SLOVENSKI LIKOVNI USTVARJALCI V AVSTRALIJI Vpliv izseljenske izku.nje na likovno umetnost Kristina Toplak IZVLEEEK Etnologi so doslej posegali .e na prenekatero podroeje slovenskega izseljenstva. Med .tevilnimi temami pa je .e marsikaj ostalo neraziskano, med drugim tudi likovna umetnost slovenskih izseljencev. Prieujoee besedilo predstavlja prvi poskus osvetlitve tega malo znanega segmenta kulturno-umetni.ke dejavnosti izseljencev. Z etnolo.kega vidika predstavlja preueevanja likovne ustvarjalnosti velik izziv, saj se odpirajo vpra.anja o povezanosti likovne umetnosti z naeinom .ivljenja, z vplivi okolja, nenazadnje z izra.anjem in ohranjanjem etniene identitete. V prispevku so obravnavani orisi naeina .ivljenja likovnih ustvarjalcev v Avstraliji, njihova likovna produkcija in vpra.anja izra.anja etniene identitete. Kljuene besede: likovna umetnost, izseljenci, avstralski Slovenci, naein .ivljenja, etniena identiteta ABSTRACT Ethnologists have already researched many fields related to Slovene emigrants. Nevertheless, some of the numerous themes have yet to be researched, among others the plastics arts among the emigrants. This article is a first attempt to shed light on this hardly known segment of cultural and artistic activities among our emigrants. In ethnological terms, research into the plastic arts is a major challenge as it opens up questions on the connections between the plastic arts and the way of living, the influence of the environment and, last but not least, the expression and preservation of a cultural identity. The articles sketches the way of living of plastic artists in Australia, their works of art, and the issue of expressing ethnic identity. Key words: plastic arts, emigrants, Australian Slovenes, way of living, ethnic identity Uvod Etnologi so v dosedanjem preueevanju slovenskega izseljenstva posegali na razliena podroeja materialne, socialne in duhovne kulture izseljencev. Eeprav je tudi v okviru slednje nastalo nemalo etnolo.kih raziskav (vee o tem glej Eebulj Sajko 1999: 100), je likovna ustvarjalnost izseljencev ostala popolnoma nedotaknjena. Tudi raziskovalci drugih ved, z izjemo umetnostne zgodovinarke Irene Mislej, so se ji doslej le obrobno posveeali. Kristina Toplak Podobna situacija se nam razkriva v poljudnih tekstih o kulturnoumetni.ki dejavnosti Slovencev na tujem in v medijih.1 V ospredju zanimanja so predvsem slovenska pesem, folklora, glasba, gledali.ee in literarno ustvarjanje. Likovna ustvarjalnost se redkeje omenja. Le slutimo jo lahko v pogostih besedah »in druga kulturna dejavnost«. Pa vendar ima likovna umetnost pomemben dele. v kulturnem delovanju slovenskih izseljencev. Manifestira se tako na individualni kot na kolektivni ravni in ima specifiene znaeilnosti. Likovne ustvarjalce slovenskega rodu lahko najdemo po vsem svetu, med njim so nekateri dosegli svetovno slavo in priznanje. Likovne razstave so pogosto del predstavitve slovenske skupnosti .ir.i javnosti in imajo 470 povezovalno funkcijo med umetniki, v smislu sreeevanja in izmenjave izku.enj, kot tudi med ostalimi elani slovenske skupnosti v novi domovini, ki razstave obiskujejo, ker so pae slovenske. Prieujoee besedilo tako predstavlja prvi poskus osvetlitve tega malo znanega segmenta kulturno-umetni.ke dejavnosti izseljencev z vidika etnolo.ke stroke. Temelji na gradivu, zbranem med bivanjem pri Slovencih v Avstraliji, in obravnava skupino slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki .ivijo in delujejo v Sidneyu, Melbournu, Adelaidi in Perthu. V ospredju na.ega zanimanja sta naein .ivljenja likovnih ustvarjalcev, ki je tesno povezan z vsakdanjim ustvarjalnim delom, ter sama likovna produkcija, ne pa vrednostna ocena umetnosti. Spremembe, ki se zgodijo v eloveku ob prihodu in kasnej.em .ivljenju v novem okolju in njegova (ne)razdvojenost med matieno in novo domovino, vplivajo na oblikovanje izseljeneeve identitete. Zato bomo spregovorili tudi o odsevu do.ivljanja teh procesov v umetnosti in vplivu okolja na likovno delo. Zastavlja pa se vpra.anje, ali so likovna umetnost in s tem povezane likovne razstave razlienih generacij slovenskih izseljencev lahko vzgib za izra.anje osebne in narodne (etniene) identitete. Pomanjkanje etnolo.ke literature in tudi omejena umetnostnozgodovinska literatura o likovni umetnosti izseljencev sta narekovali veejo uporabo virov v raziskavi. Kot vir so slu.ila likovna dela in ustna ter pisna prieevanja. Skupina sedemnajstih informatorjev je omogoeila vpogled v dogajanje na individualni ravni, pomenila je vzorec za oris problematike in dana.njega stanja. Poudariti je potrebno, da gre za obravnavo naeina .ivljenja in ustvarjalnega dela skupine posameznikov in s tem za njihov subjektivni pogled. Zato so tudi vkljueeni nekateri izseki iz njihovih pripovedovanj. Terensko delo med Slovenci v Avstraliji je potekalo novembra in decembra leta 2002. Zbrano gradivo zajema pogovore z informatorji s pomoejo strukturiranih intervjujev, arhivske podatke o likovnih razstavah iz arhiva Verskega sredi.ea Merrylands in Slovenskega dru.tva Melbourne, elanke, intervjuje v medijih in 1 Izjemo predstavljajo zadnja oddaja (december 2002) v sklopu televizijskih oddaj Slovenci po svetu Regionalnega studia Maribor, kjer so bili med drugim predstavljeni trije slovenski likovni umetniki v Argentini, in v zadnjih desetletju nekatere revije izseljencev in za izseljence (Meddobje, Svobodni razgovori, Rodna gruda, Slovenija Quarterly Magazine in druge). Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji fotografski material. Vkljueeno je tudi slikovno gradivo iz albumov likovnih del nekaterih umetnikov in dokumentirano stensko likovno okrasje slovenskih cerkva v Sydneyu in Melbournu, posameznih slovenskih dru.tev v Sydneyu, Wollongongu, Melbournu, Adelaidi in Perthu ter v domovih nekaterih posameznikov. Raziskava je bila easovno omejena na obdobje po drugi svetovni vojni in je zajela .e .iveee ustvarjalce na podroeju tako imenovane likovnoizpovedne umetnosti . slikarje, kiparje in grafike, pri eemer v obravnavani populaciji prevladujejo prvi. Za celovit pregled in razumevanje likovne umetnost, kot jo do.ivlja slovenska skupnost v tujini, bi morali upo.tevati tudi potro.nike oziroma konzumente te umetnosti in preueiti uveljavljenost slovenskih izseljenskih likovnih umetnikov v dr.avi priselitve. Vendar bi to preseglo zastavljene okvirje prieujoeega elanka.2 471 Nujnost interdisciplinarnega pristopa Likovna umetnost je v etnologiji utemeljena s pojmom likovno obzorje, kjer je zajeta likovna umetnost, ki jo dojema raziskovana dru.bena skupina. Razumljena je kot likovno oblikovanje, ki presega zgolj uporabno vrednost in je za njegovo dojemanje potrebno estetsko izkustvo (Makarovie 1977: 129). Etnologa zanima tista umetnost oziroma »oblikovanje, ki ga raziskovana skupina percipira vsakdanje ali najbolj pogosto, ki ga skupina izbira po lastni presoji in okusu in ki na skupino moeno ueinkuje« (Makarovie 1977: 129). Doslej je bila v etnolo.ki sistematizaciji opredeljena in tudi v praksi obravnavana prete.no ljudska likovna umetnost, v smislu dela duhovne kulture veeinskega sloja prebivalstva v doloeenem zgodovinskem obdobju. Tako imenovana visoka likovna umetnost pa je ostala izven etnolo.kega zanimanja in v domeni umetnostne zgodovine. Umetnostnega zgodovinarja pa prednostno zanima profesionalna likovna produkcija in ukvarja se z vpra.anji likovne eistosti in umetni.ke kvalitete. Sooeamo se z na videz neizbe.no delitvijo predmeta raziskave na dve stroki in dva razliena pristopa. Ampak samo na videz, saj moramo postaviti umetnost v okvir celovite obravnave civilizacijskih in kulturnih dogajanj v easu in prostoru. »Vsakokratna umetnost vi.jih dru.benih plasti in ljudska likovna umetnost sta neloeljiva in med seboj povezana dela umetnostne podobe in likovne kulture doloeenega obmoeja v doloeenem easu« (Sedej 1992: 277). Le z vidika obeh strok lahko celovito zajamemo likovno umetnost. Pri preueevanju likovne umetnosti izseljencev je potreben interdisciplinarni pristop .e iz enega razloga. Izseljenska umetnost je namree mnogoplasten pojav, kjer se prepletajo vplivi razlienih kulturnih okolij: izvornega, torej slovenskega (izselitvenega, emigrantskega), in priselitvenega (imigrantskega). Ker kulturni pojavi, ki jih oblikuje izseljenstvo, poka.ejo svojo etnolo.ko zgovornost .ele tedaj, ko kompleksno razi.eemo naein .ivljenja posameznikov in skupin izseljencev (Ravnik 1982: 63), moramo tudi za razumevanje likovne umetnosti izseljencev 2 Raziskava je na tej stopnji zajela le likovne ustvarjalce, odnos konzuma do likovne umetnosti bo obravnavan v drugi fazi raziskave. Kristina Toplak najprej poznati njihov naein .ivljenja. Likovna umetnost pa je lahko po drugi strani vir za preueevanje in razumevanje obravnavane skupine. Vsak vir pa je potrebno nataneno analizirati in pri tem si lahko pomagamo z ikonografsko analizo likovnih del, oziroma nataneneje, razbiramo pomene v likovni umetnosti. Likovnega ustvarjalnega procesa ne moremo povsem izloeiti iz kulturnega okolja, v katerem nastaja in tudi ne smemo zanemariti pomena izvornega okolja, iz katerega nosilec tega procesa izhaja. Pri tem pa ni le sama umetnina tista, ki lahko zrcali te.nje ali likovno prakso v ambientu, v umetniku samem se porajajo zavestni in nezavedni procesi, ki jih veasih niti popolnoma ne razume (Mislej 1999: 95). 472 Ee razmi.ljamo o vplivu izseljenske izku.nje in okolja na likovno umetnost, je potrebno osvetliti .e vpra.anja, povezana z izra.anjem in ohranjanjem pripadnosti izseljencev slovenski skupnosti oziroma nataneneje vpra.anja etniene pripadnosti in s tem etniene (narodne) identitete. Obstoj skupnosti, ki je predvsem kulturna, naj bi bil v veliki meri vezan prav na etnieno identiteto (Luk.ie Hacin 1995: 176). Etnienost kot identiteta je izrazita skupinska identiteta in je eloveku dodeljena z rojstvom v doloeeni etnieni skupini ali skupnosti (Ju.nie 1993: 265.268). Pojem etnije in etnienosti se po Ju.nieu ve.e na .tiri kontinuitete: bivalno ali teritorialno, biolo.ko-genetieno, jezikovno in politieno. Etniena podoba neke skupnosti se praviloma izoblikuje v primerjavi z drugimi skupnostmi (odnos »mi-drugi«). V tem kontekstu moramo upo.tevati kriterije etnienega razlikovanja . jezik, religijo, zgodovinski spomin in zgodovinske mite (Ju.nie 1993: 270.271) in znake izra.anja etniene identitete, kot so naeini bivanja, oblaeenja, vrednotenja, dru.tvovanja in druge kulturne sestavine iz vsakdanjega .ivljenja (Kremen.ek 1976: 37). Najbolj razpoznavni zunanji znaki slovenstva v Avstraliji in s tem vidni simboli etniene identitete prve generacije avstralskih Slovencev so bili prav narodne no.e, jedi, glasba, plesi, petje in jezik (Eebulj Sajko 2000: 70). Ali je tudi likovna umetnost lahko vidni simbol etniene identitete slovenskih izseljencev (v na.em primeru ustvarjalcev te umetnosti)? Ee upo.tevamo univerzalnost umetnosti in izhajamo iz domneve, da ne moremo govoriti o slovenski likovni umetnosti, ki bi se po svojih specifienih znaeilnostih loeevala od katerekoli druge umetnosti, kot se lahko na primer jezik, potem tudi v primeru izseljenske umetnosti ne moremo govoriti o slovenski izseljenski umetnosti per se. V tem smislu likovna umetnost ne bi mogla biti zunanji znak slovenstva in s tem vidni simbol narodne (etniene) identitete Slovencev. Edina skupna znaeilnost te umetnosti bi bili njeni ustvarjalci kot pripadniki slovenskega naroda. Vendar pa je likovna umetnost vsaj posredno pripomogla k ohranjanju zavesti o etnieni pripadnosti samih umetnikov v Avstraliji, in sicer preko slovenske krajinske motivike, ki ji v doloeenem easu lahko pripi.emo tako imenovan narodno (nacionalno) identifikacijski pomen. Vee o tem v nadaljevanju. Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji Slovenski likovni umetniki v Avstraliji Po neuradnih ocenah .ivi v Avstraliji okoli 25.000 Slovencev.3 Naselili so se v vseh veejih obalnih mestih, manj.e skupine in posamezniki pa so razpr.eni tudi po notranjosti kontinenta. Odhajanje Slovencev v Avstralijo sega .e v eas pred drugo svetovno vojno (Eebulj Sajko 1992: 39.50), vendar so .ele spremenjene politiene in ekonomske razmere po drugi svetovni vojni povzroeile mno.ieno odhajanje na to najmanj.o celino. V letih 1947.1950 se je v Avstraliji naselil del slovenske politiene emigracije, po letu 1950 pa so zaeeli prihajati tudi ekonomski priseljenci. V sedemdesetih letih je priseljevanje v Avstralijo postopoma usahnilo. Delovanje avstralske uradne politike priseljevanja je imelo velik vpliv na naein .ivljenja priseljencev, med njimi tudi na skupino likovnih ustvarjalcev. Kot vsi 473 Nebritanci so se Slovenci v prvem povojnem obdobju sreeali s politiko popolne asimilacije, ki je temeljila na predvojnih rasistienih in velikobritanskih te.njah po ohranitvi etnieno homogene »avstralske rase« (Eebulj Sajko 2000: 17). Britanska identiteta avstralske populacije se je s easom poeasi zaeela spreminjati in skozi kratek prehodni, t. i. integracijski eas, se je po letu 1972 zaeel razvijati avstralski multikulturalizem, »s katerim je bila uradno potrjena etniena homogenost avstralske dru.be« (vee o tem glej Eebulj Sajko 2000). S tem so bili omogoeeni enakopravni dru.beni odnosi med etnijami, vlada je med drugim tudi finaneno podprla ohranjanje kulturne dedi.eine in jezikov priseljencev (Eebulj Sajko 2000: 58), kar je imelo vpliv na delovanje individualnih in skupinskih oziroma dru.tvenih dejavnosti, med njimi tudi na likovno. Koliko je med slovenskimi priseljenci v Avstraliji likovnih ustvarjalcev, ni znano. Doslej sem na.tela pribli.no trideset imen, vendar jih je najbr. .e vee.4 Zaradi specifienosti v likovnem ustvarjalnem procesu bomo loeeno obravnavali pripadnike prve in druge generacije izseljencev. K prvi generaciji pri.tevam osebe, ki so izvorno okolje zapustile kot izoblikovane osebnosti (zakljueena je primarna in vsaj zaeeta sekundarna socializacija). O procesu priseljevanja Slovencev v Avstralijo, formiranju slovenske skupnosti in naeinu .ivljenja, ki so si ga Slovenci prve generacije tam izoblikovali, je izerpno pisala Eebulj Sajkova (v svojem magistrskem in doktorskem delu, Med sreeo in svobodo, Razpotja izseljencev, .tevilni elanki), zato bomo tukaj spregovorili predvsem o specifienih pojavih v naeinu .ivljenja skupine likovnih ustvarjalcev. Pripadniki obravnavane skupine prve generacije so pri.li v Avstralijo med letoma 1951 in 1973, ena umetnica leta 1990. Izvirajo iz razlienih koncev Slovenije in v veeini primerov gre za tako imenovane ekonomske migrante, nekateri pa so pri.li tudi iz osebnih vzrokov (avanturizem). Po doslej znanih podatkih ni bilo 3 .tevilo slovenskih priseljencev povzemam po Jo.etu Pre.ernu, Enciklopedija Slovenije 4, 1990. Lojze Ko.orok pa pri.teva k tej .tevilki .e v Avstraliji rojene potomce in navaja .tevilo vee kot 40.000 (Slovenski izseljenski koledar, 1997). 4 .tevilni so se razselili po kontinentu, veliko, predvsem pripadnikov druge generacije, pa tudi nima vee stikov s slovensko skupnostjo. Kristina Toplak med slovenskimi izseljenci namenjenimi v Avstralijo nobenega .e v Sloveniji izobra.enega in uveljavljenega umetnika (v nasprotju z umetniki, ki so emigrirali v Severno in Ju.no Ameriko ter nekatere dr.ave Zahodne Evrope). Za prvo generacijo slovenskih priseljencev v Avstraliji je znaeilno, da gre za ljubiteljske umetnike oziroma samouke, ki so se z likovnim ustvarjanjem zaeeli ukvarjati po prihodu v Avstralijo.5 Kot veeina priseljencev so si najprej prizadevali za eim hitrej.o ekonomsko osamosvojitev. Po odhodu iz zbirnih tabori.e so se v iskanju dela nekaj easa selili po Avstraliji. V tukaj obravnavani skupini so le redki imeli poklic. Delo so iskali v tovarnah, na posestvih in v enem primeru na hidrocentrali v Snowy Mountains. 