Ako želite najboljše zahtevajte Superior Stock pivo ktero je izvrBtno glede čistosti. Naprodaj povsodi. NARODA. S"fc©"v. 58. IŠTo^t- joJsl, 22. g-o-lija 1899. Xj©-fco V I T. Slab uepeh amerikancev. Pariz, 21. julija. Agouncillo, Aguiualdov delegat Be je proti nekemu časnikarskemu poročevalcu sledeče izjavil: „Že dalj časa Bem o vseh razmerah na Filipiuah poučen. ,,La Oceana Espauola", časopis v Manili so vojaške oblasti zatrle, ker je objavljal Amerikan-cem neljube nazore. Filipinci ši-vedno hrepene po neodvisnosti in se bodo tudi za isto že dalje bojevali. Po našem mnenju so Amerikan ci dejansko tepeni, ker enkrat osvojeno, niso vstanu vzdržati. Potreba bode še mnogo več vojakov poslati na otočje ako hočejo sploh kaj opraviti. Amerikanci so prodirali iz Manile do Malolos in od tam do San Fernando. Slednje mesto pa je zopet v rokah Filipin-cev. Hoj se vrši ob železnični črti od Manile do Dagupana. Proti jugu so Amerikanci osvojili sela Ma-guig, Binang in Santa Cruz ob Lagu na de Bay, potom pa zopet zapustili, ker so vojake na severu nujno potrebovali in ker je njihovo oskrbovanje delalo težave. Večina Lu-zona je v rOkah Filipincev. Amerikanci zasedajo izven Manile same še Iloilo, Cehu in Bacolod. toda ne sosedno deželo. To je tamošnja si tuacija. Amerikanci so nam nakopali vojsko in delo Špancev nadaljevali. Toda, še nismo premagani. Jaz ne smatram amerikansko ljudstvo za vojsko odgovornim, ker o pravem položaju ni zadostno poučeno. Bolj častno za Amerikance bi bilo, da bi proglasili našo neodvisnost, kakor da nadaljujejo voje-vanje. M a n i 1 a, 21. julija. Vstaši so na Grande reki blizu Sau Luisa napadli neko amerikansko ladijo, usmrtili jed nega moža, dva pa ranili. Pozneje so vstaši prerezali telegrafične žice in odnesli pol milje dolgo žico. *W a s h i n g t o n, 21. jul. Glavni zdravnik Sternberg je od svojega brata v Iloilo dobil pismo, v kte-rem med drugim piše sledeče: „Fi-lipinci bo pri volji be kaj učiti; sedaj zahtevajo šole in ko bode minola vojska, domačini nobeuo uredbo ne bodo tako hvaležuo pozdravljali nego proste šole. Mislim daje visokost plače najbolja kritika za stanje kakega ljudstva. Pri Iloilo plača nek ptujec svojim delavcem na mesee $4 mehikanskega ali $2 amerikanskega denarja. Le pomiBli, $2 na mesec za moža! Mož kteri želi delo, za tako ceno, je mož, kteri veruje na kolonijalno vlado na otočju". Japonska v omikanem svetu. Ko so te dui stopile v veljavo nove pogodbe, ktere je sklenila Japonska s Zjediujeuimi :n tudi večinoma evropskimi državami, bil je to zgodovinski dogodek. V tih pogodbah smatrajo dotične vlade Japonsko popolno jednakopravnim in odpravljeno je vse tujezemstvo med zatočnimi deželami in Japonsko. Slednja stopi tedaj v vrsto omikanih držav v polnem pomenu besede. Druge jutrajne dežele, ee bodo samoumevno prizadevale Japonski po tem potu Blediti in v istej meri, v kteri bodo amerikanske in evrop ske vlade prišle onim nasproti, /ginjale bodo tudi meje med zatočnimi in jutrovimi deželami in slednje se bodo poprijele zatočne omike. Nikakor pa ni misliti, da bi že sedaj vse vlade jutrajoih dežel, iz Ijubo- Dopisi. La Salle, 111., 16. julija. Prosim za Bprejem mojih par vrstic v naš priljubljeni delavski list ,,Glas Naroda" da naznanim našim rojakom, kako se nam tukaj godi. 10. julija Brno praznovali odprtje prve novo zgrajene gostilne z prostorno dvorano našega rojaka g. Antona Zorčica, kteri je omenjeni dau povabil vee tukajšne rojake na veselico. Pogostil nas je prav gostoljubno z izvrstno jedjo in pijačo. Oskrbel je tudi dojiro godbo, ktera je z lepimi komadi razveseljevala mnogobrojno družbo. Zabavali smo se prav izborno in po domače, zažigali umetalni ogenj imeli zanimive govore itd. Prav jedrnat govor je imel naš prodajalec z mešanim blagom g. M. Povali. Gorko nam je priporočal biti složnim in se medsebojno podpirati v vsakem oziru. Omenjeni rojak pa nam je tudi sam dal lep izgled, kako naj se tolmači izraz: ,,Svoji k svojimi" Ko je 5. junija pričel graditi poslopje nastanil je same Slovence za raznovrstna dela. Zidarsko delo je vodil g Janez Zgonc, tesarsko pa g. Janez Oberstar oba Slovenca naša rojaka. Z resnico na dan. Našim poročevalcem v Manili je vendar enkrat pošla potrpežljivost, prenašati sramotuo censuro, ktero bo na povelje naše administracije izvajali tam bolj kruto in gamovo-ljuo, kakor na Turškem. Konočno ao Bi pri geueralu Otisu tako ener-gično in odločno pritožili, da je bil primoran obljubiti olajšanje censure. Morda ima tudi namen obljubo držati, toda zelo dvomimo, da mu hode pri tem administracija pustila prosto voljo. Kakor glavni pribočnik Corhin pravi, se je administracija tako zamotala v Bvoje lažnjive zanjke, da se ne bode mogla sama in iz lastnega nagiba oprostiti. K sreči za more to storiti amerikansko ljudstvo samo, ako b krepko roko razterga zanjke in mrežo, v ktero se je vjela uradna družba. Za amerikansko ljudstvo je že velik dobitek, da so vsaj objavili vsebino pritožile poročevalcev. Slednji bo brez izjeme zastopniki administraciji prijazno mislečih časopisov, kterim tudi najbolj zagrizeni ekspanzionisti ne morejo predbacivati da so izdajalci dežele. Vos humbug znači najbolje to, da bo Filipinci dobili važna poročila naravnost iz Manile a ne preko Zjed. držav, ktera bi jim ne bi smela priti v roke. Poročevalcem pa je bilo prepovedano pisati resnico ne samo o zgolj vojaškem gibanju, ampak tudi ne o splošnem položaju, kakoršen se kaže nepristranskem opazovalcu, glede zdravstvenega stanja in javnega mišlenja vojakov ali o vstrajnosti nasprotnika. To storiti bi bila pred vsim dolžnost administracije, kajti to je tudi dolžna ljudstvu v čigar imenu deluje, da se ve ravnati glede nadalj-ne politike. Namesto t- ga pa ni samo ljudstvu sistematično lagala, ampak posilno zatrla vsako resnično poročilo. Kdor je pa v kljub temu hotel pridit resnici na sled, proglasili so ga izdajalcem dežele. Tako daleč je pri nas že prišlo. Kako zelo je nezmožna naša administracija seje pri tej priliki zo-pot pokazalo. Radi tega poročila iz Manile so bili v uradnih krogih v Washingtonu zelo osupnjeni, ker niti pojma niso imeli, da so razmere takošne. Državni tajnik je prejel poročila iz virov, na ktere baje general Otis nima nikakega vpliva in ktera se ne strinjajo z njegovim^ poročili. To je vendar čudno. Kaj mar mislijo, da bi konzuli in agent-je državnega oddelka kaj druzega poročali, nego kar je všečno administraciji, ako uvidijo, da gre za kožo tistemu, kdor bi se podstopi! pravico pisati? In gospod glavni pribočnik je bil dovolj velikodušen dati plebejcem nekoliko pojasnila za odpravo pomot. ,,Vse pomote" pa misli odpraviti z izrazom, da je vojni oddelek takoj naznanil občinstvu vsa poročila, ktera je dobil sam — izvemši taka, ktera niso bila za javnost. Razsodbo o tem pa je imel gospod glavni pribočnik Čorbi n v Washingtonu sam, kteri je smatral izdajalstvo dežele povedati resnico. To je pojasnilen dokaz, da je gederal Otis zaplenil poročila časnikarskih poročevalcev, na povelje administracije. Tako velikausko brezozirnost niti Alger ni skupaj spravil. Vsekako pa se vsled taci