziskovanje, je razpredala. Sinček seje vzpel na okensko polico, s katere sta zgrmeli na pločnik dve lončnici fuksij. — Mali porednež, je rekla v opravičilo Klotilda in niti najmanjši trzljaj njenega obraza ni dal vedeti, če ji je mogoče nerodno. V naslednjih petih minutah je Kristian prižgal televizor, uničil dve gramofonski plošči, potegnil zavese s karnise, razmazal čokolado po prtu in se polulal v stojalo za dežnike. — Se vam ne zdi. daje malce preveč domač, je bila obzirna moja mati. — Tako je tudi prav. Menda ne boste pričakovali od otroka, ki je moderno vzgajan, da bo čepel v kotu kot teslo! sej£’ ,^0. tavila v bran Klotilda Zra I va. ■ pr^1 Vse dotlej je sedel rn0f efii' nemo za vrati sobe. Vsta J ko seje vrnil, je imel v r° d® tilitrski lonec, poln v0“e'./lotil' bi črhnil, je pljusnil vodo di Zračnikovi v obraz. je — Saj ste ob P^el' kriknila. . — Ne pozabite, draga toda tudi jaz sem svoje moderno vzgajala, ji Je pojasnila moja mati. -pcglL TONI GASr