474 .enske so delale kot .ivilje, gospodinje v avstralskih dru.inah, kuharice, pomoenice, ena izmed njih je koneala .olo za medicinske sestre in nekaj easa delala v bolni.nici. Nekatere med njim so pri.le .e poroeene, druge so si mo.e na.le med Slovenci ali med Neslovenci v Avstraliji. Naslednji postaji sta bili ustalitev v predmestju veejega mesta ali v manj.em mestu, zagotovljena eksistenca in vsaj pogovorno znanje angle.kega jezika. .ele zdaj so bili izpolnjeni pogoji za negovanje lastnih ustvarjalnih talentov. Razpon zaeetka ustvarjanja se giblje od »kmalu po prihodu«, »pred tridesetimi leti«, »pred dvajsetimi leti«, »ko so otroci odrasli in sem imela dovolj easa« do »pred nekaj leti« in po upokojitvi. Najvee ljudi je zaeelo likovno ustvarjati sredi obdobja med priselitvijo in danes, potem sledijo tisti, ki so zaeeli .ele v pokoju, in le redki so lahko zaeeli z likovnim izra.anjem kmalu po prihodu v Avstralijo. Vzroki za zaeetek so bili razlieni. Od domoto.ja, dolgoeasja, spodbud drugih ljudi, vse do notranje potrebe po ustvarjanju. Sledil je nakup slikarskega materiala, zanimati so se zaeeli za slikarske teeaje oziroma .ole in se vanje tudi vpisali. Vsi tukaj obravnavani umetniki so koneali vsaj teeaj ali umetni.ko .olo, nekateri so jih obiskovali vee kot deset let. »V Avstralijo sva z mo.em pri.la 1954. /./ Jaz sem delala osem let v tovarni in po osmih letih je pri.la .e ena heerka, smo bili .e v na.i hi.i. Mo. je rekel, ti bodi lepo doma z otroci, jaz bom pa zaslu.il. On je malo doma delal in jaz sem mu pomagala, nisem dr.ala kri.em rok. Tam pa tam sem .la v angle.ko .olo, ker sem imela vee easa kot on. /./ Sem se spomnila, ko sem delala v Trstu pri profesorju umetnosti, Gromu, Bogdanu Gromu. On je ueil na gimnaziji v Trstu in v Rodni grudi je nekaj pisalo o njem. Sem si rekla, bom jaz malo pogledala, ee znam kaj narisat. Od tega je zdaj dvajset let. .la sem malo v .olo, tako privatno, a nimam nobene izobrazbe. Nisem .la na nobeno univerzo, le na privat teeaje, tu pa tam, ne zmeraj.«6 »Najvee sem bil zaposlen pri izdelovanju betonskih izdelkov, sem imel tudi svojo tovarno, kjer smo delali monta.ne izdelke iz betona. In v par letih smo 5 Tudi Stanislav Rapotec (1913.1997), ki velja za najuspe.nej.ega in najbolj priznanega umetnika slovenskega rodu v Avstraliji, je bil samouk. 6 Slikarka iz Melbourna. Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji tovarno prodali in kupili farmo. Poeasi sem .el v pokoj. Ugotovil sem, da .ivljenje v pokoju ni zdravo in spet sem se vrnil na betonske izdelke in se poleg tega zaeel ukvarjati z mozaikom. To mi je bilo zmeraj pri srcu. Na novo sem se spet zaeel ukvarjati z mozaikom.«7 Velik problem je priseljencem predstavljal eas, ki ga je zahtevalo likovno ustvarjanje. Predvsem .enske so morale uskladiti vlogo matere, .ene in umetnice, hkrati pa .e hoditi v slu.bo. Veliko jih ni imelo podpore svojih dru.inskih elanov pri likovnem ustvarjanju, za kar je bila kriva predvsem te.nja priseljencev po materialni preskrbljenosti. Likovno ustvarjanje je veljalo prej za zapravljanje denarja in easa kot pa za dobiekonosno dejavnost. »Seveda, sem hotela .tudirat slikarstvo na univerzi in sem se .la pozanimat, 475 koliko let, koliko easa bi potrebovala, da bi do.tudirala. Ko mi je rekel direktor, da bi rabila .tiri dni v tednu full time, tri leta, sem eutila, da to ni mogoee. Dva dni v tednu sem delala, poleg tega imam dva otroka. To je nemogoee, sem ugotovila, da ne bom .tudirala, ampak da se bom ukvarjala s slikarijo. In sem od takrat naprej zaeela slikati.«8 Obiskovanje likovnih teeajev in .ol je slovenskim umetnikom poleg likovnega znanja9 omogoeilo tudi bolj neposreden stik s pripadniki drugih etnij, torej socialne vezi. Ponavadi so svoja dela prvie razstavili v okviru teeajev in .ol, kasneje pa tudi v slovenskih in neslovenskih dru.tvih, sodelovali so na nagradnih nateeajih, dobrodelnih razstavah, nekateri tudi v zelo uglednih avstralskih galerijah. Razstave likovnih del so bile veeinoma prodajnega znaeaja, kar je zahtevalo doloeeno anga.iranost umetnikov. Tako so omenjene aktivnosti pripomogle tudi k la.ji in hitrej.i integraciji teh ljudi v avstralsko dru.bo. Vplivi umetni.ke dejavnosti so vidni v bivalni kulturi umetnikov. Ponavadi delajo doma, zato je atelje ali vsaj delovna soba sestavni del bivali.ea, nekatere hi.e likovnih ustvarjalcev pa so prave galerije. Tak.na ureditev ima tudi drugi namen: galerist ali zainteresirani kupec lahko kar tam izbere ali .ele naroei likovno delo, ki ga .eli imeti. Bolj pogosto pa so ustvarjalci sami ponujali svoja dela in tudi veliko potovali po Avstraliji in tudi izven nje. Le redki, predvsem starej.i, nimajo ob.irnega repertoarja razstav po razlienih mestih. Razstavljanje je tako imelo velik vpliv na ureditev njihovega vsakdanjika, saj so morali ponavadi sami ali s pomoejo dru.ine urejati vse potrebno v zvezi z organizacijo, kar je pogosto vkljueevalo tudi financiranje. Kot sem .e omenila, gre v primeru prve generacije za ljubiteljske umetnike oziroma samouke, ki ustvarjajo izkljueno figuralno umetnost. Eeprav gre za veejo skupino ustvarjalcev, ne moremo govoriti o reprezentativnem vzorcu. Znaeilnosti obravnavane skupine so pokazale na dva razliena tipa ustvarjalcev: 7 Sogovornik iz Melbourna, ki je .e v Sloveniji delal kot kamnosek . izdelovalec mozaika. 8 Slikarka iz Alburya, ki je pri.la v Avstralijo leta 1973. 9 Zanimivo je, da so poimenovanje likovnih tehnik, orodij, materiala idr. osvojili v angle.eini, slovenskih izrazov pa se med na.imi pogovori niso spomnili, oziroma jih velikokrat tudi niso poznali. Kristina Toplak -naj.tevilenej.i so tako imenovani »prilo.nostni slikarji«10, ki likovno ustvarjanje do.ivljajo kot hobi, -na drugi strani pa so slikarji, ki v umetnosti i.eejo nekaj vee in .e lahko govorimo o umetni.kem poklicu. Prvi so zaeeli likovno ustvarjati iz dolgoeasja, predvsem .enske, ki so ostale doma z otroki oziroma v easu po upokojitvi in je bilo potrebno porabiti odveeni eas. Za njih je znaeilno, da so obiskovali slikarske teeaje ali privatne ure slikanja, vendar ne na redni podlagi. Veliko so in nekateri .e danes delajo po naroeilu, tako da reproducirajo podobe z razglednic, slik v revijah (predvsem v Rodni grudi) in