TEDNIK LETO IL, št. 49 PTUJ, 5. decembra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Referendum za vierajšnio rabo v tem času je v državi dovolj političnega dogajanja. Tako nedeljski referendum, na katerem naj bi davkoplačevalci povedali, kako želijo v prihodnje voliti svoje poslance, nikomur ni prav zares potreben. Morda ga potrebuje le še pravna država za dosledno do- končanje nekega procesa, ki so ga sprožili politiki takrat, ko jim je bil zanimiv zaradi politične trgovine in animiranja že malce nave- ličanih državljanov. Danes se še spomnimo stojnic in agitacijskega zbiranja podpisov ter na osnovi tega referendumske pobude za glaso- vanje o čistem proporcionalnem sistemu. Proti tej je istočasno, kot protiutež, prišla pobuda za večinski sistem. Med rojevanjem obeh je v državnem svetu nastajala tretja, uravnotežena kombinacija ene in druge skrajnosti. Slednji, torej državni svet, še danes stoji za svojim predlogom in v njegovo promocijo celo vlaga nekaj energije in držav- nega denarja. O drugih dveh predlogih je v glavnem tiho, na plan smo jih privlekli in obelodanjali le novinarji. Da je imel in ima državni svet pošten namen, je mogoče verjeti: Njemu predlog ni pri- našal političnih točk, pa tudi potrebuje jih ne. Opozicijska stranka, kije začela referendumski veter, je gradila na zadnjih lokalnih volit- vah in pripravila predlog, ki bi jo dvignil med močne parlamentarne in celo vladne stranke. To ji je na sedanjih volitvah tudi uspelo - toda po starem, toliko kritiziranem volilnem sistemu. Ce bi bil refe- rendum že veliko prej in volilna zakonodaja do volitev spremenjena, bi se prav pobudniki zadrgnili s kostjo, ki so jo vrgli med ljudstvo. Pobudniki nasprotnega predloga so svoj predlog tako dali zaradi tre- nutnega ravnotežja in ni videti, da bi sploh mislili dovolj resno. Za- kaj bi torej eden in drugi delal propagando za referendum in svoj predlog, ko vse skupaj ni več ak- tualno? Od volivcev pa tako ne T —^ ~- . želijo drugega, kot da podpisuje- дО 1 ^ jo, glasujejo in PLAČUJEJO! [j Miklavževe prireditve Milavž razveseljuje majhne in velike. Napol- nite škorenjce z sladkimi dobrotami, sadjem in drugim. Na Ptujskem bo več Miklavževih prireditev. Danes bodo miklavževan- ja po župnijah, jutri, 6. decembra, bo ob 17. uri srečanje z IVliklavžem na IVIestnem trgu, ob 19. uri pa koncert organista Milka Bizjaka v proštijski cerkvi. V centru Domino bodo danes ob 17. uri organizi- rali Miklavževo modno re- vijo. (MG) » Prva svečka na adventnem vencu na Ptujski Gori je prižgana ... Foto: !• Ciani DORNAVA / RESIMO DORNAVSKI GRAD PRED PROPADOM Ne smemo iakati na druge Dornavski baročni grad v Domavi v zadnjem času stopa v ospredje prizadevanj Dornavčanov, da bi mu povrnili nekdanjo izredno lepoto, predvsem pa da bi ga vključili v gospodarski razvoj, saj naj bi bila kulturnim spomenikom namenjena pomembnejša vloga, kot je zdaj. v petek zvečer je ta- mkajšnji odbor za obnovo gradu v prelepi grajski dvo- rani priredil že drugi dobro- delni koncert z enakim na- menom kot prvega: da ohra- nijo pri življenju najlepši spomenik iz obdobja baroka. Poslušalci so lahko doživlja- li, kako neverjetno sta po- vezni glasba in arhitektura. Še posebej je spodbudno, da so se člani Ptujskega noneta ObmočneobrtnezbornicePtuj odločili,datakoproslavijotudi dvajsetletnico svojega prepe- vanja. Svojo glasbeno pot so letal976začelipravvDornavi. Pevskazasedbasejesicervteh letih spreminjala, toda nekaj jih prepeva vse od začetka. Umetniški vodja noneta je Fi- lip Maučič. Na petkovem kon- certu so se predstavili s pest- rim programom skladb od re- nesanse do danes ter domačih in tujih ljudskih pesmi. Pro- gram jepovezovalaDanicaGo- dec. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano, mno- gi med njimi so bili prvič v njej in zgrozili so se, ko so videli šte- vilne razpoke. Odbor za obnovo bi rad spodbudil ustrezne državne institucije, da 140 odraslih oseb z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju potrebuje pri- mernejšo zgradbo od gradu, ta pa primernejšo vsebino, predvsem pa bi že v kratkem moral biti deležen temeljite stro- kovne obnove. Vsi, ki bi se želeli priključiti akciji za obnovo dornavskega gradu, lahko nakažete svoje pris- pevke na poseben žiro račun občine Domava 52400-762- 96536. MS Člani ptujskega noneta so se s svojim nastopom priključili prizadevanjem za obnovo gradu 2 četrtek, 5. december 1996 - TEDNIK PO OBJAVI PODATKOV ZA LETO 1995 Stanje v kmetijstvu se Ëxboljsuje Smo v času, ko kmetje delajo bilance o letošnji kmetijski sezoni. Nekaj splošnih podatkov je znanih: letina je bila precej obilna in na nekaterih področjih tudi zelo kako- vostna, sicer pa povprečna. Kako je bilo letošnje kmetovan- ; je finančno uspešno in kako je bilo s cenami kmetijskih pridelkov v primerjavi s cenami reprodukcijskega materia- la, so kmetje najbolj občutili v svojih denarnicah. Vlada republike Slovenije je 17. novembra obravnavala in sprejela obsežno poročilo o stan- ju kmetijstva za leto 1995, o poročilu pa bo razpravljal še državni zbor v novi sestavi. Čep- rav gre za skoraj leto dni stare podatke, so pa zanimivi in jih velja pogledali naekoliko podrobneje, saj se je stanje v kmetijstvu iz leta 1995 zagotovo v pretežni meri nadaljevalo tudi letos. Značilna je ugotovitev, da so gospodarska gibanja v Slove- niji nasploh odsevala tudi v kmetijstvu. Bruto domači proiz- vod kmetijstva se je realno povečal, pokritost uvoza z izvo- zom se je zmanjšala, finančni re- zultati pa so bili boljši kot v pre- teklem letu. Fizični obseg proiz- vodnje se je po podatkih statis- tičnega urada Slovenije v letu 1995 povečal za 3,6 odstotka. Rastlinska pridelava je ostala na ravni