h dogodkov mora ljudstvu vsa razširjevalna politika še bolj pristuditi — kar je edino do brega pri tem. O strajkanju. Kakor zgodovi na modernega prometa kaže in kar tudi delavske zadruge naše dežele dobro vedo, se v tistih časih kadar procvita kupčija štrajk kot orožje proti kapitalu veliko bolj pogoBtoma rabi, nego v slabih časih. Najvažnejši uzrok za ta pojav je naravna in odpustljiva želja delavcev se sadu ,,dobrih časov'' udeležiti v večji meri, nego ga jim navadno podjetniki odmerijo. Vrjetno je, da se bode pri sedanjem procvitu obrtnije in kupčije pojavilo živahno štrajkarsko gibanje. Vsekako je štrajk pri električnih pouličnih železnicah v Cleve-landu in Brooklyuu, le znamenje nezadovoljnosti, ktera se je brez-dvomno prijela širših delavskih slojev v raznih delih dežele in iz raznih uzrokov. O teoriji štrajka v obče in o nevarnosti njegove porabe kot dvorezno orožje v posebnem, razmotrivati ali filozofirati bi bilo popolnoma brez koristi; o tem se eda, spi oh nič novega več povedati. Nasproti pa čaka vprašanje, kako bi bo neudeleženo veliko občinstvo pred kupčijo motečimi in sploh v obče škodljivimi posledicami pe-rijodičnega ustavljanja pi ometa, radi štrajka na železnicah, zamoglo bolje varovati nego do sedaj, vsaj v naši deželi še zadostoval ne rešitve. Ono podržavljenje vsih javnih podjetij prometa, ktero smatrajo no-vomodični patentni dobrotniki človeštva kot edino srodstvo do za-željenega cilja, bi v istini ne bilo nič druzega, nego da bi iz jedne krajnosti zabredli v drugo. Kajti brezmejna korupcija naših uradnikov od zvezne administracije, državnih in mestnih uradov do zad njega policaja na deželi, bi ravno tako ožemala delavce kakor kapita lizem. Brezdvomno pa bi bili že zdavnej te težave odstranili in našli kako srednjo pot, ako bi naše legislative ne imeli v rokah politikarji, kteri vsako postavnoomejitev štraj karske prostosti, smatrajo žaljen je delavcev kot volilcev. Nenaden zastanek vsakega prometa, kakoršnega provzroči kak nepričakovan velik železnični štrajk pa ni samo nepovoljna nepriličnost za vsacega, ampak v istini javna beda, ktere odprava z primernimi odvruilnimi uredbami je v interesu delavcev ravno tako potrebna, kakor občinstva v obče. Kaj bi ne mogli v naših državah pri vseh javnih železničnih podjetih vpeljati obligatorične pogodbe med delavci in družbami? V pogodbah naj bi ne bila samo določena plača, marveč tudi čas odpovedi za obe Btran-ke. Taka uredba bi onemogočila vsako samovoljstvo in služila delavcem ravno tako v prid, kakor podjetnikom. Iz našit novih kolonij. Izdajalec v kabinetu. Havana, 20. julija. Katoliški duhoven Salinis se je pri španskem konzulu pritožil, ker bo ga v Jove-llanosu zaprli in brez vidnega uz-roka več dni obdržali v zaporu. ,,Diario de la Marina" pravi, da je Garcia, kteri je v Santa Clair umo ril nekega kubanskega ribiča, vkljub pomiloščenja vedno v zaporu. Pregledane plačilne pole za kubanske vojake so gotove in prihodnjo soboto Be bode pričelo izplačevanje. Pred osmimi dnevi je v pokrajini Matanzas izšla okrožnica, v kteri je Belaucourt poživljal prebivalstvo prijeti za orožje proti Amerikanci. La Lucha je namignila, da general Belancourt v istini tiči za izdajal-stvom, toda nihče, kdor ga pozna, noče tega vrjeti. Sedaj pravijo da je pisatelj nek član Brookovega kabineta, kteri je ravnokar na do- pustu. General Brooke je ukrenil preiskavo, da se poizve kdo je pisatelj in ako istega res zasačijo med ministri, mu bode slaba predla. sumnosti na Japonsko, opuBtile svoje protivanj^ proti oni omiki, se odpovedale svoji posebni kulturi in se kaj prehitele, Bamo da bi igrale v koncertu zatočnili držav, kteri bi potem postal svetovni koncert. Tak korak, kakor sedaj Japonske, je treba dolgo časa popred pripravljati. Dokler se kako ljudstvo vsaj deloma ne udeleži kulture za točnih dežel, dokler vlada kakega ljudstva ni vstanu jamčiti iuozemcem omikano ravnanje v svojih deželah, tako dolgo se taka vlada in njihovo ljudstvo ne more povspeti na isto stopinjo kakoršno zavzemajo vlade v Evropi in Ameriki. Prememba se je na Japonskem primeroma hitro izvršila, kal k temu je bil že med ljudstvom in napredna vlada ni imela velikih težav. Drugod je ta reč drugači, toda napredku in '-azširjanju evropske kulture se nikjer ni možno trajno ustavljati. Tu govorimo o evropejski kulturi, kajti iz nje je zajemalo vse, kar je do sedaj ostalo ločenega od zatočnili in jutranjih dežel. Toda pri tej priliki moramo omeniti, da Amerika v slednji n desetletjih, glede vpliva na Japonsko, nikakor ni zaostala za Evropo, marveč jo v naravnostui trgovini prekosila in Japonski svoje izobraževalne zavode, ravno tako radovoljno odprla, kakor Evropa. Zjed. države so bile v veliki meri udeležene pri civilizaciji azijske predmoči in tako bode šlo tudi dalje! Glede te naloge, zamore, med našim ljudstvom, komaj vladati različno mnenje, takoš-ao obstoji le glede političnega razširjanja ali osvojitve pokrajin. Nedavni poskus podjarmenja azijskih ljudstev je bil gotovo bolj ua kvar, nego prid našega omikalnega vpliva v Aziji. Ni še dolgo, kar število onih Amerikancev ni bilo veliko, kteri bi našo mirovno politiko v Aziji, nameravali spremeniti v vojski no. Posebne okoliščine so to predrugačile, toda upati smemo, da se povrnemo k prejšnjim nazorom. Razvidna določba Azije je sevede ta, da se spoji s iz Evrope izhajajočo civilizacijo, kakor je bila določita Amerike, toda k temu nikakor ui potreba političnega podjarmenja Azije. Razvitek Japonske, posebno glede njenih razmer do Evrope in Amerike, najbolj jasno kaže, na kak način 1»i se o:ia določba izvršiti morala. Ljudje druzih uarodnostij so so kaj pogosto ustavljali pred zgradbo in zmajevali z glavami, češ kaj tacega se pa ne bi nadejali, da bo Slovenci zmožni zgraditi tako poslopje, Rojakom, kteri tukaj niso znaui, priporočam, ako jih zanese kdaj osoda v naše mesto, naj si ogledajo Main cesto in tam nahajajoče Be slovensko prodajalnico in okrepčajo v domači gostilnici. Tu imamo tudi močno podporno društvo, ktero vrlo napreduje, kar znači da se Slovencu dobro zavedamo. K temu pa mnogo pripomore okolnost, da so nastali boljši Časi. V premogokopu delajo vsaki dan in nove velike tovarne za cement tudi zidajo, kjer dela več naših rojakov. -Lahko bi bili prav zadovoljni, ako bi imeli le še to kar katoličani potrebujejo, namreč katoliško cerkev in slovenskega duhovnika, da bi v mili materinščini zamogli slišati razlaganje sv. evangelija. Pa tudi ta želja, upamo, da Be nam bode enkrat izpolnila in Bog dal, da bi zamog9l kaj kmalu poročati o pričetem gradenju slo-vensko-katoliške cerkve. Joe Debovc. Razne veqtti. Iz bolnišnišnice v ječo. Iz Marine bolnišnice na Staten Islandu so te dni odpustili kletnega Tomača Grant. Obiskal je svojo sestro omoženo McGarry in zahteval od nje denar. Dala mu je 25 centov, s kterimi pa Grant ni bil zadovoljen, pričel se je pričkati z sestro, v svoji togoti zgrabil velik nož in ga sestri porinil v hrbet. Zločinca so zaprli, smrtno ranjeno sestro pa odvedli v bolnišnico. Preteči štrajk. Boston, 16. julija. Na železničnih črtah Boston, Maine in