/ Največji slovenski dneroil^ ▼ Združenih državah Valja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust: slovenskih, delavcevv Ameriki, The largest Slovenian Da3j m the United States. Iswed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELET0N: CHslsea 3—3878 Entsrsd m Second Class Matter September 21, 1903, *zt the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHslsaa 8—887« NO. 187. — ŠTEV. 187. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 10, 1932. — SREDA, 10. AVGUSTA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK tttv, FARMERJI NOČEJO POSIUATI PRIDELKOV NA TRG Bolivija mora prenehati z boji DELAVCEV NE BODO VEČ PLAČEVALI Z DENARJEM, PAČ PA Z NAKAZNICAMI, KATERE BODOZAMENJALI ZA HRANO V državi Iowi so zastavkali farmerji. — Poljskih pridelkov ne pošiljajo na trge, pa tudi mleka in jajc ne vozijo v mesta, da obdrže cene. — Tovarna za klobuke je pričela delati z 1200 delavci. — šeststo tekstilnih stavkarjev se je vrnilo na deio. — Izobraženci bodo delali na farmah. Des Moines, Iowa, 9. avgusta. — Nekateri farmerji so pričeli s stavko in so odl<>čni, da zavzamejo bojevito stališče kot industrijski delavci, da rešijo svoje poljedelske nadloge. Stavka se je pričela ob 5 popoldne, ko večinoma! farmerji prično molzti krave. T<>da stavka ni bila podobna industrijski stavki. Ni bilo piketov, ne demonstracij. Krave s«» dajale mleko kot prej. Kokoši so znesle jajca. Farmerji svojega namena ne mislijo doseči s tem, da ne bi več spravljali pridelkov, temveč, da jih ne pošljej«« na trg. Farmerje je organizirala Farmers I ioliday Association of Iowa in ki farmerjem stavi nalogo, da skozi 30 dni ne prodajajo svojih pridelkov. V tej stavki bodo najbolj prizadeti farmerji, ki večinoma rede krave za mleko. Mleko in masl<>. ki je donašalo farmerjem stalne dohodke, m<>ra biti dano prašičem, ali pa ga morajo sploh uničiti. Ravno tako morajo uničiti tudi jajca, katera ne morejo sami použiti. 1 a stavka obsega sam" farmerje v državi Iowa. Predsednik Holiday Association, Milo Reno, je mnenja, da bo ta stavka dosegla svoj namen. NORWALK, Conn., 9. avgusta. — Hat Corpo lation of America, ki vključuje prejšnje klobučar-ke tovarne Kavanaugh-Dobbs, Croft and Knapp, Knox Hat in druga klobučarska podjetja, je naznanila, da je pričela s popolnim obratom s 1 200 de lavci. i Pred d vema tednoma je družba delala samo z 800 delavci in samo po nekaj dni na teden. , Predsednik družbe John Kavanugh je rekel: — Police v trgovinah so danes prazne in prišel je čas, ko jih marajo trgovci zopet napolniti, ako hočejr obdržati svoje trgovine. Tudi kreditni položaj se je mnog" izboljšal. HIGHPOINT, N. C., 9. avgusta. — Industrija v High Point okrožju je zopet postala živahna* ko fe je vrnil na delo zadnji izmed 6000 stavkarjev v tekstilnih tovarnah. V tovarno Adams-Mills Full Fashioned Hosiery Mill se je vrnilo na delo okoli | 200 delavcev, ko je prišlo do sporazuma glede plač med lastniki tovarn in stavkarji. MNNEAPOLIS, Minn., 9. avgusta. — Mož z "belim ovratnikom" je prišel na pomoč. Okoli 50 tisoč srednje izobražencev se je organiziralo v načr tu samopomoči, kjer bo za plačevanje in kupovanje pravi ameriški denar nadomestoval "denar" v obliki nakaznic. Medtem ko je po celi deželi mnogo delavskih posredovalnic za navadne delavce, se ni nikdo zmenil za srednji razred delavcev z "belimi ovratniki", katere ravno tako tare brezposlenost kot vsakega delavca. Farmerji so pri volji plačati farmerska in drugd clela na farmi in poslopjih s svojimi poljskimi pri- VETERANI BODO SLI V MEHIKO Njih voditelj jih spodbuja, da korakajo v Mehiko. — Mehiško časopisje je odločno proti temu načrtu. Huntington, W. Va., 9. ;»vlitična nasilja najstrožje kaznovana. Za najtežje slučaje je določena smrtna kazen. Dosedaj e bil kaznovan s mrtjo samo premišljen 11**40 r. v bodoče fco pa obsojen na smrt. sleherni, kdor bo umoril v jezi ali sovraštvu svojega političnega nasprotnika. kdor bo napadel policijskega uradnika in kdor bo potom požiga povzročil smrt kakega človeka. Za težko telesno poškodbo je določenih deset let zapora V posameznih okrajih bodo u-stanovljena posebna sodišča, ki bodo sodila, izključno le povzročitelje političnih nemirov. Vsak časopis, ki bo ščuval k nemirom. bo enostavno zatrt, pa tudi nad časopisi v splošnem bo u-vedena najstrožja cenzura. NANKINŠKI KABINET JE RESIGNIRAL Krizo je povzročil odstop ministrskega predsednika Wanga. — Predsednik je zapreiil z odstopom. Šanghaj. Kitajska H. avgusta. (Celi kitajski kabinet v Nankigu je odstopil. Člani kabineta NEVTRALNE DRŽAVE SO STAVILE BOLIVIJI SVOJE ZAHTEVE 0 WASHINGTON. D. C. 9. avgusta. — Zastcp-niki Združenih držav ter drugih južno-ameriških držav, so stavili bolivijski vladi zahtevo, da tekom 24 ur preneha s sovražnostmi proti Paraguay. Obenem je bila paraguayska vlada o tem obveščena, da ob gotovem času preneha z obstreljevanjem sovražnih postojank. Združenim državam so se v tej zahtevi pridružile še južnoameri-Sanghaju so! ške države: Mehika, Kuha, Co-brzojavno sporočili svojim tova-1 loinbia in I ruguav. rišem v Xankingu o .svojem sklepu J Besedilo teh zahtev ni bilo ob-in t udi člani v Nankingu so sle-! javijeno, toda domneva se. da so dili njihovemu zgledu. Ministr- J skupne vlade zahtevale, da Boli-ski predsednik Wang je odstopil . vija sprejme njihoev pogoje in se že v soboto. j razglasi premirje na podlagi me- Odstop ministrstva je zelo dra- junija. Vlade zahtevajo od mM i č en in ga nikdo ni pričako-! Bolivije, da odgovori do 10. av-val. Ministrstvo je odstopih*, ker , pusta. se .severne vojaške oblasti tako j Afiuncicn, Paraguay, 9. avgu- malo brigajo za vojni položaj na — Zunanji minister Iliginio severu, zlasti v Mandžuriji. j Arbo je obvewtil državnega tajni- Tx ....... j k a StiiiLsona. da so bolivijske če- I)a se pa položaj se bol i posla h- . „„ . - . . , ,, , . 1 1 . * te naskocde trdnjavo Carlos An- sa. je vrhovni poveljnik kitajske « - , „ . . ., , i . . . . tomo Lopez ter ga je prosil, da o armade in prejšnji kitajski pred- . 