predhodnega leta, to pa predvsem zaradi nižjih pridel- kov sadja in grozdja, živalska prireja pa se je v letu 1995 povečala. Obseg poljedeljstva je bil leta 1995 večji za 2,3 odstot- ka. Letino je mogoče v celoti oceniti kot ugodno, saj je bila poleg večje pridelave dosežena tudi boljša kakovost pridelkov. Največ njiv je bilo namenjenih pridelovanju krmnih rastlin, in sicer kar dobrih 60 odstotkov, krušnim žitom 19 odstotkov in krompirju 10 odstotkov. Pride- lek sadja v intenzivnih sadovnja- kih je bil v letu 1995 nižji kot v prejšnjem letu. Precej se je v letu 1995 zmanjšal obseg pridelave v vinogradništvu, kar je izključno posledica slabe letine. Po statis- tičnih podatkih se je obseg živi- noreje v letu 1995 povečal za 3,6 odstotka. Povečal se je obseg go- vedoreje in prašičereje, obseg pe- rutninarstva pa je ostal na ravni leta 1994. Trend rasti govedoreje je bil v letu 1995 očiten. Povečalo se je število govedi, skupna prireja mleka in mesa in tudi evidentirana tržna proiz- vodnja, torej odkup in zakol v klavnicah. Znaki oživljanja proizvodnje so bili opazni tudi v prašičereji, v perutninarstvu pa se je zaustavil trend hitrega upa- danja prideje. V letu 1995 je bila po podatkih statističnega urada Slovenije rast cen kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih ne- koliko hitrejša kot rast cen na drobno, kar pomeni realno povečanje cen kmetijskih pridel- kov za 0,6 odstotka. Rast cen reprodukcijskega materiala in storitev za kmetijstvo je bila v letu 1995 počasnejša kot rast cen kmetijskih pridelkov. Skupna proračunska sredstva za inter- vencije v kmetijstvo so se leta 1995 povečala za 17 odstotkov, neposredne materialne podpore pa za 27 odstotkov. Razlika med stopnjo zaščite kmetijstva med Slovenijo in Ev- ropsko unijo se po omenjenih podatkih zmanjšujejo, še vedno pa je precejšnje nesorazmerje med posameznimi pridelki. V primerjavi z Evropsko unijo imamo izrazito nizko stopnjo zaščite pri krmnih žitih, v gove- doreji in pri pšenici. Zelo visoko zaščito pa imamo pri jajcih, prašičjem mesu in sladkorju. V letu 1995 je stopnja zaščite kme- tijstva v Sloveniji prvič presegla povprečje držav OECD. To po- meni, da lahko Slovenijo na sve- tovni ravni uvrstimo med države z visoko stopnjo zaščite kme- tijstva, v primerjavi z državami zahodne Evrope pa je ta zaščita še vedno nizka. To je le nekaj podatkov iz zelo obsežnega poročila o stanju kmetijstva v letu 1995. Upajmo, da bodo vzpodbudni podatki iz tega poročila še bolj vzpodbudni v poročilu o stanju kmetijstva v letošnjem letu, nevzpodbudnih podatkov pa bo manj. Pred tem pa bo seveda potrebno opraviti obsežno delo zajemanja in statis- tične obdelave podatkov. Nekaj podatkov za letošnje leto pa je že znanih, predvsem o količini in kakovosti pridelka. Srednje obil- na je bila letina pšenice, zato pa izredno kakovostna. Pridelek krompirja je bil nadpovprečen. Lahko govorimo tudi o dobrem pridelku krmnih rastlin, obilni vinogradniški in sadjarski letini. V letu 1996 ni bilo bistvenih vre- menskih težav, če odmislimo deževno jesensko obdobje, kar pa je narava popravila z ugodno toplim in suhim novembrom. Upati je, da je obilna letina ugodno vplivala tudi na stanje v živinoreji in prašičereji. O eko- nomskih kazalcih uspešnosti letošnje letine pa seveda v tem času ni mogoče govoriti, saj še ni podatkov o rasti cen kmetijskih pridelkov na eni in reproduk- cijskega materiala na drugi stra- ni. Toda za to bo še dovolj časa. Med iztekom letošnje kme- tijske sezone se je z jesensko set- vijo začela že nova. Kakšna bo kmetijska sezona 1997, lahko samo ugibamo. Lahko pa upa- mo, da bo ob ukrepih nove vlade za kmete ugodna. Ostaja pa kme- tijska proizvodnja velika tovarna brez strehe in bo tudi v pri- hodnjem letu še kako odvisna od vremena. JB ORMOŽ / DAN MALEGA GOSPODARSTVA Možnosti z« razvoj Pred kratkim je občina Ormož organizirala dan malega gospo- darstva, ki so se ga udeležili predstavniki in svetovalci različnih regionalnih in državnih institucij ter domači obrtniki in podjetni- ki. Celodnevne aktivnosti so se pričele že dopoldne s predstavit- vijo možnosti za pridobivanje domače in tuje pomoči, oblik orga- niziranosti in servisnega informacijskega sistema za potrebe občine. O možnostih razvoja in sodelovanja so govorili stro- kovnjaki iz GIZ Riedenburg iz Žalca ter predstavniki Gospodars- ke zbornice Slovenije, ki so popoldne pripravili še individualno svetovanje obrtnikom in poslovno borzo. Kot je dejal gospod Kurent iz GIZ Riedenburg, je bil sestanek informativen. Domačim obrtni- kom in podjetnikom so predstavili projekte, ki se izvajajo mimo države, z neposredno navezavo sti- kov s partnerji iz držav Evropske skupnosti in direktno na projekte, za katere sredstva zagotavlja Ev- ropska banka za razvoj. Gostje so dejali, da projekti, ki se izvajajo pod okriljem države, največkrat ne pridejo niti do občin, kaj šele do direktnih interesentov. Trenutno je na voljo deset ali dvanajst pro- jektov tuje pomoči, na katere naj bi se prijavili posamezniki preko občine in obrtne zbornice. GIZ Riedenburg zagotavlja za obliko- vanje projektov vso pomoč in po- dporo svojih strokovnjakov in ne- katere občine bodo to gotovo znale izkoristiti. S takšnim pristopom poskušajo pripraviti občine na spremembe v državi, ki bodo po- gojene z vstopom v Evropsko skupnost. Ugotovili so namreč, da Slovencem, kljub temu da znajo marsikaj narediti, še vedno man- jka predvsem povezav, sodelovanja in kontaktov. V Evropi se odpira možnost direktnega povezovanja podjetij in podjetnikov različnih evropskih regij. Ker regij pri nas v takšni obliki še ne poznamo, začasno to vlogo prevzemajo občine. Projekti temeljijo na pre- nosu izkušenj