fotografij. Veeina je tudi moeno povezana s slovensko skupnostjo. Veekrat sem 476 zabele.ila, da jih predvsem umetniki iz druge zgoraj omenjene skupine imenujejo »chocolate box painters« (po idilienih, veekrat osladnih slikah na bonbonierah). V drugo skupino lahko uvrstimo tiste ljubiteljske umetnike, ki ustvarjajo po svojih notranjih obeutjih, od te umetnosti v veeini primerov tudi .ivijo in se z njo .e dlje easa ukvarjajo. Zaeeli so ustvarjati iz neke notranje potrebe; najveekrat navajajo kot razlog domoto.je. Ponavadi so koneali umetni.ke .ole, ne samo teeajev, zato je tudi kvalitetna raven te umetnosti vi.ja. Poveeini so bili sprejeti tudi v avstralska dru.tva umetnikov. Umetnost jim pomeni izziv in so izoblikovali lasten stil (impresionisti, pravi naivci, realisti). Veliko umetnikov iz te skupine se ne vkljueuje v dru.tveno .ivljenje slovenske skupnosti. O prvem in drugem tipu bomo govorili tudi pri analizi likovnih del. Likovna umetnost Slovencev v Avstraliji Na likovno umetnost slovenskih izseljencev je vplivalo vee dejavnikov. Posku.ali jih bomo definirati skozi analizo likovnih del in ob primerjavi z naeinom .ivljenja. V na.em primeru lahko govorimo o primarni ali naravni motiviki in sekundarni ali konvencionalni motiviki likovnih del,11 odvisno od tega ali v njih najdemo globlje pomene. V prvi vrsti je na umetnost vplival .e vzrok odhoda iz Slovenije, nato do.ivljanje in sprejemanje novega okolja, v katerem so se obravnavane osebe prostovoljno/ neprostovoljno zna.le, ter temu primerno moeno obeutenje domoto.ja. Nekatere je domoto.je tudi vzpodbudilo k likovnemu ustvarjanju. Svoja obeutja so hoteli na nek naein izpovedati, jih materializirati. »Ko sem naredila tretjo, eetrto sliko, se mi je pojavil na sliki obraz tega eloveka s ernim klobukom, v erni obleki, ki je imel moj obraz. Slika je govorila o mojem slovesu iz Slovenije, pravzaprav o slovesu z mojim fantom, s tisto 10 Veeinoma gre za slikarje, zato tudi tak.no poimenovanje. 11 Izraza je utemeljil Erwin Panofsky (Panofsky 1994: 38.40). Doloeene oblike linij in barv identificiramo kot predstavitve naravnih objektov (ljudje, .ivali, rastline, predmeti, pokrajine). Gre za zaznavanje sveta eistih oblik, ki je nosilec primarnih ali naravnih pomenov in ga lahko imenujemo svet umetni.kih stvarnih motivov. Nadgradnja tega je sekundarna ali konvencionalna motivika, kjer umetni.ke stvarne motive in njihovekombinacije povezujemo s temami ali koncepti. Tako pridemo do zgodb ali alegorij v likovnih delih. (Panofsky 1994: 41). Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji Obiskovalci na odprtju razstave likovnih del z naslovom Karantanija slovenskega umetnika druge generacije, 27. novembra 2002. Umetnik je v tapiseriji upodobil nekatere slovenske motive (avba, lectovo srce, vzorci eipk, zmaj kot simbol Ljubljane) in prizore iz materinega .ivljenja (begunski kamp, sorodnika iz Slovenije). (Foto: Kristina Toplak, 2002) ljubeznijo, moj zadnji dan, moj zadnji sloves, zadnji obeutek. Tisto sem naslikala ... Enostavno sem ga morala postaviti v vsako sliko. Od te slike naprej, sem nekak podzavestno zaeela slikat vse moje obeutke o Sloveniji, o domoto.ju, kar sem do.ivela. Iz mene je kot ena reka tekla. Sem naslikala slovensko pesem ... pravzaprav do takrat slovensko pesem sploh nisem mogla poslu.at, ker ee bi poslu.ala slovensko pesem, bi zaeela jokat. In ko sem zaeela slikat, sem poslu.ala slovensko glasbo, ker to mi je bila inspiracija. Ee sem se pogovarjala z nekom, ee sem sliko pogledala, kamorkoli sem potovala, dobila sem obeutek, da moram slikat .«12 »To je [kip] narejeno iz lesa in se imenuje Na kri.i.eu. Je iz zgodovine. Lahko bi bil grad, leseni vojak, vendar gre za izvor. Mojo zgodovino. Ko, da stojim pred kapelico. Ko pride. na kri.i.ee in tam stoji kapelica. Spominja me na eas, ko smo odhajali, kako sta moj oee in mama stala pred njo in razmi.ljala, da se mogoee ne bosta nikoli vrnila. V bistvu imam nostalgiene spomine, kako eutim o doloeenih stvareh. Naredil sem veliko del, ki govorijo o tej moji zgodovini.«13 Ne glede na to, v katero skupino lahko umestimo umetnika, med »prilo.nostne slikarje« ali poklicne umetnike, pri vseh je v zgodnjih letih prisotno veeje .tevilo 12 Umetnica je kot mlado dekle pri.la v Avstralijo pod pritiskom star.ev. Glej opombo 7. 13 Kipar iz Pertha, ki je pri.el v Avstralijo kot trinajstletni fant leta 1961. Kristina Toplak Z razglednic preslikani prizori iz Slovenije nad odrom v dvorani Slovenskega dru.tva Sydney. (Foto: Kristina Toplak 2002) 478 slik s t. i. domovinsko tematiko. Dela govorijo o spominih iz otro.tva, iz mladosti, o domoto.ju po domaeem kraju, prevladuje nostalgieni odnos do slovenske pokrajine. Najpogostej.i motivi iz tega easa so Bled (pogled na jezero z otokom in grad v ozadju), Bohinjsko jezero, Triglav, tudi morje, planine, domaei kraj, smreke, jeleni, domaee .ivali, delo na polju (oranje s konjem), kozolec, cerkvice na hribeku itd. Etnolo.ko zanimivi so motivi slovenskih .eg, bri.ke .ene in dekleta, ljudsko stavbarstvo in podobno. Ti motivi so prevladovali predvsem v easu prvih skupinskih razstav v slovenskih dru.tvih v drugi polovici sedemdesetih let (ena izmed prvih razstav je po nekaterih podatkih bila leta 1977 v Melbournu14) in tudi .e v osemdesetih letih. Menim, da so nastali kot posledica domoto.ja, nostalgienega pogleda na Slovenijo in zaeetnega nesprejemanja oziroma nevajenosti novega okolja, »kulturnega .oka«. Predvsem ekonomski izseljenci so sami sebe dolgo preprieevali, da