1 1 wJ. *'. .1 .»tem obvesti ameriške sednik Cang Kaj-eSk poslali vladi (]rj.1Vt> P0V0DENJ JEPREGNALA PREBIVALCE Nad stotisoc Kitajcev mora taboriti na prostem. — V dolini reke Sungari pogrešajo tri tisoč oseb. Harbin, Mandžurija, 9. avgu-nevtralne J .sta. — Vsled vedno naraščujoče . . . . , . . i--------------ipovodnji je moralo stotisoč kitaj- brzojavko, v kateri naznanja, da v „„ • „,, --i i - 1 , • . . - , .... . * svojem sporoedu na državne- škili prebivalcev zapustiti Har- t-ie tudi odpove svojemu mestu, ' „ * • -i,., „... . - - • * 1, • ., ... , pa tajnika pravi zunanji minister, bin. Mestna četrt, v kateri so studa so r>e paraguavske čete pri na-1 novali. je popolnoma pod vodo. ako Wang ne prekliče .svojega odstopa in zopet ostane ministrski predsednik. LINDBERGHOVI BANKOVCI V KANADI Halifax, N. S., 9. avgusta. — Bolniška strezniva Carrie Anderson iz Hampton, Va., je deponirala v neki banki v Albert. X. S., večjo vsoto denarja. Bančni uradniki so dognali, da so trije banko ve i po dvajset dolarjev, dva po deset dolarjev in dva |>o pet oni, ki jih je izročil Lindberghov posredovalce dr. John F. Condon dozdevnim odvajaleem. Bolniška strežnica pravi, da je dobila bankovce v neki banki v Hamptonu. Kanadska policija je začela preiskovati zamotano zadevo. STRADAL, DA ŽIVI DRUŽINO Uniontown, Pa, 0. avgusta. — Charles Maust. star 35 let. je bil brez dela in je dobival od mesta podporo za preživljanje družine. Ker pa ta »podpora ni zadostovala. ni jelel, samo da je mogla živeti njegova družina, obstoječa iz žene in petih otrok. Maust je vsled stradanja umrl. Prejšnji vladar Mandžurije Cang K-aiieh-liang je tudi odstopil kot poveljnik armade v Pei-pingu, ker z njegovim poveljstvom ni bil zadovoljen ministrski predsednik Wang. ABISINJA JE ZOPET MIRNA DVAJSET BOMB PRI VLADNI N0VČARN1 Manila, P. I., 0. avgusta. — Za vladno novčarno, so dobili dvajset bomb v pločevinastih škatljah. ki so bile tako konstruirane, da bi uničile vse poslopje, ako bi eksplodirale. delki. Lastniki hiš bodo za popravila in druga dela pri hišah plačevali z obleko in gospodinjskimi potrebščinami. V 25 okrajih okoli Minneapolisa in vsi hišni gospodarji v mestu so organizirani, cla podpirajo ta načrt. Karkoli bodo po tem načrtu delavci zaslužili, bo zloženo v prazna poslopja, ki so bezplačno dana na razpolago. Delavci bodo za svoj zaslužek dobili nakaznice, s katerimi bodo mogli v skladiščih dobiti obleko in druge potrebščine. V zimskem času bodo brezposelnim godbenikom vsak teden dana brezplačno na razpolago gledališča, da prirejajp koncerte sebi v prid. Načrt za to vrsto dela je izdelal pastor dr. Mecklenburg. Addis Ababa, Abisinija, 0. ar- gusta. — Zopet sije solnce iniru nad Abisinijo in na njenega ee-sarja Haile Salassie, kralja kraljev in levosrčnega krščanskega vladarja. Njegovi sovražniki so položeni na tla. Lid j IVassu. ki je nekdaj bil ablsinski eesar. je pregnan v Harrar. Ujiw Hailoii, kralj iz tJijjam. ki je bil v zaroti z Lid join, je tudi izgnan, njegovo velikansko premoženje zaplenjeno in njegovo življenje je bilo obvarovano samo vsled eesarje-ve milosti. Poroka lepe hčere. Salassieja s -dnom Ras Hailom. katero zvezo sta hotela oba vladarja, da utrdita svoji vladi, se sedaj ne more izvršiti In vendar je vedro nebo nad Abisinijo. Odvisno je samo od cesarja Haile Salassieja. da bo povzdignil svojo vlado, ako bo od evropskih bank mogel dobiti posojilo za zgradbo cest in železnic. Za svoj vpliv v Abisiniji se potegujejo Anglija, Francija in Italija. Proti temu se je dvignil Lidj in je hotel strmoglaviti Salassieja. Bil je vjet, vržen v ječo, lansko leto je pobegnil, pa je bil pozneje vjet in sedaj zopet izgnan iz dežele. padu umaknile iz trdnjave. j V porečju reke Sungar. ki je Ae Arequipa, Peru, 9. avgusta. — bolj narasla kot pa leta l!»14. popotniki. ki .so prišli iz La Paz v (gresajo tritlsoč prebivalcev. Leta Boliviji, pravijo, da ima Bolivija P»14 je bila največja povodenj. v okraju CJran Chaeo okoli 20 ti- kar jih pomni zgodovina Mandžu-soč vojakov. Vsa holtvijska urina- rije, da šteje okoli 40.000 vojakov. j Kitajsko prebivalstvo Ilarbiua Buenos Aires, Argentina, !». a v- si je poiskalo zavetja na pokopa-gusta. — Argentinska vlada je lLšeih in poljih izven mesta. Dosti zapretila, da bo odpoklirala vo- j jih jc brez hrane in obleke. Sko-jaško komisijo iz Paraguava, ker.ro vse naselbine na levem bregu je nevarnost, bo med obema | l eke Stingari, t»o razdejane. Na ti- državama v nekaj dneh napove- j.soče iu tisoče ljudi je brez strehe. dana vojna. V celem sporu med ' Po .poplavljenem ozemlju se širi kolera s strahovito naglico. Cena živilom je silno narasla. Važno mesto Sanšin je popolnoma prepravljeuo ter ga bo treba znova zgraditi, predno bo ljudem mogoče prebivati v njem. Podobno je tudi z neštetimi drugimi mesti ob reki. Južni del kitajske vzhodne železnice je razdejan in bo trajalo več mesecev, predno ga bo mogoče popraviti. Vsled silnega naliva, ki je trajal vso noč je tudi evropski del mesta Harbina poti vodo. Kita-skaia, glavna mestna ulica, je stična široki reki. obema državama je obdržala Argentina strogo nevtralnost. OBELISK ZA MUSSOLINIJA Rim, Italija, f>. avgusta. — Največji spmenik v Rimu. posvečen BREZPOSELNOST V ANGLIJI NARAŠČA London, Anglija, 0. avgusta — Navzlic prizadevanju vlade, da izboljša notranjo trgovino, nezaposlenost nikakor rt kaže znakov, da bi pojemala. Zadnji uradni podatki kažejo, da je registriranih 2,811,71^ brezposelnih in med temi jih je okoli 00 odstotkov odvisnih od državne podpore. Od junija je narastlo število brezposelnih za ti4.4:i8 in za 08,432 od junija lanskega leta. Franciji in Nemčiji se je zadnje čase posrečilo znižati število svojih brezposelnih, toda kot izgleda, Anglija v tem nima nikakega n-speha. Javnost je obupana in celo največji pristaši vlade so presenečeni. Navzlic novemu tarifu. od katerega je vlada pričakovala velike dohodke, se položaj ni .prav nič izboljšal in trgovina je na istem stališču kot prej. Ker je Anglija navezana samo na izvoz, je sedaj trdno prepričana, da se sama iz tega sprajno slabega gospodarskega položaja sama ne more izmotati. IZGUBE BRAZILSKIH USTA5EV Potres na Azorih. Porta Dolgada, Azori, 9. avgu-jsta. — Potres v tej okolici pred Mussoliniju. bo v nekaj dneh po-j nekaj dnevi je bil nilnejši kot pa stavljen. Vzelo je nekaj mesecev, | je bilo spočetka poročano. Dva predno so ga spravili iz gorovja, j tisoč ljudi je ostalo brez domov. Obelisk je iz belega mramorja, je«Največja škoda je po vzhodnih 27 čevljev visok in tehta 400 ton. I vaseh. Rio de Janeiro, Brazilija, 9. avgusta. — Brazilske zvezne čete in vstaške čete v Sao Paulo so se na obsežni fronti za.pletle v vroče boje, toda nobena stranka ne more zaznomovati posebnih uspehov. Poveljnik zveznih čet, general Monteiro, zatrjuje stalno napredovanje blizu Quelez ob meji države Sao Paulo, toda priznava, da je bil odpor upornikov zelo trdovraten in da so izgube zelo velike. Begunci pripovedujejo, da so n-porniki izgubili samo na enem kraju 1000 mož in da so njihove bolnišnice prenapolnjene. Poveljništvo zvezne armade ni objavilo svojih izgub, toda bolnišnice v državi Mines Geraes so zelo zaposlene. - Zvezni letalci niso mogli dognati postojank uporniške artilerije, ki je leto rrtjs lift m KmkW__ |a poJ leu__ Ameriko ,za Hew York aa celo leto 17.00 -MAS 1 Za pol leta--;_i---9SA0 četrt leta AS AO I Za lnoaematTo aa celo «eto AlAS^Za pol leta —................. ....f7.Q0 Subscription Yearly $«.00. Advertisement an "Olao Naroda* laliaja eaakt dan lsreemtl