New-York, New Haven in Hartford hoče 12.000—15.000 delavcev štrajkati. Agitacijo so pričeli telegrafisti, kteri zahtevajo isto plačo, kakoršno so že druge železnične črte dovolile. Sedaj dobivajo $30 do «40 na mesec, morajo delati od 5 ure zjutraj do pozne noči. Njihove zahteve so: 82 najmanjše plače na dan, osemurni delavni dan in plačo za delo čez čas, poletne počitnice s polno plačo in prosto vožnjo po železnici med počitnicami za nje in njihove družine, nikakega samovoljnega odslavljauja, nikakega primo-ranja nositi uniformo, povišanje po starosti, nikakega primoranja pisarno snažiti. sneg kidati in druga jednaka dela opravljati. Železnične družbe so zahteve odklonile, tudi se nočejo pogajati raz-B jdilnim potom. Štrajk tedaj lahko izbruhne vsaki čas. tiOO delavcev odslovili. ,,Rhenanio" tovarno za izdelovanje svilenega blaga so te dni za nedoločen čas zaprli. Nad 300 tkalcev in druzih delavcev Je vsled tega izgubilo delo. Posestnik je vse delavce kar skupno odslovil in ni vedel povedati, kdaj bode možno tovarno zopet odpreti. Že 30 let, je rekel, ni bilo tako slabih časov za svileno obrt, kakor sedaj in v bližnjih šestih mesecih tudi ni nikakega zboljšanja pričakovati. Podra-ženje surove svile za 40 odstotkov in moda so baje uzrok, da je tovarna morala zapreti. V nočni srajci. Neki newarški mestjan, kteri je te dni v prvih jutranjih urah pri lijočem dežju hitel proti svojemu domu, ni bil malo iznenadjen videti nekega dečka v nočni srajci malomarno tavati po dežju. Deček je kričal na vse pretege in ni hotel povedati ime in kje stanuje. Mož je mladega ponočnjaka izročil policaju, kteri gaje odvedel na bližnjo postajo. Drugi dan je iskala gospa Trolley štrajk v New Yorkn. Brooklynski štrajk služabnikov Trolley pouličnih železnic o kterem smo v zadnji številki poročali, ae je razširil tudi preko Ea^t, Rivera, kajti tudi njihovi new-yorški tovariši so na več črtah ostavili delo. Da je to družbe pouličnih Trolley železnic zelo vznemirilo, je samoumevno, ker niso so nadejale, da bi utegnili delavci new-yorških pouličnih železnic pridit, njihovim za obstanek se borečim tovarišem v Brooklynu na pomoč. Tudi v New Yorku so pozvali na noge vso policijsko moč, posebno ono na konjih, ktera si sama napravlja mnogo več posla, nego ga ima v istini. Tudi v New Yorku vozijo na od štrajka prizadetih črtah zelo po-redkoma in še ti vozovi imajo ra-zun velikotrebušnih policajev le malo potnikov. V raznih kolarni-cah bo spali čez noč oddelki policajev, da bi preprečili kak napad štrajkarjev kakor tudi da so bili rano zjutraj pri rokah za stražo na vozovih. To in onkraj reke se poroča le o posamezuih neznatnih izgredih brez kakega posebnega pomena. Rossi-ter, predsednik Trolley železnice trdi, da ima zadosti ljudi na razpolago, mnogo pa je neveščih v tem poslu. Strajkarji pravijo, da to ni res; ko bi družba imela take ljudi na razpolago, bi jih bržkone postavila poleg starih motormenov, da se seznanijo z skrivnostjo Trolley voza; toda niti jednega tacega učenca ui videti na vozovih. Ljadje, kteri niso še ostavili dela, spč v kolarnicah, kjer jih tudi hranijo. Rossiter pravi, da bištraj-karji napadli mu zvesto ostale delavce, ako bi Be slednji prikazali na ceBtah. Nasprotno pa trdijo štrajkarji, da bi v delu ostale tovariše pregovorili se pridružiti štrajka, ako bi do njih prišli. Morilko pošljejo v norišnico. M a 11 e a w a n, N. Y., 18. julija. Mrs. Ramsey, ktera je svojemu možu v nekem newyorškem hotelu prerezala vrat, so pod varstvom dveh paznikov pripeljali iz Tombs jetnišnice v New Yorku. Vtaknili jo bodo.v tukajšnjo norišnico in ako se posreči jo ozdraviti, poslali jo bodo nazaj v New York in jo tam sodili radi umora prve vrste. Žena se je prav pametno obnašala in ni delala paznikoma nikakih sitnostij. Tu ima sorodnike, ktere sta preje vsako poletje z možem obiskala. Entered as second clas matter at toe New Yore, N. Y. Poet office Octol»er 2. 1893 »GLAS NARODA". I list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, »» pol leta..............$1.50, L% Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, „ „ č^trt leto----- 1.75. V Evropo pošiljamo list »kupno dve številki ,Glas-Naroda" izhaja vsako s~edo in soboto. »GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. . Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon>y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov rroetmo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Dopibom in pošiljatvam naredite »aslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Biihler svojega siua po Newarku in iBtega naposled našla na policijski postaji. Pravila je, da je prejšnji večer fanta spravila v postelj in potem tudi sama šla k počitku. Ko se je drugo jutro zbudila, omedlela je skoraj cd strahu, ker ga ni mogla nikjer najti. Hotel se je ohladiti. Huda vročina miuolih dni Edv. Goellerju iz Newarka ni bila nič po všeči. Premišljeval je, kako bi se nekoliko ohladil in naposled sklenil v Morris kanalu iskati zavetja pred pekočimi solnčnimi žarki. Tako je hrepeiiol po ohlajenju, da se ni potrudil niti obleke sleči, ampak kar oblečen Bkočil v globoko vodo. Neki mož ga je izvlekel iz vode in ga policiji izročil, ktera ga je radi poskusa samomora dala pod ključ. „Hotel sem se le nekoliko ohladiti'1 je rekel Goeller, ko so ga vprašali, zakaj je skočil v vodo. Westinghonseve zavere. Pittsburg, Pa., 16. julija. George Westinghouse, ml., je brzo-javil včeraj iz Evrope, da je ruska železniška komisija skleniia vse vozove državne železnice z West.ng-house zavirami oskrbeti. Ruska tovarna Westinghouse-jeve tvrdke bode izvršila naročilo v štirih letih. Ker ima Rusija že 23.455 milj železnice dodelane in bode v bodočih štirih letih še kakih 10.000 milj zgotovtjene, bode znašalo vse naročilo več nego 12 milijonov dolarjev. Na Lehigh Valley železnici preti štraj k. Gaston, Pa., 16. julija. Na Lehigh Valley železnici Be pripravljajo na štrajk; celo trainmeni in telegrafisti hočejo z strojevodji in kurjači potegniti. Že dva meseca so ljudje svoje pritožim pri tajnih zborovanjih razmotrivali. Sedaj so v najvišji meri užaljeni, ker je vodstvo železnice njihov odbor odurno sprejelo, ko je slednji predložil za hteve. Neki Blužabnik železnice je dejal danes: „Ako vzbruhae ta fitrajk, zgodilo Be bode z bliskom jednako hitrostjo in v naših vrstah ne bode izdajalca, kteri bi nas družbi ovadi), kakor se je zgodilo pred destimi leti. • Dewey vložil pravde. Washington, 21. julija. Admiral George Dewey je po svojem pravdniku pri District Columbia sodišču v svojem in v imenn svojih ftaitnikov in modtva vložil pravdo ▼ doeego deleža. Po nekem lepem amerikanskem zakonu dobi namreč zmagujoči admiral za glavo vsace- ga premaganega nasprotnika $100 ako je bil nasprotnik slabejši, $200 pa ako je bil močnejši. V tožbenem spisu skuša Dewey podrobno dokazati, da so bili Španci glede topov in moštva na ladijah, kakor tudi obalnih baterij, močnejši nego on. S tem pa ne bode odpravil pripro-ste istinitosti, da je imel dobre la-dije in tudi moštvo, ktero je streljati znalo, Spanci pa imeli nasprotno le stare ladije in o