drugih regij in izde- lavi projekta, primernega našim razmeram. Zagotovljena so sredstva v obliki kreditov po izjemno ugodnih obrestnih merah od 1 do 3 odstotke ali pa kot ne- povratna sredstva. Za vračilo kre- dita ne garantira država, ampak podjetnik sam. Projekti so še posebej naklonjeni podpori različnim inovacijam in izboljšavam, predvsem na področju ekologije. Zajemajo vse - od podpore pri promoviranju in razvijanju inovacije, iskanju partnerjev, prodaje licence pa vse do izdelave nulte serije. Tako gostje kot tudi domači podjetniki so se strinjali, da naša država pre- malo naredi zanje, da je preveč bi- rokracije in premalo sredstev ter podpore. Vse pove podatek, da so v preteklem letu slovenski podjetni- ki državi plačali 19 milijard tolar- jev, od nje pa so dobili le 310 mili- jonov. Zelo nerazvito je tudi stro- kovno svetovanje, saj je le malo strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s pospeševanjem razvoja malega gospodarstva. Obrtniki, ki se bodo prijavili na katerega od razpisov, bodo o izbo- ru obveščeni spomladi. Za pri- hodnje leto pa so napovedali, da pričakujejo že okrog 70 projektov, v katerih bi lahko sodelovali. viki klemenčič DESTRNIK/ 9. SEJA SOSVETA NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE Nove naloge zìe obilne Na deveti seji sosveta načelnika Upravne enote Ptuj, ki je bila v prostorih občine Destrnik-Trnovs- ka vas 27. novembra, so člani sosveta ob prisotnosti vodij nekaterih oddelkov v Upravni enoti Ptuj govo- rili tudi o prenosu nekaterih pristojnosti, ki so bile doslej v pristojnosti upravne enote, na občine. Us- tavno sodišče je julija letos na podlagi pritožb občing; med njimi tudi mestne občine Ptuj, razveljavilo ne- katere člene zakona o prevzemu državnih funkcij, ki se nanašajo predvsem na lokalne ceste. Po tej odločbi je potrebno v treh mesecih zbrati vso dokumentacijo in spise, ki se nanašajo na te naloge, in jih prenesti na občine. Teh pristojnosti pa je veli- ko. Prenos je vezan tudi na nove zaposlitve v občinah. Ker gre za upravne postopke, je pomemben rok, ki je 30 dni. Tako bodo med drugim dovoljenje za zaporo ceste, če bo to zahtevala organizacija in iz- vedba kakšne prireditve, v bodoče lahko izdali v občini. Določila odločbe o prevzemu državnih fun- kcij v občinah je mogoče uresničiti na več načinov. Ta dela za občine lahko opravljajo v mestni občini Ptuj, lahko se več občin dogovori, da bodo imele skupnega delavca za to, lahko pa te naloge zanje tudi v bodoče opravlja upravna enota. Župani - člani sos- veta načelnika Upravne enote Ptuj bodo o tem raz- mislili, saj želijo sprejeti najboljšo rešitev. Tudi novi zakon o kmetijskih zemljiščih prinaša občinam nove naloge. Po tem zakonu mora upravna enota, ki potrjuje veljavnost pravnega posla (ku- poprodajne pogodbe kmetijskega zemljišča), predhodno pridobiti mnenje občine, na katere območju leži zemljišče. Z novimi pristojnostmi so bile občine seznanjene v prejšnjem tednu. Če tega mnenja ne bodo dale, bodo v upravni enoti sicer lah- ko izdali ustrezno odločbo, vendar bodo morali počakati, da preteče 30 dni, kolikor znaša zakonski rok. Na deveti seji sosveta načelnika upravne enote Ptuj so razpravljali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih uresničevanja lokalne samouprave v| praksi, predvsem o organizaciji civilne zaščite oziro- ma o problematiki delovanja gasilstva na posamez- nih območjih in o dokončanju postopka delitvene bilance, katerega svečani podpis naj bi bil na pred- log majšperškega župana v občini Majšperk. MG LENART / BLOKADA DELA V OBČINSKEM SVETU Ifcfo fisci gliÊVO v pesek? Kot vedo povedati v Lenartu, se je na zadnjem zasedanju občin- skega sveta precej zapletlo. Svet- niki so imeli obsežen dnevni red, na katerega so uvrstili tudi gradi- vo o delovnem področju in orga- nizaciji občinske uprave, os- rednjo pozornost pa naj bi name- nili rebalansu letošnjega občin- skega proračuna. Tega v občini Lenart znižujejo in to za dobrih 50 milijonov. Nihče ni pričakoval kakšnih posebnih zapletov, čep- rav so bile obrazložitve v gradivu dokaj pomanjkljive in za marsi- koga tudi nerazumljive. Čas bi že bil, da bi lenarški davkoplačeval- ci končno vedeli, kako se razme- tava njihov denar. Postavke so namreč včasih tudi zmedene in čudne, denar pa namenjen tja, kamor po nekoliko tehtnejšem premisleku sploh ne bi sodil. O vsem tem bodo v Lenartu svoje povedali pristojni, ne nazadnje tudi krajevne skupnosti, ki vse glasneje terjajo enakomernejši razvoj. Kaj bodo o vsem skupaj povedali v Jurovskem Dolu, kjer zelo glasno govorijo o začetku postopka za ustanovitev lastne občine, je sicer vprašanje, neu- radno pa smo že slišali stališče, da je treba takšnemu početju na- rediti konec. Svoja prizadevanja za lastno občino bodo zdaj nadal- jevali še odločneje. Obstrukcija v lenarškem občinskem svetu doslej ni bila praksa, tudi delo je bilo kljub različnosti pogledov dokaj ustvar- jalno in strpno. Najnovejši zaplet pa ima svoje ozadje v nestrinjanju večjega dela svetnikov z imeno- vanjem Ivana Vogrina za podžupa- na občine Lenart. Že pred časom so mu izrekli nezaupnico, zdaj pa so protest izrazili tudi z odhodom iz sejne dvorane. Zapustili so jo svetniki iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov, Liberalne demokracije in Zelenih. Županu Slavku Krambergerju so napisali pismo, v katerem mu predlagajo, da na naslednji seji občinskega sveta predlaga zamenjavo podžupana. Hkrati so mu predla- gali naj bi bil novi podžupan Jože Rajšp, sporočajo pa mu tudi, da so pripravljeni na pogovore o na- daljnjem delu v občinski upravi in v občinskem svetu. V pismu pišejo, da bi imel kandidat Jože Rajšp v občinskem svetu podporo večine