nedelj in praxufftor. Doom Oreo podplat la oaebnoatt ae no prtoMujojo Denar naj ae tola-fovatl poSUJatl po Moody Order. Prl apremembl kraja naročnikov, to. ** ee nam tudi prejlnje blvalUče naxnanl, da blt*s)s najdemo naalomlka. NAHODA", II« W. IItb Street. If«« Iwt, N. I. Telephone: CBelaea I—SS7S KONEC DEPRESLJE? Yes oleg naravnih krasot — tu.j-iski prom-et Jugoslavije, od kaie-rega ima država velike koristi, pridobi pa na splošnem ugledu. Oplašiti Evropo s tendencijoz-nirm vestmi in škodovati splošnemu ugledu jugoslovanske države ter škodovati razvoju njenega turizma, je bil namen zasnovane kampanje. Orožje so bile politične senzacije, ki pa bi lahko mnogo škodovale v gospodarskem ožini. da javnost sama ni spoznala ponesrečenega atentata. Ze često-krat se je skušalo na ta način škodovati ugledu Jugoslavije, kar v bodoče ne bo omogočeno, ker so ti krogi že izigrali dobro voljo o-nega časopisja, ki mora čuvflti svoj ugled in objektivno informacijo. (Nasprotno pa. ako zasledujemo najnovejši razvoj ekonomskih prilik Jugoslavije, moramo priznati vspričo splošnih težkih časov ugodne zaključke. Tzravnanje državnega proračuna, ki je edini primer evropske administracije tekočega leta. interni moratorij, s čemur se .jo zaščitilo kmetski sloj, znižanje obrestnih mer denarnih zavodov, ukinitev zakona o žitnem monopolu in omiljen je splošnih davčnih obvez, je dokaz, da država izvaja uspešno borbo proti udarcem gospodarske depresije. Istotako je imela zakonska odredba. — prepoved na izplačilo vlog, ta efekt, da se je ojačila cirkulacija denarja v domovini, vsled česar je sledilo splošno izboljšanje gospodarskih razmer in ponovna zaposlitev delavstva v industrijskih revirjih. Istočasno pa se je obvarovalo narodno premoženje ipred eventualno izgubo. Ako fci taki bančni manipulaciji sledile druge države, bi se preprečili vsi bančni polomi in bi bil narod obvarovan pred izgubo svojega premoženja. Tako pa je Jugoslavija edina, ki v dobi zadnjih treh let ni zaznamovala nobenega bančnega poloma. Država sistematično de-Juje na izboljšanju splošnih pri-1 lik in se smatra Jugoslavijo edino, ki.vestno in točno izpolnjuje svoje obveznosti napram inozemskim upnikom, od česar na zavisi nje valutna politika in čvrsta tendenca dinarja. Zato .Tugolaviji nenaklonjeni krOgi niso mogli uporabiti gospodarskega orožja v svojem zločinskem poslu. — nasprotno pa je o-stalo evropsko časopisje zavzemalo pasivno resLsteneo. Ako zasledujemo splošne dogodke evropskih držav zlasti Ita-■ lije in Nemčije, moramo priznati,} da so prilike Jugoslavije v č.en-' tralni Evropi še najbolj zadovo- B9 POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali ha poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo nardčino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadal jno I pošiljanje lista, j Uprava "Glas Naroda" ljive in se jo smatra za vodnico Balkana, medtem ko je bila proti-1 propaganda splošen dokaz obup-1 nega položaja one države, ki je dala inicijativo. nakljuejn usodna za malega At-mana. Kljub hlapčevemu opominu, : naj se odsitrani od *ošu naj gre na-i zaj za slamoreznico. se je Azman ponovno vrnil k asi in se bržčas zaradi igranja pritiskal na gladko. hitro se vrtečo os. Os. na kateri se suha obleka ne prime, je bržčas pograbila dečka za nekoliko razmočen predpasnik. Hlapec. ki je šele na čuden ropot (ne na krik) pogledal pred slamoreznico. j« videl kako je dečka krivilo. Hitro je priskočil, ga prijel in ga toliko iztrgal, da se je o.s vrtela prosto v naviti obleki. Na to je skočil s skednja in ustavil motor. Bilo pa je že prekasno; deček jo imel od pritiska na os navite obileke zlomljeno roko in notranje poškodhe. Kolesje je pri motorju popolnoma zavarovano, le os. h kateri se pa ni bilo nikomur treba približati, je bih prosta. Ta žalostni primer naj ho v pouk vsem, da je tudi gladko se vrteča os lahko smrtnonevarna. 9ft Peter Zgaga Smrtna, žrtev neurja. Uboj med vinjenimi mladiči. 24. julija je popivala skupina fantov s Nlivniškega Pohorja po raznih vinotočih. Hladi fantje so razgreti od vina s svojim divjim kričanjem in petjem vzbujali pozornost prebivalstva, ki po ni moglo slutiti, da se ho veseljačenje tako žalostno končalo. Proti ve-čeru so fantje krenili še v neki vinotoč, kjer je prišlo do ostrega prerekanja med 17-letnim Ivanom Pečovnikom s Slivniškega Pohorja in IfMetnim delavcem Fr. Kiu-cem iz Ranč. V prepir so posegli še ost«ali fantje. Začeli so se divjaško pretepati in kot žrtev spopada je obležal v mlaki krvi Ivan Pečovnik. ki ga je zabodel Rine z nožem v >prsi ter mu pod tretjim rebrom prerezal žilo odvodnico. Ko so fantje zagledali kri, so zbežali na vse strani. 1'minajo-čega mladeniča so pustili na 0'es-nikovem travniku blizu vinotoča, kjer.je kmalu nato izdihnil. Nesrečno žrtev vina in pretepa so prenesli na framsko pokopališče. I'bijalea so orožniki naslednje jutro po krvavem dogodku našli v Račah. ko je spal na nekem skednju. da je izvršil zločin, izgovarjal pa se je. da je bil docela pijan. Odgnali so ga v zapore mariborskega okrožnega sodiš«'a. Skupna smrt zaljubljencev v Savi. Med nesrečne zaljubljence, ki se .prostovoljno ločijo od življenja. ker ne odgovarja ljubezenskim nadara in željam, sta prišteta tudi 29-1 etni pismonoša Anton Kmet in nj-egova izvoljenka. par let mlajša natakarica Antonija Mlakarjeva, oba doma iz Trbovelj. Zaljubljenca sta bila v nedeljo 17. julija v Zagorju, a sta se z o-poldanskim vlakom odpeljala proti Jjjnbljani. V pondeljek 18. julija opoldne sta se spet pripeljala. v Zagorje, in sieer iz Litije z avtomobilom. Nekaj , časa sta se mudila v neki zagorski gostilni in sta bila na videz prav dobro razpoložena. Proti večeru ob 19. sta krenila na postajo, od tam pa sta DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM * V ITALIJO . V JUGOSLAVIJO Din 200 _____________$ 4.— Din 300 ..............................S 5.90 Din 400 _______________________ $7.80 Din 500_________________________$ 9.50 Din 1000 ..............m............ $18.90 Din 5000 ________________$9150 Lir 100 .............................$ 5JJ0 Lir 200 __________________________$11-40 Lir 300 ....................$16.60 Lir 400 ...............................i22.— Lir 500 ........................$27 — Lir 1000 ......................$53— Z* ispiaftllo v«f|lh zneskov kot tfloraj navodeno. bodlal v dinarjih all lirah dovoljujemo tm bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo i 5.00 morate poslati_____% 6.70 " " $10.00 " " ______$10.80 " $15.00 " " ___$15.90 » $?0.00 " »• _$31.00 940.00 " " _______ $41.10 $50.00 " __$5130 Prejemnik dobi ▼ ttarem kraju ▼ dolar]IIl Nujna nakazila Isvriujtm« po cable letter za prfatojttrii* »t. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU KI Wtrr 1M STREET I .