gre samo za zaeasno preselitev, da se bodo vrnili v Slovenijo, ko bodo zaslu.ili dovolj denarja. .eleli so imeti pred seboj podobo Slovenije, si dokazati, da nanjo niso pozabili. Drugi razlog za obstoj te motivike pa lahko najdemo v relativni nemobilnosti slovenskih priseljencev, ki so vsaj v prvem obdobju veeino easa in denarja namenili lastni blaginji in dru.tvenemu .ivljenju, kar je bilo ozko vezano na kraj bivanja. Niso poznali avstralske narave in divjine v notranjosti kontinenta, ki sta jih .ele kasneje prevzeli in postali neizerpen vir navdiha za likovno upodabljanje. Eas prvih razstav (1977.1985) sovpada z razvijajoeim se multikulturalizmom v avstralski dru.bi, ki je omogoeil svobodnej.o manifestacijo izra.anja pripadnosti slovenskih ljudi, tudi skozi likovno govorico. Predvidevam lahko, da so se motivi iz posameznikove osebne sfere preko razstav, ki so bile v tem easu mno.ieno obiskane, preselili tudi v kolektivno zavest. Slovenski umetniki so poslikali zidove slovenskih dru.tev in cerkva. Slovensko dru.tvo Sydney ima na primer v veliki dvorani nad odrom ogromen poslikan friz z motivi, ki prikazujejo Slovenijo od morja, Alp, preko Ljubljane, Dravskega polja do Prekmurja, in po stenah veeje .tevilo slik z motivi iz Slovenije, Slovenski klub v Adelaidi pa na zadnji steni za odrom ogromno poslikavo Bleda. Severno 14 Arhiv Slovenskega dru.tva Melbourne. Hranijo veliko vabil na razstave tudi drugih organizacij in dru.tev. Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji steno slovenske cerkve v Merrylandsu (Sydney) krasi monumentalen mozaik Martina Slom.ka, za oltarjem je lesen kip Brezijanske Marije in po cerkvi je razporejen kri.ev pot, ki je v celoti delo slovenskega umetnika. Dela z religiozno tematiko so omejena le na cerkvene prostore. V tem zaeetnem easu so na slikah obravnavane skupine umetnikov prevladovale upodobitve krajev in krajinske prvine (Bled, Bohinj, Triglav, morje, kozolec, cerkvica na hribu). Le-ti lahko postanejo vidni simboli dru.be, po katerih se ravna in ki odsevajo njeno podobo, saj je tako kot skupni jezik, zgodovina in zavest tudi skupno ozemlje ena od vezi etniene skupine (Kuean 1998: 16). V na.em primeru lahko govorimo o simbolnem pomenu krajine v likovnih delih. Po Kueanovi so simbolno pomensko obogatene krajinske prvine 479 lahko nosilke tako osebne kot skupinske identitete, gre torej za simbole pripadnosti doloeeni skupini (Kuean 1998: 37). Bled, Bohinj, Triglav so (na slikah) postali simbolni nosilci etniene identitete avstralskih Slovencev (v na.em primeru likovnih ustvarjalcev), saj simbolizirajo pripadnost slovenskemu narodu. Po drugi strani pa so posamezni ustvarjalci prodali tudi po 25 slik Bleda. Prve slike, ki so jih ustvarili Slovenci v Avstraliji ali pa so jih izseljenci prinesli iz Slovenije, so spro.ile pravo veri.no reakcijo in po besedah sogovornice je skoraj vsaka hi.a v tistem easu imela sliko Bleda. Sklepam lahko, da je v tem easu pri likovnih ustvarjalcih obstajal tudi moean komercialni dejavnik, kar nekoliko zmanj.uje identifikacijsko vlogo umetnosti. Ustvarjalci niso naredili tako velikega .tevila slik s slovenskimi motivi iz lastnih notranjih vzgibov, ampak zato, da bi zadostili povpra.evanju. Sorazmerno s easom, pre.ivetim v novem okolju, in s stopnjo akulturacije so Slovenci zaeeli odkrivati in sprejemati avstralsko okolje. Lahko bi rekli, da je bil to nekak.en prehodni eas15, ko so odkrivali Avstralijo, potovali v notranjost kontinenta in se poeasi sprijaznili s tem, da ostanejo za zmeraj. »Mogoee je bila ta razlika v tem, kako smo Slovenijo dr.ali, smo si jo prinesli s sabo, vsa ta lepa zelena in plava. In kako veasih Avstralijo vidi., samo vse po.gano. Dolgo easa nam je vzelo, da smo Avstralijo videli lepo. Na primer vidi. sem in tja nekaj lepega, ampak kamorkoli si .el, po.gano. In ee primerja. s Slovenijo, je to . je psiholo.ko pogojeno. Ampak potem pa zaene. videt Avstralijo, kako je lue in ravno zaradi te divjine, zaradi tega, kako je to lepo. In i.ee. igro luei bolj kot pa v Sloveniji. V Sloveniji so bolj ti mehki motivi, tukaj pa bolj i.eemo lue.«16 Umetniki so zaeeli upodabljati avstralsko pokrajino in naravo, morje, tipiene angle.ke obalne hi.ice, domaeine, avstralsko rastlinje, zemljo. Spremenila se je tudi barvna paleta. Gozdno zeleno, belo, sinjo so zamenjale barve zemlje, pu.eave, evkaliptusov, .areee barve sonca in drugaene barve morja. Veekrat so moji sogovorniki 15 Omenjenih obdobij, zaeetnega (lahko bi mu rekli slovensko), prehodnega in nekak.nega avstralskega, ne moremo nataneno definirati. Pri vsakem posameznem ustvarjalcu so trajala razlieno dolgo. 16 Sogovornica iz Melbourna, ueiteljica, ki je pri.la v Avstralijo leta 1968. Kristina Toplak Nostalgieni spomin na Slovenijo, delo Johna D. Kodriea, nedatirano. (Foto: Kristina Toplak, 2002) omenjali, da so v tem prehodnem easu .eleli pokazati svojcem v Sloveniji svojo novo domovino in kraj, kjer .ivijo. S tem namenom so v Slovenijo prina.ali slike Avstralije, v eemer lahko razberemo njihovo sprejemanje nove domovine. Vzporedno s tem pa je naraslo zanimanje za te motive tudi med Slovenci v Avstraliji. Umetniki so v drugi polovici osemdesetih let zmerom bolj razstavljali dela z avstralsko motiviko. Dvojna identiteta slovenskih izseljencev, kot jo je utemeljila Eebulj Sajkova (Eebulj Sajko 2000: 69.87), se je pri avstralskih Slovencih pokazala v razpetosti med obema naravnima in kulturnima okoljema (slovenskim in avstralskim), v jeziku, pripadnosti prostoru, v