svetnikov, hkrati pa bi predstavljal tudi največjo samosto- jno poslansko skupino v občinskem svetu. Tako torej skupine svetnikov v pismu lenarškemu županu, ki so ga podpisali Jože Rajšp, Janez Er- javec in Ludvik Matjašič. Župan bo očitno pred veliko dilemo, kaj storiti. Najbrž ne bo mogel na hit- ro požreti javno izrečene pohvale na račun Ivana Vogrina, ki je po njegovem dober gospodarstvenik, po drugi strani pa ne bo mogel do- pustiti popolne blokade občinske- ga sveta. Do nje lahko pride takoj. posledice pa so lahko občutne zlas- ti zato, ker tokrat omenjene pos- lanske skupine mislijo zelo resno. Čeprav v Lenartu vsi vedo za ozadje političnih napetosti, primer EVENTUS, pa so vse glasnejši tis- ti, ki terjajo odločno besedo na- jodgovornejših občinskih mož. Pričakujejo tudi moralno obsodbo posojanja denarja davkoplačeval- cev, ki ne bi bila sporna, če bi de- nar vrnili. Tako pa se šušlja marsi- kaj, vse postopke (zoper Avgusta Zavernika) umikajo, nikogar ni, ki bi šel stvari do konca. Lenarčani že dolgo niso več naivni, da bi ver- jeli javnim floskulam. V majhnem mestu se hitro izve vse in tudi to- krat niso redki tisti, ki pričakujejo, da bo župan (spoštovanja vreden mož, pravijo v Lenartu in se čudijo njegovi neodločnosti) potegnil odločilno potezo. Naj se ve, kdo je za kaj odgovoren. Lenarški primer bi lahko že zdavnaj razrešili, če ne bi bilo zavijanja v papir in če bi kakšno povedali tudi odgovorni v občinski upravi, ki tiščijo glavo v pesek. Kakorkoli že, lenarški zap- let bo moral dobiti epilog, prav bi bilo, da bi bobu rekli bob in da bi pred volitvami tolikokrat opevano poštenje končno prišlo do izraza. Zaradi davkoplačevalcev, ki jim politične igrice in spletkarjenje za njihov denar že presedajo. Na po- tezi so zdaj župan, svetniki in stranke. Kdo bo torej koga? Marjan Toš PTUJ / USTANOVLJEN SKLAD ŠOLSKEGA CENTRA Vtdidjipel Hsoiihrilmh bonm v četrtek, 28. novembra, so v ptujskem Šolskem centru začeli prodajo bonov novousta- novljenega sklada, s katerim bodo v bodoče pridobivali do- datna sredstva za nadstandar- de in za kvalitetnejše življenje srednješolcev. V prvi akciji želijo s 5000 darilnimi boni v vrednosti 1000 tolarjev ozeleni- ti in zasaditi zunanje površine ob novih atletskih športnih igriščih. Direktor SC Ptuj Branko Ka- mer je na tiskovni konferenci minuli četrtek med drugim po- vedal: "Sklad smo ustanovili z namenom, da pridobimo dodat- na sredstva z donacijami posa- meznikov, zapuščinami, spon- zorji in drugimi oblikami. V širšem sklad pomeni zagotovilo za nadstandarne programe, ki bi jih lahko izvajali v izobraževalni instituciji, pa tudi za poso- dabljanje učne tehnologije, za dvigovanje kvalitete življenja in nekatere aktivnosti, ki jih os- novna sredstva financiranja izobraževanja ne predvidevajo. Sklad vodi z zakonom določeni upravni odbor, ki sredstva pri- dobiva in z njimi razpolaga. Nje- govi ustanovitelji so sveti staršev vseh petih šol v Šolskem centru. Sredstva bomo pridobivali pre- ko dijakov, njihovih staršev, pri- jateljev naših dijakov, animirati želimo tudi naše sodelavce, po- magal nam bo Rotary club, vse- kakor pa želimo animirati vse meščane Ptuja in okolice ter jim ponuditi možnost odkupa bo- nov. V prvi akciji želimo prido- biti sredstva za ozelenitev in ure- ditev zunanjih površin ob no- vozgrajenem športnem igrišču, za kar bi morali zadoščali boni v vrednosti pet milijonov tolarjev. Težko je že sedaj govoriti o programu druge akcije, bo pa go- tovo sledila tej prvi. Želimo ure- diti tudi druge površine ob Šols- kem centru in prepričani smo, da nam s skupnimi močmi lahko uspe." Pridobivanje dodatnih sredstev šolam omogoča v febru- arju sprejeta šolska zakonodaja. Šolski center Ptuj je prva šola v Sloveniji, ki je pristopila k usta- novitvi sklada, prav zato pa se je - po besedah direktorja Kumra - srečevala z mnogimi težavami zaradi nedorečene zakonodaje. Vendar so ustanovitev sklada pozitivno sprejeli sveti petih šol v centru, prvi darilni bon pa je odkupil šolski minister dr. Slavko Gaber. Tatjana Mohorko TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ß ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Katar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, s 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuji a (062) 771-261, 779-371; 771-226: faks (062) 771-223. E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja Iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. TEDNIK - Četrtek, 5. december 1996 3 Iwedeli smo OBNOVILI 14 OBJEKTOV Mercator SVS Ptuj je letos obnovil 14 pomem- bnejših prodajnih objektov v vseh delih podjetja (Lenartu, Ormožu, Lendavi in Ptuju), pa tudi nekaj manjših prodajaln. V prenovo so us- merili vso letošnjo akumulacijo. Ob programski prenovi so izvajali tudi tehnološko, ob investicijah v opremo pa je potekalo tudi izobraževanje kad- rov. Pred kratkim so izvedli šest manjših seminar- jev, ki naj bi prispevali k večji kvaliteti prodaje na posameznih oddelkih. Veliko pozornost v tem obdobju posvečajo oddelkom sadja in zelenjave, torej oddelkom, kjer so imeli včasih največ težav s kakovostjo ponudbe. V tem mesecu bodo iz- vedli hišni natečaj za najboljši oddelek sadja in zelenjave. Nagrajence bodo primerno stimulirali. VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA ¥organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Gea collegea in Obrtne zbornice Slovenije se bo v kratkem v Ptuju začela druga večerna šola podjetništva, ki je namenjena usposabljanju obrtnikov in podjetnikov. Prijave še sprejemajo, velik interes za šolo pa je tudi v Ormožu. V 90 urah predavanj bodo udeleženci dobili celovit vpogled v poslovanje. Lani se je v večernih šolah podjetništva