• I -• NSW YORK, N. V. šla čez savski most v Sklendro-vee. V t a mošnji gostilni si« ,»» mudila dobro uro in ko s<- j«* mimo ^pripeljal s svojim vozom voznik Rudolf Drnovšek, s«* j«» Kmet z njim pogodil, da ju je Drnovšek prepeljal do tako imenovanega 1'otiorokovega mostu. Po dogovoru je voznik na inostn lista vi I in se za oba ni dosti brigal. meneč, da imata tam nekje kake opravke. Rilo je /,e temno. Komaj pa je Drnovšek privozil čez most je čul najprej ženski glas: — O .si ne upaš ti. bom pa jaz prva! — takoj nato pa dva pade« v vodo. Vse to je slišal tudi mostninar Martin Zorman. ki je slučajno sede! pri odprtem oknu. Ko je pritekel iz barake, so valovi že zagrnili nesrečno dvo-jieo. Obveščeni orožniki so ponovno preiskali ^ivn. trupel pa ni mogoče najti, ker je voda zelo deroča in kalna. V Zagorju so .se danes zglasili tudi starši nesrečne Antonije Mlakarjeve. Zaljubij«n-ea sta šla v smrt po dogovoru, kar je sedaj popolnoma razvidno iz pisem, ki sta jih že v nedeljo 17. julija odposlala svojeem in tudi orožniški postaji v Trbovljah. Os gfa je usmrtila. Pranee Ažman iz Kamne gori-ee je zahajal k posestniku Alojziju Sušteršiču in pomagal pri domačem delu. Za to so mu dajali Sušteršičovi hrano.. Popolne je posestnik Sušteršrč rekel hlapen Janezu, naj gre režat sl-amo za rezanieo, France pa naj mu slamo podaja. Deček, ki je imt-l delo za slamoreznico. je odšel pred stroj in obstal poleg 1.3 dolgega droga. To okoli 2 em debelo os je nabnvil Šušteršič lansko leto kot gonilno vez med motorjem in slamoreznico. in to iz varnostnih o-zirov. ker se mu je pogon «z jer 23. julija je divjalo silno neurje. V Fifengozdu sta kosila ravno ob tem času dva sinova posestnika Hriberška travo. Hoteč nteči nevihti, .sta hitela mod bliski in •rromom proti domu, ko je iifna-doma men pa. je nehvaležni ljubimec s tem poplačal, da ji je odnesel v njeni odsotnosti vsr> prihranke v •približnem znesku .">000 Din. S tem denarjem je napravil večjo turnejo po jtig. ožji domovini. Prazen žep ga .je spet privedel v slov. kraje, kjer je padel v roke pravice. Smrtna nezreča na Peci. Po dvajsetih letih je zahtevala Peea svojo dru«»o žrtev. Kakor vsako nedeljo, je pohitelo tudi 24. julija mnogo turistov z jugoslovanske kakor tudi avstrijske strani. V globini je izletniea zapazila s krvjo oblitega moškega, ki ni kazal nobenih znakov življenja. Med vršenjem reševalnih priprav je prišla Tudi reševalna ekspedicija z avstrijske strani. i cz četrt ure se je reševalcem posrečilo priti ki aferi.' — -Vič. samo to: pravijo, da denarja povsod manjka. Komaj pa ga kdo prične delali, ga takoj primejo! * fJospodična. za katero hodi ne-jki gospod že celo uro: — Kar rc-lo uro me že zasledujete, gospod! *V pa mislite, da vas bom ]*rva i ogovorila, se presneto motite! * Dva prijatelja, ki se že dalj časa nista videla, se srečata v Moskvi, pa vpraša prijatelj svojega tovariša : ( — iKo. bratec šergej. koliko f>a prav-za prav star? I — :J0 let. | — Kaj :i0.' Tako star si bil ven-1 I dar pred desetimi leti. Tedaj pa pravi drugi: — .Te že .prav. toda. zadnjih deset let življenje ni bilo življenje. meni videl nevaren. A prav ta raz katero je strmoglavil v pre-gladka os je postala po čudnem j pad. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE ......1 S9! —- "fr "GLAS NARODA" m fit* lamo čiamtro, pač pa ni Slouhd ▼ Tail okollcL SPSS CENE M OGLASE SO ZMERNI - - f- — —■ -...... NVki agitator je jrovoril na zborovanju kmetov o koristi novega petletnega načrta. Ko je bil g"-tov. za mrmra eden izmed starih kmetov, ki so {>»411111 in Luk«. jr- nt>kttr, |»re«| davninn 'mi lovil |Mt nj«*j t*jcw iti lik |»r«i v:urj< vim mm*m ustrelil srnjjiki. oh i« m ^H»niinii ** n.t .-incline. v/^iiM- *vojo v«vm» |ii|Vi iz u.-t in pravi: \UtiH« m«* dobili" — I*« v.«*j Ji tMlmi kiunlll M'l v r imI »lik. - Il>»tnji na> Itilo ivlik« «.ir«»\ iti m»l m«-« I /«•!».•, m«»i«-i in trle« I a nepremično pi»*»i-m'. I*i» .x»bi m« iiri čudu«* sL.I*'L n prijeten v« iij. • I male h«»land>ki t««bjik' pr.i\ i m — Ja. — \/.dilute. — (ia jr- »ia |irian#l. — 4e hil v Ilolandiji. Zadnja IN H-III' i/pregMV«»ril kar tak > tja v en dan. a kakor da l.ak res ui hi! utihota|»)jeu. V ohra'ii pa pa .m- mu pub«- -kr*H'e m i/ '.'lanio eno. Pa v kuhinji spi mililo eden. Najstarejši. N"e vem, zakaj vstajajo rako /(rodaj. Oh p. -tih. š«v»i i h že \>i pokouei. Jn potem niitiaje sinovi in hčere ves ko je t m m. vpraAnjejo. In če : I r.i j lahk-» živeti. Ali ■ I.M'dje «lelo * Tam doli. biti veliko Milica. Cntujo <>la. — Mati in «»V jih n«*kaj «-asa iata. \e moreta >e ubraniti xtne-Ha. 1'tifeni ,'im pričneta |K*ma-.*a-ti, ih"*e. Nat<* utihnejo naj|«»pr*-j e»novi, Kak«*r «la jih j«- !!«".■-re —• pa i"* nekaj časa t rod i j«.. Prt t e <1 .|fii — zaradi >in>*ha. Prsivi.i«». 'Ia j** je/ik tako pojoč, pa meh*'k. — žensk«« b 'žaj<»č. In saj t«i tudi ui uikako delo, (m I »i si čl«»*«-k 7 njim pr>-*rj«Ti jal •-»-. >w* najlej»Tx j»« zvič.T Doiii.i «♦- -tjineta le i-V in mati. Otrok i.a dolsrn nj domov. .Mati čaka ;io • najetih Potem leže. <~)polno«*i > vsi spijo, l.e naj>tan'jši. tisti. ki -pi v kuhinji satu. zati.siie o<"i mali po7Uej.\ Z« lo težko je hilo ukrotit j n-*l-mlajaejra. Pozneje je hil navid«'/ miren. Preveč miren. Z ni kotni »• ni govoril. Zdelo *e je. da je hodil o«I dne redi ce.-sti' >e ji> nenadoma ust,. ' vi!. ,>ti>nil pest in sel .-j>et dalj«*. Tisti dan. ko s» ga mlpustili in je prišel iz jame — je jokal. Div-l.iubi dan skoro noheuega oprav- jal je. Zatem pa ga je zaradi sol/, ka. Mrko gledajo v svet. Zelo malo obšel sram in se je ves izpremenii. stueha je v njih. In čemu naj bi ("molknil je kakor da je hil one- bite šipe oken. izza katerih nf bilo čuti najmanjšega šuma. Pogost o r.i vn naj bi usmeril korake, -oke. Sedel je tudi el ure in ure i j bolj je m*«s'.;i sk«*/i okno pn»-•e. Tedaj ga je |»on:id i,i .»epremagljiva stra>t. da je moral preštevati kamine. 1'stniee se ntu premikale same od s«'b«\ Ka kor hi molil. ( a>ih. ob lepem POMOČ JUGOSLOVANSKEMU KMETU V. s« smejali.' Viliče si ne njia pokazati najin injše uade. Strah pre I v*s*kim priUiMlnjlm dnem je ztai- 1 (Mil Večji. »el. .Vekaj dni je taval okrog. po i r.aštel M'.-.td^'^'t in še v«s-. Tudi črnih visokih peči ni |M»zabil. A nikjer se ui kadilo. Iz noben«rra 'ju ščevalea ni mogel ugledati valeče >«• | »are. V »odohi;ih tr»'inttkih je /mir nn |M»li»-sn«*l. Sti>nil j«* p**t. >vojo v«-lik«. iii«k'*ii ♦ fM->t. kak *r «la i«* r nj • h'»te| i/ritzi«i >vojo iiin-I. \m* M«| < silno voljo po d-dii. iixm strahotno želj • n^Vm. čemur ui v«sle! i*: r.i za. Vse se j«« oddaljilo v ne^kon-en<»-t. — S sunkovitim vzgibom l.-.sji je planil kvišku. Stisnil r.stniee. mnlee .skrivil hrh«-t. uiiš:-••«• ,-.