streljanju malo pojma. Algerjev namestnik. Washington, 21. julija. Pomožni tajuik Miklejohn bode prihodnji pondeljek nadomestovalno prevzel urad vojnega tajnika; do tistega časa ostane Alger, kteri je žeresignoval, še v uradu. Miklejohu je iz svoje domačije v New Londonu, Wis., brzojavil, da pride v soboto. Požar na glavni posti. Washington, D. C., 16. ju-jija. V novem poslopju glavne pošte, ktero je stalo vlado štiri milijone dolarjev, je minolo noč nastal ogenj in nekaj časa se je bilo bati, da bode obširno poslopje postalo žrtev plamena. Naporu ognjegascev pa se je le posrečilo ogenj zadušiti in prouzročena škoda znaša samo kakih $3000. Antomobili poštni vozovi. W as hi n g t o n, 21. julija. Poštni oddelek bode prosil kongres v prihodnji s siji dovoljenja, da bi smel za najemščino konj dovoljeno svoto S41O.000 porabiti za nakup automobil, ktere bi služile za nabiranje poštnih reči v takih mestih, kjer imajo pošto prvega reda. V BuOalo so se poskusi z automobili piny zadovoljno obnesli. Bi'ntalni lopovi. Lowell, Mass., 17. julija. V stanovanja A. B. Pullerja, v vasi Middlesex, sta vlomila v odsotnosti gospodarja dva našemljena roparja, poteguila bolno gospodinjo iz postelje in jo tako dolgo davila, dokler ni p ovedala, kje ima njen mož spravljen denar in dragocenosti. Roparja sta odšla z dnnarjem in dragocenostmi, pustivši ženo nezavestno ležati na tleh. Sedaj je žena vsled prestanega strahu hudo zbolela. O lopovih nima policija Še nikakega sledu. Poz i vi n jeo i oče. Newport News, Va., 21..jul, V Bodnijski obravnavi proti 60-letnimu svetolilincu Viljem Burge-tu iz Fox Hilla, kteri je bil zatožen, da je oskrunil svojo 18 let staro hčer, je porotno sodišče krivim spoznalo vsled česar je bil obsojen v lOletno ječo. Dekle je vsled razvnetja pri sodnijekih obravnavah prezgodaj porodila. Zopet da štrajkn. Cleveland, O., 17. julija. Sprevodniki in motormeui od »Consolidated Street Railway Co.", 800 na številu, so danes zjutraj zopet ostavili delo. Strajkarji trdijo, da družba ni spoluila svujih ubljub glede plače in delavnega časa. Strajk je prouzročil, da s^ je zjutraj ves promet popolnoma vstavil. Vodstvo železuic je prosilo policijskega varstva. V bližini koluruic so Be zbrale velike množice ljuistva, toda do izgredov ni prišlo. Razmere med ,,Big Consolidated Street Railway Co." iu njenimi delavci so zelo resnega pomena. Na jedni strani kompanija z njenimi milijoni, na drugej strani pa krdelo delavcev, pogumno in odločno moštvo prostih Amerikaucuv, ktere podpira ogromua množica organiziranih delavcev. Tri tedne je minulo in družba ni uiti j"dnega dela svojih obljub izpolnila, niti kazala namena se po dogovorih ravnati. Odbor mestnega Bveta, kteri je pri obravnavah sodeloval, se za izvršitev dogovorov noče nič brigati. Pod takimi okoiiščiuami je položaj delavcev isti, kakor ob začetku štraj ka Kdo je odgovoren za bedo, izgrede in krivico, kakor neizogibne posledice štraj ka? Korporacije z vračajo krivdo na zatirane delavce in ker imajo denar, bo mestne oblasti vedno pripravljene pred ujirni se vklanjati in reči, da sc delavci sami vsega krivi. Železnica i š*rajk v Clevelandu. Cleveland, O., 18. julija Strajkujoči delavci poulične železnice se zadrže mirno. Na raznih črtah vozijo skabi v nerednih pre-stankih. Nemiri se niso pripetili, toda štraj k se je razširil, ker je tudi 30 popravljalcev železničnih žic sklenilo se štrajkarjem pridružiti. Z pomočjo popravljalcev žic se bode štrajkarjem najbrže posrečilo železnični promet popolnoma ustaviti. Pri zadnjem štrajku so morali oni noč in dan popravljati prereza-, ne žice. Te ljudi je družba neobhodno potrebovala in jih tudi noj more tako lahko nadomestiti. Vodji štrajka bodo tudi Bkušali delavce pri postajah, kjer izdelujejo elektriko, pregovoriti, da se pridružijo štrajkarjem. Tovarna pogorela. Cincinnati, O., 19. julija. Vlivarna ,,Addictor Pipe d-ločilo, da je od zadnje legislature vsprejeta postava upravi nasprotna. Postava določuje osemurni delavni čas le za rudokope in topilnice. American Smelting & Refining Co. (trust rudotopilnic) je 15. junija! Bvoje topilnice zaprla, ker delavcem za oaemurno delo ni hotela plačati,1 kakor popred za deset- in dvanajst-urno. Sedaj se hoče trust z svojimi delavci pogoditi in topilnice zopet otvoriti. Ljnbiniska žaloigra. Mason City, 111., 17. julija. Lena Elmere, hči odličnega megt-jana, je bila včeraj večer umorjena. Proti večeru se je z nekim mladim možem, Roy Sutton po imenu, peljala iz meBta. O polunoči se je Sutton eam smrtno ranjen povrnil nazaj. Leuino truplo pa so našli na mirodvoru in poleg nje izstreljen revolver. Suttona so zaprli, kt>r sumijo, da je on deklico umoril. Strašen konec. St. Louis, 1<>. julija. Louis \V. Holliday, sin chicaškega milijonarja Jesse W. Hollidava, leži smrtno ranjen v tukajšuji Baptist bolnišnici. Včeraj večer ga je njegova mlada soproga v stanovanju obstrelila. Žena trdi, da je rabila revolver v samobrambi. Bila je poprej strastna kolesarica in se z sinom milijonarja pred dvema letoma v Houston, Tex., seznanila. Mladi Holliday se je ž njo poročil proti očetovi volji, toda zakon ni bil srečen. Mnogokrat je prišlo do budeg.i prepira, tako tudi včeraj, pri kter«-m ja togotnažena učinila hudodelstvo. To je strašen konec nesrečnega zakona. Žena sedi sedaj v zaporu. Banka zaprla vrata. Minneapolis, Minn., IS. jul. „Germania Bank'1 je zaprta. Ravnatelji zagotavljajo, da aktiva popolno zadostuje v pokritje vseh dolgov. Pravijo, da je banka zato ustavila plačila, ker ni bila vstanu takoj plačati števila dolžnih pisem, ktera je ob priliki neke preosnove že pred leti izdala. Po slednjem finančnem izkazu je znašala aktiva SS21.426.000. Velik del bančnega premoženja je naložen v zemljiščih ktera ni moč hitro spraviti v denar. Protestujejo proti delu kaznjencev. Indianapolis, Ind., 21. jul. Odbor tukaj zborujočih vlivarjev se je pri governerju M->untu pritožil, ker paroliruni kaznjenci, ktere so bili v jetnišnici o vlivanju poučili, sedaj rabijo v to, da prostore štraj-karjev v Louisville vlivarni zavzemajo. Governer je obljubil, da hoče nepriliko odpraviti. Kitajci Jjudožrei. S a n Antonio, Tex., 21. jul. Tu so dospela pismena poročila da v Tampico Tex. vlada velika razburjenost, ktero je provzročila veBt, da so pri gradbi mehikauske centralne železnice poslujoči Kitajci umorili neko mehikansko dekle, hči nekuga železniškega uradnika in njeno meso pojedli Sinovi nebeškega kraljestva Leže v mesto pred ui ašče val u i m i Mehikanci. Zadel t>b ledeno goro. M o n t r e a 1, 16. julija. Kakor se iz St. Johns, N. F., brzojavno poroča, je v soboto tam dospel parnik ,Manchester Port4 z vdrtim rivcem. Na parniku, kteri je bil namenjen v Manchester, je bilo 779 govedi in veliko sira. Pri Belle Island je trčil ob ledeno goro in Be precej hudo poškodoval. ,,Manchester Port" je prav nova iadija, ktera se je vračala domov od prve vožnje. Velikii nesreča v premogokopn. Vancouver, B. C , 21. julija Strašna razstrelba seje pripetila v nekem premogokopu pri Wakmas tu na Japonskem. Prevrnila se je rudniška svetilka, ktera je užgala pline in