usposabljalo več kot tisoč obrtnikov in podjetnikov. Njihovo usposabljonje bodo tudi letos sofinancirali ministrstvo za gospodarske de- javnosti. Obrtna zbornica Slovenije in Gospo- darska zbornica Slovenije - Združenje podjetni- kov Slovenije. SPORT BOGATI TURIZEM Pod naslovom Šport bogati turizem - turizem bogati šport bo 6. in 7. decembra na Rogli posvet, ki ga organizirajo Turistična zveza Slove- nije, Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez in fakulteta za šport. Namenjen je vodilnim turističnim in športnim delavcem, na njem pa bodo strokovnjaki s področja turizma in športa predstavili izkušnje in perspektive, kako bi dejavnosti še bolj povezali v kakovostno turis- tično ponudbo in njeno uspešno trženje. BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM Prednovoletno vzdušje v Ptuju bo obogatil tudi božično-novoletni sejem. Priprave nanj so v polnem teku, trajal pa bo od 1 5. do 31. decem- bra. Stojnice s ponudbo novoletnih okraskov, da- ril in drugega bodo postavili na Mestnem trgu, v Miklošičevi ulici in na Novem trgu. PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Všportni dvorani v Slovenskih Konjicah bo 7. decembra ob 17.30 uri zaključna prireditev letošnje akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista, ki je največji turis- tično-ekološki projekt v Sloveniji v letu 1 996. Na njej bodo najboljšim v letošnji akciji podelili priz- nanja. Na posvetu, ki bo dve uri prej, pa bodo predstavniki krajev, ki so v tem letu dosegli na- jboljše rezultate, predstavili izkušnje, kritičnma vprašanja in predloge za uspešnejše izvajanje tekmovanja v bodoče. Akcija je tudi letos Ptuju prinesla lep uspeh, saj je že petič zmagal med tu- rističnimi kraji, ptujska vojašnica je bila drugič pn/a med malimi vojašnicami, ptujske Terme pa med manjšimi zdravilišči četrte. ODPRLI GROSISTIČNO-NAKUPOVALNI CENTER Včeraj je veletrgovina Koloniale Maribor v trgovinski coni na Tržaški cesti 37 v Mariboru odprla največji grosistično-nakupovalni center v severovzhodni Sloveniji Koloniala C + C. Podjetje Koloniale Maribor je bilo ustanovljeno leta 1951, prvo samopostrežno trgovino pa so odprli leta 1960. 360 zaposlenih ustvari letni promet v višini 1 1 milijard tolarjev. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Oddajo je v celoti posvečena 20-letnici znane- ga narodnozabavnega ansambla Ekort. Pripravila: MG PTUJ / PRICETEK RAZVRŠČANJA ODPADKOV ОкоЦвка vzgo¡a mladih KAMOR JANEZEK MEČE SMETI, TJA JIH BO JANEZ ODLAGAL Kaj vse je potrebno in dobro naučiti najmlajše! Gotovo je, da otrokom v vrtcu in v šolah poleg znanja privzgojijo tudi vrsto navad, načinov obnašanja, odnos do starejših, invalidov, družbenih in osebnih vrednot, pa tudi odnos do okolja. V času, ko sami sebi vedno hitreje zastrupljamo zrak, vodo in zemljo, ko se dušimo v poplavi vseh mogočih odpadkov, je še kako pomembno, da vsaj malo pri- pomoremo k ohranitvi takega okolja, kot ga še ima- mo. Da vsaj tiste odpadke, ki jih "pridelamo" vsak zase doma, odvržemo na najprimernejše mesto. Pravilno odlaganje gospodinjskih odpadkov na na- jprimernejši način seveda ni posebej zapleteno, ven- dar pa zahteva disciplino in upoštevanje navodil. Ker bo sicer zgledno urejena ptujska deponija zadoščala samo še za nekaj let, je pomembno, da čim več tistih odpadkov, ki jih lahko ponovno porabimo, tudi po- novno porabimo, ne pa da po nepotrebnem z njimi polnijo deponijo. Prav zaradi tega namerava podjetje Cisto mesto v kratkem razvrščati odpadke. Tovrsten občinski odlok je bil sicer enkrat že sprejet, vendar ni prinesel dovolj dobrih rezultatov. Po letošnjem pre- novljenem odloku pa se namerava Čisto mesto razvrščanje skupaj s prebivalci lotiti kompleksneje. Za eno od bistvenih nalog so si zadali ozaveščanje in vzgojo občanov. In po reku Kar se Janezek nauči, to Ja- nez zna, bodo v vzgojo poskušali pritegniti tudi vrtce in šole. S predstavniki slednjih so se že dogovorili o možnih učno-vzgojnih poteh za ekološko osveščanje. Najmlajši, torej otroci v vrtcih, bi se lahko naučili ločevati odpadke seveda v vrtcu, tako kot se tam naučijo tudi umivati zobe, pospravljati igrače in vrsto drugih stvari, ki jih bodo potrebovali vse življenje. Primeren način za vzgojo najmlajših je likovno ustvarjanje, je povedala ravnateljica Božena Bratuž, igranje igric na določeno temo, rezultat celoletnega dela pa bi lahko zaključili s tematskim programom ob koncu leta. Osnovnošolski ravnatelji so pripravljeni posvetiti ravnanju z odpadki in ekološkemu ozaveščanju spomladanski naravoslovni dan, v katerem bi lahko obiskali deponijo. Sicer pa so povedali, da bi se lahko še aktivneje vključili v vzgojo z začetkom novega šol- kega leta. Tudi direktor Šolskega centra Branko Kumer in ravnatelji posameznih srednjih šol so so se odločili, da se bodo šole vključile v ekološko osveščanje skupaj s Čistim mestom. Možnosti vidijo v seminarskih razis- kovalnih nalogah, te vsebine pa bi lahko vključevali v redni pouk predmeta biologija z ekologijo. Zavedajo se, je povedal, da preko vzgoje mladine vnašamo nova spoznanja tudi v družine. Takoj ko bo mogoče, pa na- meravajo tudi v šolah pričeti zbirati odpadke ločeno. MZ GOVORI SE ... ... DA so sredstva obveščanja že govorila tudi o negativnih posle- dicah protikadilskega zakona: država bo ob precej davka, ljud- je bodo bolj zdravi in zdravniki bodo manj zaslužili, ljudje bodo pozneje umirali, kar bo v škodo pokojninskemu skladu, ker se bo poteètth število prebivalcev, bo še več brezposelnih, lačnih in ^brez stanovanja. Živeli torej ka- dilci! ... DA se ptujski mestni svetniki zavedajo, da so kot politiki obre- menjujoči za državo, zato hodi- jo skupinsko kadit v predsobo \ poročne