(• mil krčile rok«'. |MSti xt,-i >«• Mižat; d rut? a k druffi. |K«'-asi, prežeče. V fhVlt. v gladuih očeh ntu je gorelo sovraštvo, sla po dejanju. Ali dolgo to ni trajalo. Onemr-gel je spet sedel na .stol. Pomiril s-je in .si* za zdel .samemu sehi sm«*-š«*n. V taki besnorsfi je zapodil od v-In* tudi svojega dekleta. Da ga prav nič n« potrebuje, zdaj. ko rima dela. je .siknil. Dekle je zajokalo in šlo. P.ilo mu je takoj ža!. Ali ko se je spomnil sj>et sebe. \.s.> svoje hrezupnnsti. mu je bilo >|k*i povsem prav. da ga je zapodil. Z;.-podil ga je še dvakrat. Tretjič mu je dejal, da za take. ki se ho-Vje |H>ro."it i. nima — ne denarja -ampak časa da nima. Pa saj ,i> dekle kmalu začelo hoditi z dm- Da bi mogli jug. kmetje pride-lovati kvalitetn«* vrste ozimin, sposobnih za izvoz in ua ta načui konkurirati na in«>zetiiskih tržiščih s svojimi pridelki, je minister za kinetijstv«». v sporazumu z ministrskim svetom odredil. »Ia se iz proračuna državnega kmetijskega sklada pri kmetijskem ministrstvu izda pod|M>ra za nabavo semena. «i7^min. IVnljtora sr ho razdelila p«» Privilegirani agr. banki kmetom p«*d |M»gojem. da jo b«Ml<» po enem letu vril"!i. Za donavsko banovino je »lolo-četiili ."Mit H NI Din. za *av.-k«» ba-novfno :W)tJ.«IOrt. za drinsko iMO.IKMJ. za vanlarsk«* .'{.Vl.lKMl. za morav- menu. jih je skozi en« samo okno sko -J(ai.iii»ii. z« /etsk«* /H ni cM it in za kolonijo, f'asili se j.*' ustavil pred rudnikom in kakor v sanjah gledal rdeče zidovje in raz- grni. (Nadaljevanje na 4. strani.) Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wen ISlb Slueet New York, N. Y. POVESTI lil ROMANI Ubijem mIMJonar I V krrmpljih inkvizicije p I » i/ • oplosna K.njiznica: , (Nadaljevanje.! V ratal v u (Mati««) V conkrn zakotju Ar .'{T.. (CaJ SNlusrlj Krlsfil Vej-na x Jufiirt*. iwlnv, Aat. I dokler, 123 »»Tini, hroA.....................J« ftr. .m (Kamr Metlcot IJatfcl. 14-1 strani Pt. 37. Daufc ilvall ftt. OS. Tarzan in »vet So v. rS». I ji Roheme 5*t. 47. TinitteHJ dnfie Stee. 48. Tarzan«ve tirali $tev. 4!t. Tarzanov tin. trd ve« ....!.!• At .'lO. Slika De (irajt ................1.5« Ml*«-. URadc In ranim—M y aiptffp _ Namišljeni bolnik .......50 Te in e^irAJ Sorte V oklopnjaku okrog aveta: 1. Jska n» Salkanu. « slikami ^t. 51. ftt. TA. flt. r». ^t. an. Ar. r»7. Tariamva mladost, trd At. r»H. t;lad iHnmutitU l.tt JO Vrtnar, (Rablntlranarti Tagore), trdo* vezano hroSJrano ................................... Volk spokorrftk in draco poeOatl.... trdo eezano 1-20 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1JSM 1^5 '* 1V' Vo«'noniir 11,1 POfMMtvo ........J5 ^ 2. iv. Budo brezdno .................... .....35 3. iv. VeaHe povesti .........................55 4. iv. Poveatf In alike .........................55 5. iv. Student naj bo. — Nai vsakdanji krtih ................................M SPISI ZA MLADINO ((■ANGL) "!. zv. trdo vezano. Vsehuje 12 po- .§0 ..JO l.tiO 1.— 35 ..25 Ar. »o. (IWtoJevaki) Zapiski Iz .mrtveca doma. 1. «-mena za «»/.i-niine. k«« najbolje ustrezajo krajevnim razmeram. Nabavljeno seno* bodo razdelili >reski kni«*tijski r»-fer«*nti kmetu na posodo za eno le|«». da IkmIo mogli kmetj«- na j«*-sett nabavljen«* žito posejati. Vsak sprejemnik se ho ni oral obvezati, da !►«• vrnil vrednost spr»-jete«»a semena v blagu ali v denarju pri- BflBJfl VflS 33 — Da. lahko vrrjaineit*. — pripoveduj«* Lin-a stoji pred njim v veliki zadregi in Luea važno dalje. — Peter, ta je pravi! — Smeje. Ža seboj je vlekla lesen voziček: Vendar pa se ji dvigne skriven ponos na v njeni sedi žalosten, majhen otrok. Spod-1 svojega moža. — Prebrisan je. da sli>i1rav»i njo nstuieo ima pobešeno in neprestano >t-1 rasti. Ničesar nikdar ne pove. eesar■ uoee polnil iz ust eede sline in s< združujejo na pr-| vedati. Niti tedaj, kadar je pijan, sih S studeiirkom. ki je pritekal i/, nosa. i — Tako. tako. — Dvomljiva hvala Peter- — To je naš J ozek. — pravi Lin-a. ko zapazi. da jo irospod Sfleda. — Tako. tako. lun, hm! — Svojega za«"-u-fieuja ni 111«»^ 'I zakriti. Kako je prišla ta lepa. sveža žena do tako slabotnega otroka! Najbrže oi-e ni bil zani<*. Ljudje s.» najbrže inieii prav, ko so govorili, da je Peier pija-i .-ka ni Selnnitza ver zanimala: nje.trova m:--i-l ji- bila trdna: nestrpen <"-!<»v« k! . ()i tekinei-a. Ali j.- bila njegova slaba vi*st. da je bil tako nezaupljiv, ali ljubosumnost, da ni ver edini petelin na dvoriščni — I Starega Srhmitza se mu ]>ar ni bilo tr»'- ne«- in babjek. Vse take ^ovorire so mu pri-j^a hi,ti- krr f,h dnevih šle na liho. Phoira Žena! !IUvsl1 ->d^n.|ene repair m pol- . ,. . , . ... Ihovkii «»k«»li v rait u. \ eliko sovraštvo ie ni- — Pridite vendar notri. — pravi pri jaz- ... ... , ,, ' .. . 1 itildostarra v Kirhelliuelte, veeie sovraštvo no, odpre vrtna vrata m sam poredne vozi-; . . . v . kot na do lenega, mlade«;;; orožnika iz (iher- rek na vrt. , i » • • • . it. > i r . . . ! kaila. Si-lmutz je unel i »rok let poyieii; an Bojeee vstopi Ltiri ja in ojjh'duje visoka 1»» t ni s svojimi svinjskimi ormi vedno po-dit vesa od z-oraj navzdol. V zadre-i dvi-|\,]ii(U] knf ,Mm., ,.(.r.i:_ x(.kaj vem — line Joska in I,miZ .^anit-n je imel na srbi vse if/ v Kr,.msrhridov«i -ostiln hodnje leto po zet VI baiiski upra-1 ^na k«* lismiljeiija. Otrok:: i wit repi je po na- v.. Itanske uprave morajo poskr-l pihnjenih H<.jj, jn .jl|U, WfM,0 sn',|4l r(lfiil.i> iieti. na boo«« pravoimsno nabavi- . . . . le seme in jra dobili kmetje o pra- "U'(l SVn->° 1^'SUate. idere pr.^e. — h. ti. ks ks. ks — in irn sp^aee pod vrat« m. V«-m easll. Prav tako je zaradi izboljšanja .ložek Zategne llstlliee in prirlie jokati, kakovosti .iarih pridelkov, kakor j»a To hjj j,|.|SOn in0ren jok. samo ilabot- lanu. konoplje, bombaža, krom- t , . ... , no, tenko plakati e. pirja. tnrseiee. ovs«. pivovai"ske- 1 jeemena. ajde in rastlin za kr-1 Llieija je bila daiPes slabe Vo mo ter za poveeanje konkuren«*- otroka jokali, se ji uslipre pobesijo; že ji iLostitujimi tržisei kmetijsko lili- vjsj uekaj solz na dolgih trejialnirah. »S Petrom ni inu^ia izhajati: zjutraj nistrstvo v sporazumu z ministi skim svetom dovolilo, da se iz pro raeuna državnega kmetijskega |domov, nabit kol reber. Ni razsa-sklada za 1. —-Vi izda podpo-ijal: bil je v uitioir^ hujšem položaju kot pa ra !MM».(KHi Din za nabavo potreb- v zagrizeni jezi. Ni se upala blizu: ko pa nih semen. \*sa ta v-ota se razdeli nie t i soe Din. dravska KMi.CMM) Din in j primorska banovina TiO.OOO Din. KNEŽEVINA MONACC je nekaj ur spal. tedaj si Luea misli, da j" primeren ras, da mu pove zaradi službe hi- šin.je. Tedaj pa ji zadela v živ<>! Ken noree tolre s ]>( strni po postelji in kri«"i na njo: ako nima dosti enej^a i Zdaj š<* dntire^a i — Ne, ne, — Tuli, pograbi blazino in jo ji vrže na ulavo. — Pri tem tatu.' — Moj j-- iiadir — moj mora bit' — tat! Jezik za zoh-r I " ! mi: Ni se mu upala odgovarjati. Peter pa sko- Neodvisnost male kneževine j - j s |lnsT<1,j^ S(. z.