katerem bivajo, in skupnosti. V posplo.enem smislu pa dvojnost razberemo tudi iz likovnih del obravnavane skupine avstralsko-slovenskih umetnikov. V nobenem primeru ne moremo govoriti o izkljueni prevladi slovenskih ali avstralskih motivov. Le v zgodnej.em obdobju so prevladovali slovenski, seasoma so se pojavili avstralski, nato pa opa.amo konstantno prisotnost enih in drugih, eeprav je v zadnjih letih slovenskih izredno malo. Njihov obstoj je odvisen od vpliva izvornega okolja (posredno preko osebnega dojemanja izseljenske izku.nje vsakega posameznika, neposredno preko fizienih stikov z domovino), delno pa tudi od povpra.evanja kupcev. Nekaj besed moramo na koncu nameniti tudi drugi generaciji slovenskih umetnikov v Avstraliji. Sem pri.tevam osebe, ki so bile rojene v izvornem okolju star.ev in so se primarno socializirale v okolju priselitve, in potomce izseljencev, ki so rojeni v novem okolju. V drugi generaciji so veeinoma profesionalno izobra.eni Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji Avstralska realnost, delo Johna D. Kodriea, nedatirano. (Foto: Kristina Toplak, 2002) umetniki, ki so v Avstraliji pridobili univerzitetno izobrazbo. Raziskovanje procesov etniene pripadnosti in identitete druge generacije je v primeru Avstralije .e popolnoma nepokrito. Tudi sama se v tematiko nisem poglabljala, zato bom na tem mestu navedla le nekaj opa.anj povezanih z likovnimi ustvarjalci. Iz pogovorov z njimi in iz likovnih del lahko sklepam, da v veeini primerov niso obremenjeni s svojim poreklom in z etnieno pripadnostjo. Eeprav so se v mladosti udele.evali dru.tvenega .ivljenja in se aktivno vkljueevali tudi v kulturno-umetni.ko dejavnost, so danes zelo malo povezani s slovensko skupnostjo. V nekaterih primerih je pri.lo celo do odklona od naeina .ivljenja in ohranjanja etniene identitete, kot so ga in ga .e danes prakticirajo avstralski Slovenci. Lastno identiteto so pripadniki druge generacije oblikovali veeinoma v odnosu z neslovenskimi elani avstralske dru.be, katere del tudi so. Odkrivanje oziroma .elja po poglobitvi etniene identitete se pri njih pojavlja spet v kasnej.em .ivljenjskem obdobju. To je pri nekaterih opazno tudi v likovnih delih, predvsem ob stiku s Slovenijo. Nekateri so opazili vpliv .slovenskih barv. na kolorit, drugi so menili, da obeasno do.ivljajo podzavestne vplive svojega etnienega izvora v umetnosti. V enem primeru je pri umetnici po stiku s Slovenijo (prvem obisku) pri.lo celo do ustvarjalne krize in osebnega preloma. Vendar gre za osamljen primer. Veliko umetnikov druge generacije .ele odkriva lastne umetni.ke potenciale in bodo morebiti predmet kak.ne prihodnje raziskave. Kristina Toplak Za sklep Likovna umetnost je produkt posameznikove ustvarjalnosti. Nikakor je ne moremo obravnavati v smislu enotnega umetnostnega hotenja raziskovane skupine. To tudi ni moj namen. Obravnavala sem le nekatere pojave, za katere menim, da so pomagali izoblikovati umetnost obravnavane skupine likovnih ustvarjalcev. Likovna umetnost Slovencev po svetu se od umetnosti v matieni domovini razlikuje po edinstvenem dose.ku: sintezi dveh svetov, dveh kultur, ki se ka.e pri vsakem ustvarjalcu v izseljenstvu in jo opa.amo tudi v likovnih delih samih.17 V .ir.em smislu so umetniki iskali likovne pobude v zunanjem svetu, okolju (pokrajina, podnebje, ljudje), te so bolj univerzalne, vplivi pa so prihajali iz notranjega, osebnega 482 sveta (zavest o etnieni identiteti, sprejemanje skupnosti priselitve in sprejemanje lastnega etnienega izvora), ki je individualne narave. Vplivi okolja so se kazali predvsem v novi motiviki in barvah (rdeea barva zemlje, pu.eavski barvni odtenki) ter naeinu upodabljanja. V primeru osebnih notranjih vplivov pa je .lo pri nekaterih ustvarjalcih za zavestno potrjevanje lastne etniene pripadnosti. Umetniki so se ukvarjali s svojim poreklom, temami, kot so dru.ina, preteklost, domovina, slovenska krajina. Na drugi strani pa umetnikov (predvsem mlaj.e generacije) te teme niso zanimale. Zavedajo se njihovega obstoja in jih ne zanikajo, vendar jim v umetnosti ne pomenijo izziva. Za obravnavano skupino avstralsko-slovenskih likovnih ustvarjalcev je znaeilno, da so slovenski motivi prevladovali predvsem v njihovih zgodnej.ih delih, v prvih letih likovnega delovanja, velikokrat pa so se pojavljali tudi v easu po vrnitvi iz izvorne domovine (Slovenije), kar velja tudi za mlaj.o generacijo. Seasoma so se ti motivi izgubili, oziroma so se me.ali z motivi in vsebinskimi vplivi iz novega, avstralskega okolja. Dlje kot so izseljenci .iveli v novem okolju, bolj se je spreminjala likovna motivika v njihovih delih. Tako so se zaeeli pojavljati avstralska pokrajina, rastlinje in .ivalstvo, domaeini, s katerimi so se sreeevali. Pri veeini se je v novem okolju spremenila tudi barvna paleta. Barve so postale barve okolja. Likovna umetnost je bila v obravnavanem primeru sredstvo za izra.anje osebne in etniene identitete njenih ustvarjalcev. Preko likovnih del, ki so ponazarjala konkretne znaeilnosti slovenske krajine in domovino na simbolni ravni, so posamezniki v doloeenem obdobju .ivljenja izra.ali svojo pripadnost slovenskemu narodu oziroma prostoru. Ker gre za easovno omejeno obdobje, lahko govorimo le o izra.anju etniene identitete, ne pa o njenem ohranjanju. Vpletanje slovenske motivike v likovna dela je bilo odvisno od vee dejavnikov: posameznikovega umetni.kega hotenja, zavedanja lastne etniene identitete in easa pre.ivetega v novem okolju, nenazadnje vpetosti umetnika v slovensko skupnost. V avstralskem primeru so bili med ljubiteljskimi umetniki veeinoma tako imenovani »prilo.nostni slikarji« najdlje nosilci te motivike. 