provročila nesrečo. Do sedaj so našli 147 trupel, toda skupno število mrtvih iu pogrešanih znaša 211, kajti niti jeden ni ušel grozoviti osodi. Iz okoliščin poi kterimi so našli trupla se da sklepati, da so žrtve katastrofe morale grozovito trpeti. Nekteri so zgoreli, drugi vtonili ali Be zadušili. Etropejske in druge vesti. P e t r o g r a d, 17. julija. O sled-ujih trenotkih umrlega careviča velikega kneza Jurija se iz uradnega vira poroča sledeče: 10. julija zjutraj se je veliki knez iz Abbas Tumaua na motorju peljal na sprehod. Vozil se je zelo hitro iu prišel kake dve vrsti daleč, ko je neka mimo gredoča kmetica zapazila da veliki knez stroj ustavlja, da bi obruil. Žena je tudi videla da veliki knez bljuje kri in hitela proti njemu. Veliki knez je stroj ustavil in stopil z motorja. Ž«na mu je pri tem pomagala in ga sočutno vprašala kaj mu je. Princ je odgovoril: ,,Nič!" Zena seje ponudila prinesti nekoliko vode, veliki knez pa je nato pohvalno z glavo pokimal. Močila mu je sence in usta in v njenem naročju je carevič, kteri bi bil postal vladar naj m« gočnejše države, mirno in brez bolečine izdihnil svojo dušo. Truplo so prepeljali v palačo velikega kneza. Prostor kje je umrl bo ogradili in najbrže bode carevičeva mati tam dala zgraditi kapelo. L o n d o n, 17. julija. Kakor bo iz Madrida privatnim potom pismeno poroča, je tam javno mišljenje proti Amerikanci zelo razkačeno. Povod temu je, ker imajo na Filipinah Spance še vedno vjete. Za Amerikance je bivanje v Madridu zelo neprijetno. Ko je nedavno kraljica vladarica sprejela soprogo poslanca Zjed. držav gospo Bellany Storer jedjala prva z solznimi očmi: je minolo je minolo, toda Amerikanci bi nam morali pomagati, da dosežejo prostost naši vjeti ljudje. Negotovost o njihovi osodi in njihovem trpljenju je zelo mučna za njihove sorodnike in vso mojo nesrečno deželo.u Vsi sloji se potegujejo glede te zadeve. Več pisem od vjetnikov je dospelo v Madrid. V pismih pravijo, da š.evilo vjetnikov znaša 7000 mož, kteri so v zelo žalostnem položaju brez zadostne obleke in hrane. Španci pravijo, da Amerikanci nočejo ali ne morejo vjetnikov opro-Btiti, pa tudi kakemu drugemu ne puste tega Btoriti. London, 17. julija. Danes se je v Veliki Britaniji pričela žetev rži. Oves bodo pričeli spravljati prihodnji teden. Žetev pšenice v južnoistočnih pokrajinah Angleške se prične 31. julija. Kakor ,,Mark Lane Express" pravi se bode pšenica letos na Angleškem prav dobro obnesla. Ječmena se nadejajo srednji pridelek, ovsa pa bode baje malo. Liverpool, 17. julija. Tu se je izkrcal kapitan Wm. Andrews, kteri se je 18. juuija iz Atlantic City, N. J., v 12 čevljev dolgem čolnu podal na potovanje preko atlautiškega oceana. Parnik „IIol-bein" gaje našel 12. julija 700 milj od irskega obrežja v popolno oslabljenem stanu. Svojo nesrečo pripisuje Andrews obilnem vživanju Saratoga mineralne vode, vsled česar so mu otekle roki in nogi pa tudi apetit je zgubil. Že parnik „Camperdown" je hotel samotnega veslarja po širnem oceanu vzeti na krov, toda takrat je mislil da bode kmalu zopet okreval, in je bil ko-uečno še vesel, da ga je „Holbein" vzel na krov. D u n a j, 17. julija. Pravijo, da se bodo Addison C. Harris poslanec Zjed. držav pri avstrijskem dvoru in drugi uradniki amerikanskega poslanstva kakor tudi skoraj vsi amerikanski konzuli v avstro-og^r-skih deželah, podali v Trst, da pozdravijo admirala Deweya ob njegovem prihodu. B e r n, 17. julija. Eugene Staub iz Baltimore, Md., se je plazil po planini Koenigshuette ne daleč od Pontresine v Eugadiuu, padel čez neko skalnato steno v globok prepad, kjer bo našli mrtvega. D u n a j, 19. julija. ,,Neue Freie Prosse" objavlja danes članek v kterem admirala Deweya srčno pozdravlja. Pri popisu drznega „Coup de Main" v Cavite vidi omenjeni časopis v admiralu poosebljeno hladnokrvnost. Slavi njegovo mirnost in opreznost, imenuje ga uglednega vojaka in ,,gentleraana", kteri bode prištet v isto vrsto, kakor De Kuyter, Nelson in Tegetthotl". ,,Neue Freie Presse" potem še nadaljuje: ,,Srčen pozdrav admirala Deweya ne velja samo junaku, ampak pred vsem slavnemu zastopniku velikega amerikanskega naroda, s kterim je Avstrija vsled mnogih skupnih interesov v tesni zvezi. London, 19. julija. Nek Članek v današnji ,,Times", kterega smatrajo kot uradno naznanilo, je vzbudil splošno zadovoljdost, ker je Trausvaal kriza najbrže pri kraju. „Times" pravi : „Ako so slednji čas iz Praetorije dospela brzojavna poročila resnična, po kterih je ,,Volks-raad" sklenil po sedemletnem bivanju v deželi dovoliti volilno pravico, bo sme kriza med Veliko britanijo in Transvaalom smatrati kot končana'4. Časopis pravi, stem so splošnem zahteve angleškega komisarja Milnerja izpolnjene. Da je pričakovanje za meščansko pravico za dve leti dalj uego so Angleži zahtevali, nima nikakega pomena. Chamberlein je svoj namen dosegel. o 1 d e, Norveško, 19. julija. Nemški cesar Viljem je danes zjutraj obiskal amerikanskega kralja železnic Howarda Goulda na krovu ladije „Niagara", na kteri se Gould sedaj vozi v norveških vodah. Obisk je trajal jeduo uro in ko se je cesar povrnil na ladijo „Hohenzoliern" ukazal jc razpeti zvezdo progasto zastavo ua predujem jamboru. Poleg tega je Nj. veličanstvo pozdravljalo amerikanskega Naboba maha-je b pokrivalom. L o n d o n, 20. jul. Mary Ansell, lSletno dekle, ktera je meBeca marca svojo sestro s zastrupljenim ko-lačom umorila, so v St. Albans, Hertfordshire, obesili. 0 kaj se pravi neobor^ženirn biti. Sedaj Amerikanci gradimo 40 novih vojnih ladij in drugi narodi tudi ne bodo zaostali!" Dali« je rekel Dewey: ,,Kiiu b-ide hot*l razorožiti? Ako bi kaka država v isti ni hotela razorožiti, mar li kdo veruje, da bode to storila prva?" London. 21. julija. ^Standardu" se iz Dunaja brzojavlja, da se bode najbrže Dewey in nekaj njegovih častnikov povrnilo na osobnem parniku v New Vork, drugi častniki m moštvo pa bode ostalo ob obalih Adrije, Ha nekoliko odpočije. Q u i n s to w n, 21. julija. Na krovu parnika „Britannic" jo nadškof Ireland iz Minnesoteodpotoval v Zjed. drživa. Veliko število duhovščine in vplivnih osob bo je zbralo pri odhodu parnika, in poslovilo od prelata. Trst. 20. i ul i in. Amerikanska križarka ,,01ympia;t z admiralom Deweyom na krovu j*3 danes zjutraj tu djsp. la in izstrelila 21 strelov, ktere so tvrdnjave, štiri avsirijf-k-j in grška v«»j Iadija odgovarjalo. Admiralov tajnit pravi, tla jo biia vožnja do Adena alalia ker je pihal monsum, od Port Saida do Trsta pa so imeli lepo vreme. „01ympia" bode kakih 14 dni tu ostala. Dewey se izvrstno počuti in najbrže ne b<>de šel v nobeno kopel, ampak namerava na krovu svo;e ladije ostali in se le prilično udeležiti kakega izleta na deželo, pa«'-, pa misli Dunaj obiskati. Britiški konzul Churchill je naj-prvi obiskal admirala Deweya na krovu ,,Olympije" in bil zelo prijazno sprejet. Potem so prišli uradniki luke, amerikanski poslanec na Dunaju Allison C. Harris z štabom legacije in amorikanskimi konzuli na Avstro-Ogrskem. Amerikanci pravijo, daje vreme tu hladno in krepiluo, akoravno toplomer kaže 8G stopinj v