|1(ltj y hl jo bj ^ . u .Monaco, katere najvažnejši predel . . . " .. * kon- 1,11 hrbtu, kot prej p(- postelji. vest i ..... ...5Q 4. r.v. tnlo vesti „... vezano. Vsebuje 8. po- ...50 5. 2v. trdo vezano. Vlnakl brat ______ ...50 6. »v. trdo vesli _____ vezano. Vsebuje 10 po- ...50 IGRE Bene&kl trgoree, Igrokas v n. deJaAj .00 Cjran de Bergrrae. Berila kome- je znani Monte Carlo, se je eala. (Njen knez prine l.ouis ni imel nobene moei vee. da bi mo-prel vzdržati re dejanja so'zlate, srebrne, bakrene in železne Ob vojski. Iprokaz » »irih sltkab ....^0 I predmete. Kakor se je ugotovilo. i je bil to «»rob neke zgodovinske 1.50 Tončkove sajne na MSklavSev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih______________________________ ženske osebnosti. K. V. It. Drama ▼ ft. dejanjih s predigro, (Čapek). vea. ____________ Revizor. 5. dejanj, trda vezana .......75 Veronika DeseniSka. trda ves........L50 " PESMI in POEZIJE 2a križ in Svobodo, lgrokaž v 5. dejanjih Ljudski oder: 4. zr. tfhotapee. 5. dejanj 0. iv. Po 12 letih. 4. dejanja Zbirka ljudskih leer: 3. snopič. Mlin #bd rtntjo, Neim Sanje 11 snopič. Verfalkm, Smrt Marfje Dwiet, lilsrijfn Mrdt....................M 14. snopič. Št. Bottjan, JunaMn deklica. Materin blagoslov ............M 15. snopič. Tprki pred Dunajem. Fabjala ia Neia............................JM 20. siopič. Št. Jn*; St. Akropol is in Piramide broširano -.80 .80 Azstrl, tnlo vea................—..........— Balade in rotnadee. trda vez _______1.25 Bob u mladi z4i. trda vez ..............40 Kraguljčki (utva > ............................."06 trdo rezano ..................................80 MoJe obzorje, ....................1.25 Nareis (Gruden), broš. ....................J39 Primorske pesmi, (Gruden), ves—JS Blatne (Albreht), bro«. ....................5t PUborske poti (Glaser). broii...........JO Oton Zupančič: . Vijolica. Pesmi aa mladost ___________.it Z1 datld. Zbirka peanlj aa slovensko mladino. Trdo vezano pravljica, -trd ar- ves To so bili prvi mbirei. ki jih je prejela o<] uje.oa. ('cludi mu je bilo /anuli pijanosti treba opustiti, mu je vendarle zamerila zaradi udarcev. Da se potolaži, ure z Jnsko-tom iz hiše v smeri proti Eiehelhuette. Bolestna radovednost jo žene: morebiti, da bi skozi ograjo ]»osluŠala smeh drujrib in bi 1110-i^la skrivaj ]ioi;ledati v zapilto kiasoto! — (). kako je lepo. — ]>ravi in se z odp»-timi usti ozira okoli. Se nikdar ni njvna no. ga stoj^ila na ta lepa tla. Hodi kot po jajcih. Selnnitzii se zdi t<> prijotno — pelje jo v hišo, — .Jožek je nioirel nitd tem easom ostati zunaj v vozirku — iu ji pokaže vse sobe. Z nevošeljivinii oemi zijajo druue žene: stoje s spodrecanimi kikljami v prahu in vodi. Lnen pa vodi ok(di kot kako ^ospo! Lnea jt* čutila ]>opolno zmau'o. Xaul i se ji vrne njena dobra volja. 0«"i ji veselja kat plešejo. Nežno pomladi že nekoliko obledelo odejo divana. Xjeno priprosto oheiidovaiij«* veseli sitarega samca. Z«laj 11111 je bilo šele j^sno do kakega posestva je ])i*išel. Počuti se popolnoma mladega. Tu ko gresta v klet. da i>o^ledata prostor, kjer loži sod z muzejskim vinom, jo na temnili stopnicah prime za roko. jo boža in irre tako na^lo po stopnicah navzdol in zopet nazaj, kot bi bil star šestnajst let in ne šestdeset in k0 cvetele vijolies* in ji jr dovolil, da je smela za dožko»la natrgati šopek \ ijolic. Kako dj» ji!i pod hišo ne i>i Lilo dovolj, bolj modrih in bolj dišečih! Peter ji strga vijolice iz rok. jih |»ohodi in .ii nato pr«'gleda žepe. — ali ni dobila še kaj drugega t Ne verjame ji. ko mu zagotavlja: — Samo vijoliee. tako gotovo kot živini, samo vi-joliee! — Potegne ji obleki: s telesa, jo obrača na vse strani in ko ne najde ničesar, jo udari. Luea zavnije. da je odmevalo oil sten. P« -ter kriči k«rft bi Siil obeseden. Končn • s«* zopet pobotata. Še enkrat se v Petru zbudi prejšnji Peterček. S pestjo >e udari po č.--lu. sam sebe ini« nuje iK»r«-a. objame Lueo. jo jokajc prosi za odpuščanje in jo divje poljubi. Luea je naglo potolažena in mu vrača njegove poljube Veselo in srečno s«« razgo-varjata in se dogovorita, da prihodnji dan gresta na semenj v W'rttlieh. Lnei s»* je sanjalo o vrtihiiku s konji, o kramarskih šotorih z vsemi krasotami, o o-rožnikn in o Selnnitzu. medtem ko jo j«* Peter držal okoli vratu in je s pekočimi očmi zrl v temo ter ni mogel zaspati. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda? v ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 10, 1932 ¥HX LARGEST SLOVENE DAILY In O. I. A. ae Trpljeftje ljubezni ROKAH B ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 3 15 (Nadaljevanje.) V resnici je bilo dr. Gromu zelo ljubo, da je na ta naein spoznal okolico, v kateri je živel Mirko. Uospa Šolarjev« ga pozdravi skoro z dekliško sramežljivostjo, kar se ji je zelo prileglo. Saj so tako redko prihajali k njej gostje. Trudi se prikloni in zardi. 7* zadovoljnim nasmehom jrleda Rado po mizi. po kateri je Mirko razložil svoj rokopis. Poleg listov kozarci in steklenice. — "Kulturni film. ki naj kaže usodepolne posledice pijančevanja!" — pravi poltiho. — Prijatelj, ali se ne zavedaš komike in nelogičnosti, ki je pri tvojem dHu? Mirko se veselo zasmeje. — Pravzaprav da ! T«xla kaj hočeš.' Saj nisem jaz junak tragedije. nimam na sebi ničesar 'podedovanega in tako že zdržim. Gospa Šolarjeva vzame iz omare še en kozarec, medtem ]ki je Trudi neopažcno izginila in m« vrnila z novo steklenico. Doktor Grom ugovarja, toda Mirko je steklenico že odprl. — Ker vem, da se ne braniš rad in v tej steklenici ni bilo dovolj, nam ni prestajalo drugega. Živijo! Oba gospoda napijeta damama. S svojimi v«*š«"inii. sivimi očmi doktor Grom vse opa«cuje in o-pazil je mi*>e ti je v resnici dobro posrečilo. Zanimivo, resnično! Vse le vidi ja-no pred očmi. Mirka ta pohvala zelo razveseli. — Mnogrn tejra je na tvoj račun. Rado! — Tako? — vpraša Rado. pri tem pa -z zadovoljstvom gleda v bežni dekliški obraz s sanjavimi. modrimi očmi. — Ali radi zahajate v kino, milostijiva gospica? Živahno prikima. — Zelo rada, gospod doktor. Toda mama mi tako redkokdaj dovoli. — Mogoče ima vaša gospa mama tudi prav. V tej zadevi mora biti clove previden, da se o k uit ne pokvari — — Toda film foipoda doktorja —T —• Bo iako dober! — pravi odkrito Rado. — To je zopet kaj drugega — Gospod doktor tudi pridno dela! Ves dan si komaj privošči malo počitka. — pripomni gospa Šolarjeva. — Da. prijatelj. — >e smeje Mirko, — vedno ste vsi dvomili nad mojo odločnost jo — >edaj pa hočeip ! . ^ — Dame imajo zelo lepo stanovanje! — Rad" se ozre okoli in s tem pove popolno resnico. Po celem velikem prostoru je ležala nekaka ljubkost in čistost; po stenah so visele lepe. zanimive slike. oknih >o stale cvetoče hijaeinte, katerih močni duh je