17 Povzeto po Irene Mislej, elanek v Delu, 17. 7. 1990. Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji LITERATURA EEBULJ SAJKO, Breda (1992): Med sreeo in svobodo: avstralski Slovenci o sebi. Ljubljana: samozalo.ba. EEBULJ SAJKO, Breda (1999): Etnologija in izseljenstvo: Slovenci po svetu kot predmet etnolo.kih raziskav v letih 1926.1993. Ljubljana: Slovensko etnolo.ko dru.tvo. EEBULJ SAJKO, Breda (2000): Razpotja izseljencev: razdvojena identitetaavstralskih Slovencev. Ljubljana: Zalo.ba ZRC. JU.NIE, Stane (1993): Identiteta. Ljubljana: Fakulteta za dru.bene vede. KREMEN.EK, Slavko (1976): Etnolo.ka topografija slovenskega etnienega ozemlja: Uvod, Poroeila. V: ETSEO. Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. KUEAN, Ana (1998): Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana: Znanstveno in publicistieno sredi.ee. LUK.IE-HACIN, Marina (1995): Ko tujina postane dom: resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicistieno sredi.ee. 483 MAKAROVIE, Gorazd (1977): Likovno obzorje. V: ETSEO: vpra.alnice X. Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. MISLEJ, Irene (1999): Bara Remec . sreeanje s tujim svetom. V: Glasnik SED, 39, .t. 3.4, str. 95.97. PANOFSKY, Erwin (1994): Pomen v likovni umetnosti. Ljubljana: Studia humanitatis. RAVNIK, Mojca (1982): Etnolo.ko preueevanje slovenskega izseljenstva na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V: Glasnik SED, 22, .t. 3, str. 62.64. SEDEJ, Ivan (1992): Ljudska likovna umetnost. V: Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana: Mladinska knjiga. BESEDA O AVTORICI Kristina Toplak, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja ter prof. umetnostne zgodovine. Od leta 2003 zaposlena kot asistentka - mlada raziskovalka na In.titutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo se osredotoea na likovno umetnost slovenskih izseljencev po svetu (iz eesar je leta 2002 tudi diplomirala). ABOUT THE AUTHOR Kristina Toplak is a university graduate ethnologist, cultural anthropologist, and professor of art history. She has been employed as an assistant and junior researcher at the Institute for Slovene Emigration, Scientific Research Centre, Slovene Academy of Sciences and Arts, since 2003. Her research work focuses on the plastic arts among the Slovene emigrants around the world (the subject of her graduation thesis in 2002). SUMMARY SLOVENE PLASTIC ARTISTS IN AUSTRALIA The influence of emigrant experience on plastic arts The plastic arts are rarely mentioned in professional and popular literature. We can only guess that they are hidden in the many references to .other cultural activities.. As far as ethnology is concerned, the subject has been completely ignored to date. The plastic arts are, however, an important segment of the cultural activities among the Slovene emigrants. They manifest themselves at the individual as well as collective level and reveal specific features. This articles is thus a first attempt to shed light on this hardly known segment of the cultural and artistic activities of emigrants from an ethnologist viewpoint. The focus of our interest are the way of living of plastic artists in Australia and their work, but to evaluate it as art. The way people change when they arrive in a new environment and during their later life there, and whether they are torn or not between the motherland and their new homeland shape Kristina Toplak the emigrant.s identity. That is why we addressed the issue how the experience of these events are reflected in art and the environment.s influence on the plastic arts. Another question is whether the plastic arts and the related exhibitions of several generations of Slovene emigrants act as impulses to express people.s personal and national (ethnic) identity. The article establishes that research into the plastic art of emigrants necessarily requires an interdisciplinary approach and defines terms like plastic arts in ethnology, ethnic identity, and the connection between the way of living and art. The central section of the article introduces the reader to the specific ways of living of plastic artists in Australia and to their art. The first and second generations are dealt with separately; among the first generation amateur artists prevail. Through an analysis of the motifs and taking into account the way of living of a group of artists, the author concludes that the plastic arts and the exhibitions connected with them can indeed be a way of expressing personal and national (ethnic) 484 identity, but not in all generations and not in every single artist. The inclusion of Slovene motifs in paintings depends on how deep the artist is (still) rooted in the Slovene community, his own artistic goals, ethnic identity, and the period he or she has lived in the new environment. In Australia, .occasional painters. are the main producers of these motifs. In this case the plastic arts were a means to express the painters. personal and ethnic identity. Through plastic works of art, which illustrate concrete typical features of the Slovene landscape and homeland at a symbolical level, individuals expressed their feelings and their adherence to the Slovene nation during a certain period. As this period is limited, these works of art involve the expression of ethnic identity, not its preservation.