dvorane. Bomo videli, ali bo zaleglo. ... DA po volitvah posamezni kletarji razmišljajo, da bi kot konkurenco znanemu mešanemu vinu iz soseščine dali ime janševec. ... DA se stranke z dobljenim večjim številom glasov zahval- jujejo volivcem. Ob tem si vsaka posebej misli, da bi lahko dobila še kak glas več. Tisti z malo gla- sovi pa bi volivcem najreje rekli: Pojdite v ... DA bo udeležba na nedeljskem referendumu slaba. A če se referenduma udeležite ali ne, boste politično kuhinjo v vsakem primeru drago plačali 4_ Četrtek, S. december 1996 - TEDNIK ZANIMIVOSTI, POSLOVNA SPOROClUk PTUJSKA GORA / V ŽUPNIJI OB TEDNU KARITAS Spletli 100 advenhiih venâiov Zagotovo so se zlasti otroci prvo adventno nedeljo razvese- lili pisanih adventnih venčkov, ko so jih pri maši v ptujsko- gorski cerkvi Matere Božje do- bili kot skromna darilca. Člani župnijske Karitas Ptujska Gora so se v letošnjem tednu Karita- sa odločili splesti kakšnih sto venčkov za vse otroke, še pose- bej pa so se spomnili najmlajših v stiski. Letošnji teden Karitasa je bil posvečen otrokom v stiski. Na Ptujski Gori je župnijska Kari- tas z različnimi akcijami v štirih letih svojega delovanja že večkrat poskušala storiti kaj dobrega za ljudi, predvsem tiste, ki so se znašli v težavah. Člani Karitasa, ki jih je tudi v tej žup- niji zmeraj več, pa so še posebno pozornost pokazali do starejših župljanov in se ob posebnih praznikih spomnili nanje. Ema Rodošek, predsednica ptujskogorske Karitas, pove, da pred letošnjim tednom Karitasa niso veliko razmišljali, kaj nare- diti. "Adventni čas se nam je kot nalašč ponudil z advetnimi venčki, zato tudi nismo izpeljali akcije nabiranja prispevkov po trgovinah. Fantje so poskrbeli za smrekove vejice, kupili smo veli- ko raznobarvnih svečk, potrebo- vali pa smo le še strokovno sve- tovanje. Cvetličarka Helena Vodušek je bila pravi naslov. Na vsak venček smo privezali še mandarino," je povedala Sicer pa delo župnijske Kari- tas na Ptujski Gori še zdaleč ni končano, kajti njihove pomoči in prijazne besede je potrebnih še veliko krajanov. Vsak prvi pe- tek v mesecu imajo zato v župnišču med 16. in 18. uro odprta vrata in telefon, neka- jkrat na leto se spomnijo bolnih in najsterejših po vsej župniji, v adventnem času pa pripravljajo še srečanja zakoncev, ki so praz- novali kakšen jubilej poroke. Tatjana Mehorlro v kapelici so spretne roke spletle in okrasile sto ad- ventnih venčkov TEDNIK - Četrtek, S. december 1996 5 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE ŠPORTNI ZAVOD PTUJ objavlja JAVNI RAZPIS za vrednotenje športnih programov na Ptuju za leto 1977 I. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo 2. vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije 4. urnik in kraj vadbe 5. poimenski seznam vadečih II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vsebina vloge: - naziv predlagatelja - predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev stro- kovnih nazivov (vaditelj, instruktor, trener) - predvideno število strokovnih delavcev za strokovna izpo- polnjevanja (potrjevanje li- cenc) III. ŠPORTNE PRIREDITVE Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca - naziv prireditve - namen prireditve - kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve Rok za prijavo športnih programov je do 27. decem- bra 1996 na naslov: Športni zavod Ptuj, Čučkova 7, p.p. 81. Dodatne informacije dobi- te v času uradnih ur na sedežu Zavoda ali na tele- fonski številki 771-745. Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo dano takoj, ko bo sprejet proračun Mestne občine Ptuj. Z izvajalci športnih programov se skle- nejo pogodbe. q SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH PTUJ Vošnjakova 13, 2250 PTUJ RAZPIS za sekretarja Sklada za izobraževanje delavcev pri s.p. Ptuj. Pogoji: - srednja šola ekonomsko-komercialne smeri ali višja šola podobne smeri - izkušnje na področju komuniciranja z ljudmi, predvsem na področju samostojnega podjetništva (minimalno tri leta delovne dobe) - osebni dohodek po kolektivni pogodbi med delavci in zaposlenimi delodajalci. Rok prijave do 12. 12. 1996. Pričetek zaposlitve s 1.1. 1997. UPRAVNI ODBOR SKLADA 6 četrtek, 5. december 19% - TEDNIK HAJDINA / BOGOMIR KOSTANJEVEC, 85-LETNIK Raz€epl¡enost ne vodi v Evropo Markovska fara ¡e slovenskemu narodu rodila že nekaj velikih sinov, med drugim Janeza Zemljariča, ki je bil v povojni Juaoslaviji nekaj časa predsednik izvršnega sveta, pa Franca Simoniča, ki je bil nekaj časa kmetijski minister, in tudi Bogomirja Kostanjevca, ki je oil nekaj let sodnik vrhovnega sodišča tarkatne SFRJ v Beogradu. Nihče mu ne bi prisodil, da je za njim že osem križev in devetega pol bogatega in plodnega življenja. Rojen je bil 21. novembra 1911 v Novi vasi pri Markovcih, od druge] svetovne vojne pa živi na Hajdini. Svoje mladosti se vedri in nasmejani Mirko, kot ga kličejo znanci in prijatelji, ta- kole spominja: "Gimnazijo sem končal v Ptuju in leta 1931 začel študirati na pravni fakulteti v Ljubljani. Ker je ravno takrat nastopila svetov- na gospodarska kriza, sem zaradi težkega gmotnega položaja štu- dij za nekaj časa prekinil. Med tem časom sem odslužil vojsko, kjer sem si pridobil oficirski čin, zatem sem študij nadaljeval in leta 1938 diplomiral. Moje prvo delovno mesto je bilo v Ptuju, kjer sem postal notarski pripra- vnik, nato pa v Mariboru. Lep čas sem delal tako rekoč brezp- lačno, saj kot notarski pripra- vnik nisem prejel nobenega plačila." TEDNIK: Med študijem ste delovali v raznih društvih, reci- mo v sokolskem, saj ste v Mar- kovcih prav v tem času dogra- dili sokolski dom? "Res je, tudi med študijem sem bil povezan s svojo vasjo in nasp- loh z