napolnjeval hobo V stekleni omari se svetijo raznovrstne srebrne posode in na gladkem, svetlem podu leži dragocena perzijska prepropa. — Saj človek nima nič drugejra kot svoj dom. — odgovori jro-&pa Šolar jev* ; — mojega pokojnega moža največji ponos je bila njegova hiša. Vedno je delal okrog hiše. posebno pa na vrtu. Politi morate videti naš vrt. kadar cveto vrtnice in druge cvetlice. Nekatere ^e spenja o do okna gospoda doktorja. Boste videli, gospod doktor, kako lepo je pri nas spomladi in poleti. In pri svojem delu imate popolen mir. •—- Tako naglo boste mogli napisati ronian in pričeli boste novega. — pravi Trudi. Ali pa d« živeti? — misli Rado, to je bilo bolj mogoče. Izgledalo .ie, kot da računajo na to, da bo Mirko dolgo stanoval pri 1'jih. — Ve.seli nas. da gospod doktor stanuje pri nas; tako imamo vaj mo&ko zaščito pri hiši. ("asi >o sedaj tako zelo nevarni. Moja hči, ki je Iako zelo boječa, si želi psa. ovčarskega psa — toda tako velikih psov nimam rada v hiši. Mama se .sedaj tudi zopet smeje in tudi ni vedno tako .strašno tiho in žalostno pri na>. odkar je gospod doktor pri nas — ved-uo je tako ve^e' in dobre volje! — |)a. to je! — potrdi Rado Trudine besede Rado sc poslovi, ker je hotel z vlakom še o pravem času priti domov. Mirko «ra spremi do postaj**. Imela sty ie nekaj časa. V pogovoru se izprehajata po postaji. Občutno mrzlo je vlekla sapa in kot črna. molčeča stena stoje Mnreke bližnjega gozda. — Tako. tukaj imaš dobro. Mirko! Skoraj te zavidam! Tudi ilomači sin ne bi mogel Imeti boljše, ali — zet — ali mož — ali — Rado ne ugovori zadnje besede, katero je hotel povedati. Mirko tega ni niti opazil. — Tukaj me bodo zelo razvadili. — se šali Mirko, i — Ali ne vidiš vzroka ? Pazi m-! — Seveda, človek si lahko misli marsikaj! Toda tako daleč nikakor Še ni! Samo nalahko trkajo! Toda zato ne zmenim. S Trudi zbijam šale! Sva kot brat in sestra! Imam jo rad! V sebi ima toliko življenja! Kot jetniea je Trudi v tej hiši in s svojimi osemnajstimi leti se tako rada smeje. Zaradi tega mi je vendar še ni treba por«»čiti. — Saj kot sem rekel, tudi nisem toliko mislil na dekle kot na njeno mater. Še enkrat ti svetujem: pazi se! — Gospa je zaljubljen« v tebe. • Prisrčno se Mirko nasmeje: — Nato niti ne mislim. — Pa ona toliko bolj — — Stara baba' Ne, prijutelj. samo v hiši poljubim kako ženo. ki j* «*arejša kot jaz in ki ima že odraščeno hčer. Ali pa bi morala biti poaebna lepot ica. Pred vsem imam rad mladost in svežost! Venečih •jvetlic ne trgam, ako je poleg nje popek, ki hoče počiti. — In vendar dišijo te cvetlice posebno močno. — pravi Rado predse in preti njegovimi očmi se pokaže podoba Erike. Tudi Krika je že imela štirideset let in nobene ni poznal, k: bi bila tako sladka, tako poželjiva kot ta ljubka gospa! In — ali ni v tem. kar je rekel Mirko, bilo nekaj resnice? Štirideset let! Tu je bila aapelji%-a mladost že daleč zadejl Za-m lil jen se odpelje domov 8. poglavje. Mirko je končal svoj rokopis za film in delo mu je dobro tlo. Kar mu je dr. Grom kot zdravnik hotel povedati kot navodilo in svarilo, je Mirko &pre4no, neprisiljeno in zanimivo popisal. Najbotjii igralec in prijatelj Likar, kateremu je najprej pokazal avoj rokopis, je bil zelo navdušen, ker je videl v igri blestelo vlogo za sobe — ali boljše dve — hotel je imeti dve vlogi, očeta fo fllOA — to' bo zbudilo pozornost! Zal je Likar priporočal Mirkovo delo pri filmski družbi, da se pogodi s pisateljem, ker bo velik uspeh Mirko je kmalu imel pogodbo; sicer je mislil, da bo boljša, to-daz opet si misli: vsak pričetek je težak in samo da bo imel zadoščenje. Seveda veseli dohodek je bilo treba tudi zaliti. V neki pivnici so se seiili prijatelji. Mirko je bil samo veselje — srečen kot otrok božični večer! Zelo so se šalili ž njim. Tvajti Mirko, kot dober pivec. je'kazal ta večer vse kaj drugega kot pa je napisal v svojem filmu. Smeje dvigne kozarce — to je vse nekaj drugega. — in Srečko Hočevar mu veselo potrdi. Srečko je nameraval v treh dneh (odpotoval i, zato so mu tudi ob tej priliki napivali. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije♦ Velika nesreča na morju. Na Jadranu je 24. julija divjala huda nevihta, ki je v bližini \fakarske povzročila veliko nesrečo. Vihar je zajel kuter vele-trgovca Andrejii Mrčiča iz Metko-viča ter ga prevrnil. V razburkanih valovih sty našla smrt lastnik kuterja Mrčič in njegov prijatelj trgovec Nikolae iz Metko-viča ; trct.ji sopotnik Derviš iz Makarske m' je na čudovit način rešil na malem čolnu, ki -blak, med dežjem pa .je padala tudi debela toča. ki je napravila ** mnogo škode v vinogradih splitske okolice, pa tudi v trogirski občini. Škoda še ni ocenjena, znaša pa več milijonov. Tudi sadno drevje je mnogo trpelo. Mnogo ti-čev leži mrtvih po tleli. Med prebivalstvom je zavladala žalost, zlasti ker je vino tamkaj glavni pridelek. Žalostne posledice toče. V moravski banovini je toča u-•ničila letino v 17 srezkih. najbolj pa so prizadete občine v temnič-kein in boljevačkeni srezn.. Komisije ocenjujejo škodo, ki gre v milijone. Hudo nevihto so imeli tudi v Hercegovini, kjer je toča oškodovala vinograde, turščico, tobak in sadje. Ženo je vrgel v Neretvo. Iz sela Raške gore pri Mostarju je te dni brez sledu izginila žena Nehote je ustrelil ženo. Žandarmeriji v Ogulinn je bilo te dni prijavljeno, da se v selu Oštariva skriva razbojnik Rude Kicarič, zaradi česar so patrulje zastražile njegovo hišo. Neki o-rožnik je pri oknu zapazil Kica-ričevo ženo ter je zaprosil za vžigalice in jih je on skušal prižgati, je držal puško tako nerodno, da se je sprožila in je krogla ženo zadela v srce Videvši mrtvo ženo se je orožnik od žalostni razjokal in se sam prijavil sodišču. Zanimiva najdba starodavnih zlatnikov. Iz Pirota poročajo o senzacijo-nalni najdbi starodavnih zlatnikov. Pri kopanju v nekem vinogradu so delavci naleteli na lončeno posodo, v kateri je bilo več kilogramov zlatnikov s podobo Kristusa na eni in s podobo ce-irja Konstantina in cesarice Helene na drugi strani. A' posodi je bil-o tudi mnogo dragega lepotičja velike vrednosti, tako po količini zlata, a še bolj po starini in umetniški izdelavi. Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.1 SHIPPING vi NEWS Pred očmi matere je utonil. V reki liosni se je v okolici Zenice kopal petošolec Vekoslav perčinič. pri lesenem mostu pa -ta sedeli njegova mati in sestra Ko se je nekoliko časa solnčil na bregu je Vekoslav skočil s pet v vodo in zaplaval proti nasprotnemu bregu. Sred i reke pa ga je menda zgrabil krč ter je utonil pred očmi matere in sestre. Urar se je iz tujine vrnil kot doktor. Tz Bol ogne v Italiji se je te dni vrnil v svoj rojstni kraj Tetovo Mihajlo Ratn č, ki je bil odšel v tujino kot urar. Dovršivši osnov- Samomor mlade profesorice. V Beli Cerkvi je izvršila samomor profesorica ženske gimnazije v Somboru. Anka Radosavlje-vičeva, hči mestnega fizika, že pallet profesorica v Somboru. Ze več tednov je bila na počitnicah pri svojih starših. Pred dvema dnevoma je prejela pismo iz Sombora, ga prečitala. potem pa sežgala. Nato je sedla h klavirju in svila, a kmalu nato se je v svoji sobi ustrelila z očetovim caniokre-som. Na mizi je pustila pismo, s katerim se poslavlja od staršev. Motiv obupnega čina mlade profesorice je menda nesrečna ljubezen. 