senci. Amerikanski poslanec bode De-weyu na čast priredil pojedino. „E1 Piccolo" objavlja laskavi članek, v kterem Deweya pozdravlja. Tukajšni Amerikanci pravijo, daje nepristojno, ker je admiral Spane poveljnik avstrijske mornarice, na predvečer Deweyovega prihoda odpotoval. Sploh pa pravijo, da se Spane ni hotel Deweyu izogniti. Čakal je do včerajšnega večera na njegov prihod in bil potem primo-ran odpotovati na Dunaj. Pred od-potovanjem je naročil poveljniku Ada msu, admirala Dewnya v njegovem imenu in v imenu avstrijske mornarice pozdraviti. Na višavi. i. Visoko goro v sosedji vnobokipe-čega Grintovca je gozd Vašek. Stoletni grčavi gabri in bukve stojč oudi in ko jih podere vihar in strohljivost, guijo med skalovjem. Le kedar zapade sneg goro in plan in drče, ki vodijo z Vašeka v doline, pridejo Gorjanci in P-djauci s sanmi ter sekajo in vozijo hlode v nižavo. Vašek je nerazdeljen, brez gospodarja. Vsak, komur se izplača obih trud, gospodari lahko v njem. In vendar trohui oudi najlepši les. Uro hoda v gorskem zakotji pod Vaše kom stojite za streljaj narazen dve kmetiški poslopji in njima nasproti na levi začruela kapelica sv. Lenarta. Zgornja hiša je večja in prostornejša od sv-.je sosede, tudi lepše hleve in sadni vrt ima. T& se pravi, odkar svet pomni, pri Zgornjem planinci. A kakor da bi Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266; Podpredsednik: Josip Pe/dik*-; I.'tajnik; Ivah Govis, Box 105; II. „ John Glorokar; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266. PRKGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PrbSirn, Box 286; John LovAtn ; vai stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA"- bil zavidal Zgornjega plauinca, sezidal je pred več nego sto leti tujec, prifiedši od nekod z nemškega Ko-roškega, nekoliko nižje majhno kme-tiško poslopje. Kupil je nekaj travnikov iu gozda ter izbral gam svojemu s^liSču iine,Spodnji planinec'. Samuc je bil v zamiku A ko si je nekoliko opomogel ter nakupil nekaj živine in uredil v gozdu dve ogljeuice, prišla je za njim mlada žena. Se dandanes pripovedujejo stari ljudje, da je bila lepa, taka kakor mati božja, pa da je nosila klobuk z velikimi krajci in da je umela maloslovenskih besed. Kmalu za mlado ženo prišel je tudi petleten d»-eek nekod z Nemškega, ki so ga klicali prav nerodno iu čudno, namreč Ferdinand. Tu pa ni bilo družini Zgornjega planinca povšeči; zaradi tega je prekrstila veselega dečka v Nande-ka ali Nandeta. Toliko moramo omeniti o zgodovini naših gorskih posestev, ker so Btoprav petnajst let pozneje pričenja pričujoča povest. --- Spomladjo bila. Na Vašeku in gozdnih gorah tajal se je sneg, da so kalni potoki drli po kamenitej cesti od Zgornjega plauinca. Poslednje je bilo vzlasti neprijetno štirim možem, ki so ob potu svojega obraz., nosili mrliča dol naŠeu-turško goro. ..Že po gladkej cesti bil bi ranjki Zgornji planinec krivil rame najmočnejšim nosačem; kajti najma-nje dva stota tehta/* trdili so vsi ki so govorili kdaj o njegovih telesnih lastnostih. Ko pridejo uosači do Spodnjega planinca, obrišejo si pot raz čela in postavijo mrtveca kapeli svetega Lenarta nasproti na tla. Zvonjenje šentlenartskega zvona in jok debeluhaste stare vdove izvabi nekaj družine pri Spodnjem planinci na prag. V istem trenotku stopi tudi dvajsetleten mladeneč iz veže s sekiro na rami. Tik pogreb-cev gre pottm proti gozdu, a uiti pokrivala ne sname, uiti očenaša ue zmoti za večui pokoj rajucega. Nosači mrmrajo zaradi tega in ma-jejo z glavami. Debeluhasta vdova pa nato še glasneje ihti. In ko v tretje zapoje šeuleuartski zvon, dvignejo zopet nosači mrliča, da z&škriplje nosilnica, ter ubero z nova kameniti po« v dolino. Ondi na višavi tik gozda pa po-stoji mladi Človek in zre za pogrebom. Ijep je bil, ko je slonel oprt na sekiro iu je veter igral s krivimi (teresi na njegovem pokrivalu iu z njegovimi dolgimi čruokodrastimi lasmi. Potčm se skloui, kakor da bi hotel pogrebcem pokazati svoj krepki, orjaško rssteni život iu svoje nezmagljive pesti, ktere je bil ■krčil, kdo čemu. Baš v tem trenotku ozrla se je ■kri vaje debeluhasta vdova v višavo. Zarudela je, ugledavši mladenčaob gosdu. Poslednji pa se je glasno nasmejal, stopil v goščo in govoril samemu sebi: ,, Prokleta hinavščina 1" Kake tri ure pozneje pili so po-grebci na Šeuturškej gori pri Frici pogreltščmo in rezali rudeče uiesene klobase, nabadali je na vilice ter govorili o rajncem Zgornjem planinci. ,,Kar uič ne jokaj in k srcu si ne jernlji, da ti je umrl France! Petdeset iet imaš ti, on jih je pa imel sedemdeset; lahko nas še na ženit-uiuo povabiš, če hočeš." Tako je govoril stari Luka, Pla-uiučev hlapec, svojej objokauej gospodinji, in vino jej je točil v izpraznjeno kupico. ,,Jaz pravim, Vašek ti je moža pokopal," beseduje zopet drug pivec. ,,Io pa to pravdanje s sosedom za nič iu zopet za nič. Zdaj bode pa baje mir. Na onem svetu se ne toŽuj^ta več," omeni tretji pivec. „Ali pa s«, kaj veš ti I" ugovarja zopet hlapec Luka. „Nande tudi ne pozabi od dan^e do jutre, da mu je pravda snedla dom Njega poznam, prava hrastova korenina je," pristavi prejšuji pivec. „Pozabi ali ne pozabi. Krivil se bode kakor leskovina, ko bode dolg plačeval, je-li ne Plauiuka?" ,,Škoda za-uj, delaven je in lep kakor iz brona vlit. Ženil bi se lahko pri tebi, ko bi se ue bila ločila s tvojim rajncim v prepiru.*1 Tako govori Buh, dolgonog kmet iz Sidroža, rajncemu nekaj v rodu in boter rumenolasej sestnajstletnej Polonici, hčerki prve žene Zgornjega planinca. Odrezek mesene klobase pade v tem trenotku Planinki raz vilic iu hotčč uloviti ga, prevrne polno kupo vina po lastnej in Poloničinej obleki. A to je bilo pogrebcem nekako znamenje, ki ženituino ali krst po-menja. Nekaj nagajivega smehu oglasi se zaradi tega, ki materi in hčeri rudečico privabi v lice. Prva si kmalu pomaga iz nenavadne zadrege meneč: brezumuofeti brezumne. Polouica pa ima navadno mnogo opraviti s svojim predpasnikom. Skrivši pod omizjem pa Bi sname celo zlat pretanek raz prsta in ga urno skrije v žepu. (Dalje prihodnji?.) Drobnosti. Novi odbor Jugoslovanske Kat. Jednote. Izvoljeni so bili gg.: Joe Aguič, predsednikom ; JoBip Pezdi rc, {podpredsednikom; Ivan Govže, I. tajnikom ; John Globokar, II. tajnikom; Mat. Aguič, blagajnikom. Nadzornikom : John Ilabjan John Lovšin in John Prešini. Radi pomankanja časa priobčimo računski zaključek Jugoslovanske Katoliške .Jeduote v Elly, Minn., v prihdnjim listu. * * * Pokladaujebireta k a r-dialu dor. M i s s i i se je izvršilo na Dunaju 27. junija. Ob 11. uri se je pripeljal kardinal v spremstvu prošta Jordana iu kanonika dr. Sedeja ter svojega tajnika Zam-pareta v dvorno cerkev. Ti trije gospodjo so sedeli znobelgardistom Peccijem v prvem vozu; v drugem, v kteri je bilo vprežeuih šešt konj, pa kardinal dor. Missia in papežev poslanec monsig. Celli. Presv. cesarja, ki je bil po bolezni zadržan, zaBtopal je nadvojvoda Franc Ferdinand. * * * Na smrt obsojen. Uradnik Koloman Berkes je imel ljubavuo razmerje z neko Julijo Botom, daBi je biloženjen. Njegova žena je čaBto tožila, da mora biti služkinja ljubici svojega