Markovci. Ustanovili smo sokolsko društvo in dogradili so- kolski dom. Treba je povedati, da je imela sokolska četa takrat različne sekcije, med drugim tudi prosvetno sekcijo, kjer smo postavili na oder več iger, tudi nekaj za takratne čase zahtevnih. Spomnim se Kralja na Betajno- vi, Županove Micke in podobno. To so bili časi, ko smo napredni markovski študentje vnašali v svoje kraje napredne ideje in ko je ljudstvo te napredne ideje začelo tudi spoznavati." TEDNIK: Ko je nastopila vo- jna, ste se poročili s Hajdinčanko Kristino in od ta- krat živite na Hajdini. "Res je, leta 1941 sem se poročil s Kristino, rojeno Pod- menik, ki je stanovala na Hajdi- ni. Takrat sem bil že sodni pripravnik na Okrožnem sodišču v Murski Soboti in zani- mivo je, da sem že prvi dan dru- ge svetovne vojne v Lendavi postal ujetnik. Potem sem preživljal svoje življenje v nemških ujetniških taboriščih vse do decembra 1941." TEDNIK: Kako ste preživeli vojno vihro? "Po prihodu iz ujetništva sem se moral javiti na Gestapu. Tam sem dobil napotnico, da moram v službo na arbeitsamdt, torej na delovni urad v Ptuju. Marca 1943 pa sem bil iz političnih razlogov premeščen v Brück am dem Mur, torej v Most na Muri, nato pa v Gradec. Septembra 1944 sem odšel v partizane na Pohorje, kjer so me dodelili v obveščevalni center 4. opera- tivne cone - torej sem postal obveščevalec. Imel sem svojo obveščevalno točko, svoje obveščevalce in moje področje je bilo zelo široko, od Maribora do hrvaške meje ter do Ljutomera." TEDNIK: Mnogo tega iz par- tizanskega življenja ste napisa- li v podlistku Dnevnik partiza- na Marka, ki smo ga leta 1988 objavljali v Tedniku. "Res je, dnevnik sem pisal, brž ko sem prišel v partizane, čeprav smo imeli časa zelo malo. Zani- mivo je, da sem original tega dnevnika odstopil Pokrajinske- mu muzeju v Mariboru, kjer ga še vedno hranijo. To so resnično avtentični zapisi in zgodovinarji bodo lahko vedeli, kakšni časi so bili takrat. Moram reči, da je po- polnoma napačno stališče tistih, ki trdijo, da je bila na našem območju neka komunistična re- volucija. To ni res, saj smo vsi šli v boj zaradi osvobodilne borbe. Na Štajerskem ni bilo belogar- distov, razen tistih band, ki so se ustvarile po koncu vojne. V glavnem pa je vse ljudstvo po- dpiralo partizane, saj mu je daja- lo hrano, zatočišče, obveščalo o nemškem sovražniku itd. Ločili so le, ali si bil nemškli hlapec ali zavedni Slovenec." TEDNIK: Življenje po vojni vam je prineslo veliko novega. Kako ocenjujete razvoj dogod- kov takoj po vojni? "Takoj po vojni sem postal sekretar vojaškega sodišča v Cel- ju. To težko delo sem opravljal do 22. oktobra 1945. Zanimivo je, da je vojaško sodišče sodilo le narodnim izdajalcem, torej tis- Mirko Kostanjevec je kljub 85 letom zdrav in klen. Foto: M. Ozmeo tim, ki so sodelovali z nemškim okupatorjem, z domobranci pa nismo imeli nobenega opravka. Tisti domobranci, ki so jih Angleži izročili partizanom, so bili v Teharju pri Celju, vendar mi sploh nismo vedeli za njiho- vo usodo." TEDNIK: Niste vedeli, da so jih enostavno pobili? "Takrat ne, da so jih pobili, smo izvedeli šele v novi državi Sloveniji." TEDNIK: Pa vendarle so očitki, da je bilo takrat sodstvo orodje OZNE? "Pri takih velikih procesih, kot je dachavski in podobni, jaz ni- sem sodeloval. Vem pa, da so v tistih zadevah, ki sem jih jaz obravnaval, prišli pred sodišče preparirani ljudje. Vse so prizna- li, priče so to potrdile, OZNA pa se v procese direktno ni vmešavala, ker je verjetno obso- jence na to že prej pripravila. Na sodišču pravzaprav nismo vede- li, kakšne metode so bile to." TEDNIK: Po vojni ste postali sodnik novoustanovljenega okrajnega sodišča na Ptuju. "Da, po odhodu z vojaškega sodišča v Celju sem bil nekaj časa sodnik in predsednik Okra- jnega sodišča na Ptuju. Po pre- mestitvi v Maribor 18. aprila 1948 pa sem bil sodnik in predsednik okrajnega sodišča v Mariboru, nato arbiter in predsednik okrožne državne ar- bitraže, zatem sodnik in pred- sednik Okrožnega gospodarske- ga sodišča vse do 31. decembra leta 1963, ko sem bil izvoljen za sodnika vrhovnega sodišča Jugo- slavije v Beogradu. Tam sem leta 1974 z upokojitvijo končal svojo sodniško kariero." TEDNIK: Razmere v takratni Jugoslaviji ste dobro poznali. Se je morda že takrat slutilo to, kar se je zgodilo leta 1991? "Kje pa, v Vrhovnem sodišču v Beogradu so bili najboljši kadri iz vseh republik in pokrajin ta- kratne Jugoslavije in ukvarjali smo se le s pravom. Takrat se je ustvarjalo novo pravo, novi za- koni, skratka bilo je zelo stro- kovno delo. Delali smo timsko, senat trojic, v večjih zadevah pe- torica itd. Sprejemali smo po- membne odločitve, saj se je ustvarjal pravni sistem za takrat- no Jugoslavijo." TEDNIK: Po upokojitvi ste se leta 1974 vrnili na Hajdino, kjer ste še danes. Kako se spo- minjate obdobja po upokojitvi? "Na Hajdini sem se takoj vključil v aktivnosti krajevne skupnosti. Tam sem bil nekaj časa, mislim, da štiri leta, predsednik poravnalnega sveta. Nekaj časa sem bil tudi delegat družbenopolitičnega zbora v Ptuju. Ves čas pa sem aktivno deloval tudi v akcijah takratne krajevne skupnosti Hajdina." TEDNIK: Dolga leta pa se tudi dopisnik Tednika. V svo- jih sestavkih ste strokovni razlagalec številnih zakonov, spoznali smo vas v seriji član- kov o lastninjenju... "Že ko sem bil sodnik v Mari- boru in pozneje v Beogradu, sem pisal v razne časopise in strokov- ne revije, seveda ne le slovenske, ampak tudi hrvatske in srbske. Zelo rad sem izražal tudi svojo misel v raznih polemičnih član- kih. Po vrnitvi na Hajdino pa sem veliko pisal v Tednik, kjer se še sedaj dokaj pogosto oglašam." TEDNIK: Kakšno je vaše mnenje o sodstvu v Sloveniji danes? "Lahko