11 avgusta: ^•luiiania v Cherbourg: Albert i:allin v Chertt-urg In v Hamburg Ijr«-s«l»-n v Cherbourg ;n v Bremen 12. avgusta: friris v Havre Olympic v Cherbourg Pennlufid v Havre 13 avgusta: August um v Genovo Mmrietor.ka v Cherbourg Staiondam v Cherbourg in v Boulogne sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg in Hamburg 17 avgusta: r:«.. Iiarnbf au v Havre Ires. Itooseevlt v Cherbourg In » Hamburg 13. avgusta: Rerengaria v Cherbourg Ferlm v Bremen Hamburg v Cherbourg In lJambur^ 19 avgusta: M:«jej>iir v Cht-rbourg Belgfiiland v Havre £0 avgusta: K.Vn.'lCNIA V TRST Milwaukee v Cherbourg in Hamburg Volendam v Cherbourg lu v Boulogne hut Mer Champlain v Ilavre 21 avqusta: Columliu^ v Cherbourg In v Bremen IZSELJENCEVA BEDA 24. avgusta: Stilligairt v Cherbourg In v Bremen M;«.j."-~ii. v .'h-rtmurg [•eutV'liland v Cherbourg In v Ham- Wesl^rnland v lli,nt) lair* 3. septembra: ' Veendam v Boulogne sur Mer 6. septembra: Vl'LCANI.v V TRST 7. septembra: Majati" v <*h»*bourg Manhattan v Jiavte 8. septembra: B»-r»-TiBs«rj:» v Cherbourg I-r.-sd.-i. v »'herl^iurg in Bremen .Albert Balin v Cherbourg In Hamburg 9. septembra: Ev roj.a v Cherbourg in v Bremen Krame v ilavre Pi-ntiland v Havre j 10. septembra: j •'<<;.t«- iJr ai Ih v rjenovo St.«t*-iniam v l-oulogne sur Mer Champlain v Havre St I.ous v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: Pennluiid v Havre 13 septembri: Cohiinl.ua v Cherbourg In v Bremen 14. septembra: lie .Je r lan--** i x Havre Mauit-taliia v 1'heibourg l'i Koosev.it \ Ilavre 15. septembra: Bremen v Cherbourg in v l!i>mm Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: < 'Iv rnjtic v Cherliotirg Mirip.-waska v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg Ko.liambeau v i.avrc \'<<|e!idain v Boulogne a:ir Mer Augustus v < ienovo , ZO. septembra: I .eviat hali v I'heil.ourg . septembra: Paris v Havre 22. septembra: Si m tgart v C'lerbi.urg In v B-errien HeUl.Si hl.irtd V i htlhuUlrf ill v Ud [IlOui tf j 23. septembra: Majesli. v .'h-rlmiirK (Nadaljevanje s 3. strani.) Milana Jatijlča. bivš»*«;a občinske- ■ n,> šolo .se je Hatnič podal v Ita-e ob smrti kd:ij pil kdaj malo oddahnejo. Malo. Pri njem so našli le zastaran potni list. Rovaunie de .Tougoslavie. — Mi-neur. Ker ni imel denarja, pa ni nm-«rel prnlaljšati. Pa je nekdo pripomnil : — T»i»«r ve. ali pra bodo pokopali brez potnejra lista? Živeti mu niso dali. Ljudje so.se možu .smejali in po-kropili mrliča. Na domu se je izpremenilo zelo malo. Z njo in z njim jih je samo še šc.st. Na vsakega pride zla j v tridesetih dne po de.-«-t mark. Prej j«* bilo iii.ilo manj. Najstarejši, ki •rr»* kdaj v Holandijo tako. da jra nihče ne vidi. pravi, da jih morijo še pet ustreliti. Stari da mora Tudi ži.eti. Zaslužil je. Mati je šla iz kuhinje in se zunaj zjokala. Najstarejši pa ni i/.-pregovorik i>o tem nekaj dni nobene besede. Kmalu je šel spet v Holandijo. Neke noči. In se ni več vrnil. Obe dekleti imata vsaka svoje-«a fanta, zida mladeniča, ki ijrra-i ta harmoniko in znata vse tiste .slovenske besede, ki našemu človeku nadomeščajo indijansko: howg! Rudarja sta. Vsa sreča, da iniat i vsak svojo harmoniko še iz boljs'h dni. Oče je malo jezen, ker sem sa vprašal, ali ima holandski tobak. Ne vem. kako bi nadaljeval pogovor. Nazadnje sem se domislil: ! — Ali pojdete domov? — sem ga vprašal. , — Kam 7 I Bilo je. kakor da me je kdo butnil v čelo. S težavo sem pojasnil, le delal se. da pojasnjujem: — V Jugoslavijo!.... Pomiril se je in mrtvo dejal: — Po kaj ? Molk. Kmalu pa je razdraženo dejal: — Ta kot sem si krvavo prislužil. Tam, doma, nimam ničesar. .Tugosloven sem tudi tukaj. Slovenec sem pa zmirom bil. In tako ostane! Njegova smrt je blizu. Pet in trideset let je bil v jami. Zdaj j-pohabljen. Na tihem si neprene- burg 26. avgusta: Oonie Biant-amano v Clenovo Hon terlo v Cherbourg Wrfiernlani' v Ht.«re 27. avgusta: :ie -le France v Havre j ^ septembra: >l!nnewaaka v Cherbourg E,„o,.a v . Mi.-rl.our- in v Hremen Ktitterdam v Cheibourg in v Boulogne. We-i.-rnlarnl liavie Biir Mer 30 avgusta: I.» via tb:< II V Cherliourg I ..*i f;i vel t e v Havre <■ . u 29. septembra: l'ri-s. II inlitig v Cherbourg In v Ham- . . . I lb-reriKaria v > lietbourg 24. septembra: s.vrcnx! \ tiist I.af.i\-Ite v H ivre Colteidam v KouN.KHe stir Mer CIe\.-L.rni v Cb-.*riH urg In v Hamburg 28. septembra: i 're* llar-ling v liavr« Dl.rg -i s Bremen v Cheibourg In v Bremen 31 Avgusta: Oivnplr v Cherbnurg Aquitania v Cherbourg Romu v Genovo 1. septembra: Oenerla v. Stueben v Bremen New York v Cheibourg in Hamburg 2. septembra: Pnris v Ibi"»"e Minnetonka v Ha.vr» j V .'^teu'teri V Blelllen New York v I'lierbourg in v Humbu g j ^0. septembra: Humeri)' v '.'h »l'l"il rg M iriii^tonka ^ Ilavre 1. oktobra: lie ile Krance v Havre "irerueu v * Mi.-rlioi.t k In v Bremen Milwaukee v • "herbourt; In v Haiiihui'4 Uonia v 'leri-iv.i V'eenilain v :toi"Iogre sur Mer POCENI, UDOBNO in HITRO bodo potovali v stari kraj oni Slovenci, ki se bodo udeležili — JESENSKEGA IZLETA na najnovejšem, najudobnejšem in najmodernejšem parniku FRANCOSKE LINIJE "CHAMPLAIN "-4. oktobra t. L NIZKE CENE TRETJEGA RAZREDA Do Havre samo ........................................S 69.50 Železnica Havre do Ljubljane ............ 14.73 Do Havre in nazaj samo ........................123.00 Do Ljubljane in nazaj samo ................,159.0«) (Davek doJatno > Za VSa pojasnila o parniku, potnih '«-.Cih permitih. itd. pišite takoj na-— LEO ZAKRAJŠEK . GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 SECOND AVENUE ali pa na NEW \0RK, N. Y. 9rerteh JQ/te. 19 STATE STREET, NEW YORK homa želi ilomov. Le redkokdaj |»;ij pove fjlasno. da bi «ra domače >on-> ee še mogrlo ozdraviti, l'ot'asi jiri-J haja smrt. Dolgo sva molčala. Ko s«»in .se hotel jhdkIo*.iti. je s svojim kiin stan*ev>kim ghisom pridušeno izpregovoril: — Nas se doslej skoro nih«"e ni spomnil. Od tam. otl doma ni bilo •Hasu. Zo deželi son ca in planin ! — Pa mojim otrokom je domovina /e: Frrnules Land. — C'e pridejo tja, so tujci, izseljenci, spet izseljenci. Rudolf Kresa!, CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berila (ENGLISH SLOVENK RE>OER> Bi*ne nun« $2.— Ntrtilte kb pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA" »S West Utb Stmt i4w x«ik a«)