moža. Pred nekaj meseci je pa prava žena BerkeBova zgorela. Vse je bilo tako urejeuo, kakor da je zgorela, ko je pekla krompir. Pozueje se je pa dokazalo, da je soprog sam sežgal svoje ženo; zato je bil pred kratkim v Jegru na smrt obsojen. * * * Neprimerno sredstvo. Nekemu dekletcu v Brdih je umrla mati. Oče je krošnjar, zato je oddal otroka bližnjim sorodnikom. Dekletce je imelo navado, segati po tem in onem, kar ni bilo njeno, kar je torej kazalo, da je pregreha, ki utegne narasti do velke pregrehe-tatviue. Tisti bližnji sorodniki so kazuovali dekletce, in sicer prav kruto: držali so jo za roko ter j*»j devali živo oglje ua dlan. To Beve-da je protizakonito, prestojuim oblastim je prišlo tako počeujanje na zuauje, iu zato se bodo morali prizadeti zagovarjati pred sodnijo. Našlo bi se bilo pač drugih primernih sredstov, ki bi bila spravila dekletce ua pravo pot! * * * Ujet ropar. JeBeni le bil posestnik Jakob Kotar s Primskovega v litijskem okraju žrtev predrznega loparskega napada. Vzlic vztrajnemu poizvedovanju orožuikov se ni posrečilo priti storilcu na sled. Orožniki so pač prijeli posestniškega sina Matevža Drakslerja iz Ko-pacije, a preiskava proti njemu se je morala vstaviti. Sedaj je deželno sodišče izvedelo, da je dotični rop izvršil cuujar Jauez Fakin, ter ga je dalo takoj aretovati. * * * Napadalec italijanskega kralja, anarhist Acciarito, ki je hotel lani kralja zabosti, je povedal sedaj tudi svoje tovariše, zarotnike, ki se zovejo Collabona, Gudiui, Trenta, Diotallevi in Cec-celli. Kralja so hoteli najprej ustreliti, potem pa so 89 odločili za bodalo. Acciarito je bil določen, da kralja zabode, a napad se mu je izjalovil. * * * Na smrt obsojen je bil 27. juuija v Trstu 44 letni Anton Cankovič iz Topoljana v Istri, kteri je v noči od 3. na 4. dan aprila umoril svojo ženo. Zabodel jo je 15krat, potem pa pobegnil. * * * Z Dolenjskega se nam piše dne 26. junija. Večno deževje je napravilo veliko škode na Dolenjskem. Ljudje so pre tečen i teden kosili, in tako Be je pokošena trava več dnij močila. Krka je izstopila in odnesla še ne spravljeno mrvo, drugo pa, — kamor je segla — je poblatila. Več tisoč stotov mrve je uničenih, ali tako pokvarjenih, da mrva ne bo prida. Žita so polegla Vinogradi so v deževju in o mrzlem vremenu cveteli. Krompirja je v dostih krajih komaj polovica tega, kar ga je bilo pričakovati. To vse pomeni, da pojde zopet dosti gospodarjev v Ameriko. Davčni inšpektorji, ki mislijo, da kmetije kar le po tisočakih dohodkov neso, naj gredo zdaj pogledat ob Krki od Novega mesta pa do Jesenic na Sa vi, in naj Be vozijo po železnici v Ljubljano, bodo videli, kako se de-setaki kmečkih dohodkov po dežju ugonobljajo in kako srečen Človek je kmet na Dolenjskem. * * * Goveda ustavila vlak. Iz Drežuice javljajo : Dne 16. juuija se je moral med postajama Drež-tnca in Grabica ustaviti serajevski vlak, ker je šla preko tira čreda krav in volov. Vlak bi bil sicer lahko padel v Neretvo, ki teče ti-koma ob tiru. (begava čreda je bila, ni znano. * * * V Boch u m u, Herneju in Scham-rocku so se primerili veliki izgredi. Štrajkujoči premogarji bo napadali tiste delavce, ki nečejo štrajkati. V Schamrocku so streljali v stanovanja teh delavcev, v Herneju so pa orožnike bombardovali s kamni, vsled česar so orožniki streljali. Več premogarjev je bilo ranjenih. * » * Dvoboj. Te dni se je vršil moj nekim topuičarskim in mej nekim reservuim častnikom dvoboj ua sablje. Reservni čsBtnik je bil lahko ranjen iu bo že v uekterih dneh okreval. Topničareki CaBtnik je bil zadet na nadkomolec in mu je bilo presekano meso skoro do kosti. Vzrok dvoboju je bila neka mlada dama. * * * Železniška nesreča v Miirzzuschlagu. 27. juuija ponoči se je zadel iz Gradca došli poštni vlak b strojem tovornega vlaka z Miirzzuschlaga. Oba stroja sta skočila s tirov, iu so bili poškodovani trije vozovi za prtljago. Poštni vlak je imel poldrugo uro zamude. Ranjeni so bili štirje potniki in železuičarski delavec. Strah med potniki je bil velikanski. * * \ * Požar. V Studencu pri Krškem je pogorel skedenj posestnika Ivana Samca. Skoda je 9000 gld. Samec ni bil zavarovan. Ogenj je bržčas provzročil „popotni človek", ki seje mudil blizu skednja in pri kadenju'ui nič pazil. * * * Amerikanski oddelek na pariški razstavi prihodujo leto bode obsegal tudi ».department za vzgojo'4. V tem oddelku bodo uajbrže razstavljene slike iz bojev proti Filipinci, daYankeeji pokažejo omikanemu Bvetu, kako izborno se je amerikauskemu ljudstvu posrečila „vzgoja k prostosti". * * * Sožaljni brzojav naše vlade ruskemu čaru ob smrti njegovega brata velikega kneza Jurija, je bil baje, kakor so nekteri washing-toneki poročevalci pozneje izvohali, po pomoti na Nj. veličanstvo čara Aleksandra III. naslovljen. Ker pa Nj. veličanstvo, kakor znano, ne biva več v Petrogradu, marveč tam nekje v nebeškem raju, bi bila vročba dotične sožaljne adrese tudi za najbolj iznajdenega telegrafičue-ga sela vs^kako težavna. Učenjakom državnega oddelka v Washing-touu pa bi bilo svetovati, da čitajo v bodoče še kaj drnzega, a ne samo republikanske tednike iz Ohije, ali prihodnjič se pripeti še kaka ne- sreča. * * * Vedno bolj se množijo znamenja, da bode predsednik kongresu priporočil mirovno armado zvišati na 100.000 mož. To je dobro znamenje, da se bodemo Algerja znebili, kajti z takim vojuim ministrom v kabinetu, bi bilo predsedniku nemogoče staviti kongresu takošujo zahtevo. Kjeje? MARIJA MAROLT, doma iz Velikih Lašč Prišla je v Ameriko pred dvema mesecema. Za njen naslov bi rada zvedela njena rojakinja Aua Brodnik, 3 Juuiatta Street, Cleveland, Ohio. Kfe je? JOŽEF FRANKO, doma iz Jelšo, župnija Št. Jeruej na Dolenjskem, pred osmimi leti je Šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič Čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v \VaBh-ingtonupri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. A ko kdo rojakov kaj vč o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r an k o, Box 124 Blo-cton, Ala. (k. jI. ) Kje it? D a * * kaka cerkev zamore na- povedati konkurs, ni samo mogoče, temveč se je v tej obljubljeni deželi razkoluištva že večkrat pripetilo. Kar se pa do sedaj še ni pojavilo, je imenovanje nekega Žida oskrbnikom imovine, neke krščanske cerkve, ktere občina je napovedala bankerot. Tako zgodilo te dni vsled sodnijskega odloka v New Orleansu. Ta slučaj apričuje da tudi Ben Aki-ba ni vselej resnice govoril iu zadeva neko prosbyterijansko cerkev v omenjenem inestu. AmerikauBko načelo glede popolue ločitve med državo in cerkvijo Be ue bi moglo lepše pojasniti. * * * Z e nad štirinajst dni nabirajo prostovoljce za deset novih polkov skupno 10,000, mož, do sedaj pa bo nabrali samo 2512 mož. Ako pomislimo, da se pri tacih slučajih v prvih dnevih oglaša vedno več kandidatov, kakor pozneje in da se sčasoma ljudje vedno redkeje oglašajo, lahko sprevidimo, kako velika je vnetost s kterose mladina naše dežele drenja v tolikanj odo- brovano vojsko na Filipinah. * * * Kaj značilno za politiko naše administracije je to, da sprejemajo za nove prostovoljne polke tudi take novince, kteri brati ue znajo. Morda bodo dali pisave neveščim celo prednost, da ne bodo v stanu pisati pisma v domovino o resničnih razmerah na Filipinah. Za generala Otisa in druge priver-žeuce razširjevalne politike bi bilo j to kakor nalašč. * * * Na Španskem se punta-rij a proti novimi davki še vedno širi. Res da je vlada vsled puutar-skega pojava pri volji svoje finačne načrte nekoliko skrajšati. Vojni minister se je izrazil, da je pri volji Be z 80.000 mož broječo armado v mirovnem času zadovoliti, namesto 10S.000 mož, kakor v proračunu določeno. Vkljub temu se puntarije v raznih španskih mestih nadaljujejo. Posebno poročila iz Barcelone in Valencije so vznemirljiva. V Barceloni so pri otvoritvi občinskega soveta streljali na bo-vetnike, tri usmrtili, devet pa ra-1 nili. STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki je že vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Pe r uš i č, Black Diamond, Wash. (30. ag.) Kje je? JANEZ ZEVNIK, doma iz Brega, župnije Šmartno pri Kranju; rad bi mu naznanil žalostno novico o smrti dveh sestra, iu to o mojej umrlej soprogi Margareti in v stari domovini umrlej Mariji. Ako kdo rojakov ve za naslov gorej imenovanega je naprošen, da ga blagovoli naznaniti :Bartol Jerala, Jar-dine, Park Co., Mont., ali ,,GlaB Narodu". (31. lj.) NAZNANILO Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnili in šaljivih I^ITJIG-, krasno vezanih uiolitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s kri nje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila a sedaj jo dam za 34.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-uih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 92° N. Chicago St., Joliet, 111. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Trem možem nekje v Illinoisu ! Vaš dopis radi osobne vsebine no-moremo natisniti. Istega nikakor ne bodemo vrgli v koš, marveč položili na mizo, dokler se vrne iz potovanja gospod Sakser, urednik ,,Glas Naroda"* Slovensko dekle za v pomoč v kuhinji se takoj sprejme. Natančneje se izve pri uredništvu ,,Glas Naroda'4 109 Greeuwich Street. Kje /e? MIHAEL BREGAR. Bil je poprej v Rutland, ^11. Kdor vfe za njegov naslov naj izvoli iBtega naznaniti njegovemu bratu Alojziju B r e g a r, Forest City, Pa. L Francoska parobrodna družba Compaple Generalk Tr Direktna črto do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Gasgogue ,, 29. julija. La Touraine 5. a v g. La Champagne 12. ,, La Bretague 19. ,, La Normaudie 20. ,, La Touraine 2. sept. La Champagne 9. ,, La Gascogue 16. ,, La Bretagne 23. ,, La Touraine 30. ,, La Normaudie 7. oct. La Champagne 14. ,, La Gascogue 21. „ Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. držav*-in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Slovenska babica V CALUMETl), MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot skošena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče Be me lahko vsa-ko uro. (8. jI.) Marija Starašinic, 307 - 8th, St., Calumet, Mich. Vina na prodaj. Dobra rurfeca in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred^ Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naroČilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje : Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ „ v usnje vezane, 70 ct. Raiael, zlata obreza, SI. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, ,, v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. ,, „ „ v usLij. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S 1.10 ,, ,, „ v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebpški, zlata obreza, 80ct. j, ,, v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usuje vez., G5 ct. ,, v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98 ct. », ,, ,, v usnje vez.,55 ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. SI .10 »» ,, ,, v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90ct. Druge bIov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, G zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, G ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12^ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau- lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri raeunar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjska 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga IS ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. 111 II. del, 50 ct. Močni baron llaubar, 25 ct. Orni bratje, 20 c t. Cesar Makbmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskili pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem iu Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, Bveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SAisOOJST, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil rasno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. r:.. - Auii uJ^. JL,.^ Jt, i A 1A Vsem Sloreucem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoma STROGO SOLIDNA B AJVjKA^) CHAS. R. WEITERSHAUSEB, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izpl&čanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodba, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. fli !fP"-:rjr>.r ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. b«* uljudno priporoma vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za Bvoje delo jamčim, da zadovol im vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstna IGLE ali broehes ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam plavnpm občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIlUEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare c1 movine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vs~ skupaj danem na eno sliko, ravno tako kakor hi bili ohjedi ?m slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer S i Ionov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE OARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano Bliko. Zaloga izvrstnih dolgih viri. ink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi v. čja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročSo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE : 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! tfV Spretni agentje se gpreimo proti ugodnim pogojen. T W T T" Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-b ki 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno Bem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijač o^ finim w h i s key e m in izvrstnimi emodkami. Tndi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Vsetn roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi UsioglLjisco- S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. » " A . * A v"* iS* v- John Golob, izdelovalec umetnih orgelj • se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Ceiianajcenejšim3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do ^SIOO. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golobf 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zatlovoljen i njimi, ter so se setlaj dobre; igrani zelo veliko na nje. Kojaki, nebojite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike 2e pet let