rečem, da je slovensko sodstvo doseglo to, kar mora biti v vsaki demokratični državi. Čeprav je posebna veja oblasti, je sodstvo popolnoma neodvisno in samostojno. A ta neodvisnost se ne sme pojmovati z zaprtostjo v svoj ceh, saj tako nikomur ne odgovarja. V primerjavi z nekdanjim sodstvom je pomem- bno, da imajo sodniki sedaj tra- jni, torej dosmrtni mandat, sedaj imajo tudi dokaj primerne plače, prostore in opremo. Tega v Ju- goslaviji ni bilo." TEDNIK: Pa vendar ste v enem od svojih člankov omeni- li, da je bila včasih v sodstvu večja disciplina, da je bil večji poudarek stroki in da je bila tudi večja kontrola? "Na vsak način smo takrat bili pod vplivom idealizma, da smo delali ne glede na delovni čas, kajti vzgled so nam dajala različna udarniška dela in drugi podvigi. Takrat se ni gledalo na čiste materialne koristi, ampak smo resnično gledali le na to, da se utrdi red, da se izboljša pravna varnost. In v primerjavi z današnjim časom se je takrat res- nično hitreje sodilo, bil je večji poudarek na stroki in bila je tudi večja kontrola. Poglejte, ko sem bil na gospodarskem sodišču, skoraj ni bilo zaostankov. Če spisi niso bili rešeni v enem me- secu, si moral poročati o vzrokih višji instanci, celo do Beograda je šlo vse skupaj. Bile so kontrole in gospodarstvo je dobesedno pritiskalo, da so se zadeve reševale. Bilo je plansko gospo- darstvo, čeravno s številnimi hi- bami in nerodnostmi, vendarle pa je obstajal splošni interes, da so se zadeve razmeroma hitro reševale. Takrat se ni čakalo na izterjavo dolgov mesece in me- sece, kot recimo danes, kar je že naravnost smešno. Danes obsta- jajo že privatni izterjevalci dol- gov, včasih tega ni bilo, saj je pravna država funkcionirala in prav zaradi tega je bilo takrat zaupanje v sodstvo razmeroma zelo veliko." TEDNIK: Kljub petim letom samostojnosti še vedno nima- mo vseh svojih zakonov. "Res je, da vseh zakonov še ni- mamo, imamo pa najvažnejše. Imamo že svoj kazenski zakon, zakon o kazenskem postopku ter še celo vrsto osnovnih zakonov, v pripravi pa so že različni civil- ni zakoni. Včasih se vprašujem, aH so prehitro delani ali so nest- rokovno pripravljeni ali so spre- jeti pod političnim vplivom, ka- jti ko pride do izvrševanja posa- meznih zakonov, vidimo og- romno lukenj. Se bolj nerazum- no je, kar se dogaja recimo v na- jvišjem, ustavnem sodišču. Tam se lepo vidi, kako se zadeve odvi- jajo. Ugotavljajo namreč, da og- romno zakonov ni v zvezi z usta- vo, da niso v zvezi s splošno za- konitostjo, zato jih razveljavijo. Čudno pa je razmerje glasov v ustavnem sodišču, recimo 5 pro- ti 4 ali pa 3 proti drugim. In po- tem se človek vpraša, kaj je s pravniki. Logično je, da bi vsi pravniki zakone enako razumeli, zato je težko razumeti, da neki zakon del sodnikov gleda tako, drugi del drugače. To je nesmi- sel in pri ljudeh to upravičeno vzbuja dvom in vprašanje, kaj pa če gledajo oposamezniki na za- kon skozi politični drobnogled. To se ne bi smelo dogajati, kajti pravnik lahko čita zakon le tako, kot je zapisan, ne sme gledati na tisto, kar naj bi bilo zapisano "med vrsticami", kar naj bi imelo ne vem kakšne namene. Zakon mora biti zapisan jasno, tako, da bo razumljiv tudi navadnemu človeku, državljanju." TEDNIK: To nedeljo se bomo Slovenci odločali o treh različnih predlogih volilne za- konodaje. Kateri je po vaši oce- ni najbolj pravičen? "Na to vprašanje je odgovor zelo težek, saj si tudi pravna stroka o tem ni popolnoma na jasnem. Vsak ima nekatere prednosti in tudi slabosti. Osebno pa menim, da je v fazi razvoja demokracije proporcio- nalni sistem tisti, ki dopušča vstop v parlament tudi manššemu številu strank. To je po mojem mnenju dobro. Večinski sistem daje možnosti le enemu in vsi drugi glasovi so do- besedno zgubljeni. Po mojem mnenju je nesmiselno iti na refe- rendum s takimi prelogi. Logično je, da bo vsaka stranka forsirala svoj sistem in na naših referendumih je žal tako, da se ne zahteva noben kvorum, kar je težko razumljivo. V zakonu je si- cer zapisano, da bo referendums- ka odločitev vplivala na odločitev v državnem zboru. Ampak jaz vas vprašam, zakaj bi bili poslanci obvezani na odločitev, ki ni v njihovem inte- resu." TEDNIK: Menim, da v Slove- niji zelo pogrešamo predvsem strpnost in dogovarjanje, to, kar je osnova vsake civilizirane in kulturne družbe. Se strinja- te? "Vsekakor, strpnosti in dogo- varjanja se bomo morali navadi- ti, manjka nam predvsem kultu- ra dialoga. Poglejte, s kakšnimi izrazi se obdolžujejo v javnosti, s kakšnimi očitki in lažmi, po- javljajo se nekakšne diskete in knjige. Bereš eno knjigo, ki je popolno nasprotje druge, vsaka ima svojo resnico in vse se uta- plja v pravi polavi konstruktov, imenujem jih kar 'miškolanc'." TEDNIK: Še sreča torej, da vse skupaj spremljate le kot opazovalec? "Da, kar se tega tiče, je pravzaprav prijetno biti le opa- zovalec. Pogosto se le nasmeh- nem nekaterim naivnežem, ki so prepričani, da vedo vse, a v bis- tvu vedo zelo malo - enostavno zamahnem z roko in si rečem: Čas bo tudi to prenesel. Ko se bo enkrat mlajša generacija začela za te zadeve zanimati resneje, bo zagotovo drugače - če seveda ne bo prepozno. Zaenkrat pa je mladina, ki je bila v vseh obdob- jih napredna, revolucionarna, danes zelo apolitična, nima pra- vega cilja in tudi ne jasne pers- pektive. To je pravzaprav tisto, kar človeka najbolj boli. Priča- kujem pa, da se akademska mla- dina v kratkem ne bo več razce- pljala tako kot danes. Razceplje- nost je ovira tudi med sindikati, celo me upokojenci in sprašujem se čemu, ko pa imajo eni in drugi v bistvu iste cilje. Tu bi morali vsi Slovenci nastopiti enotno in strpno, saj nas v Evropi tako in tako čaka težko življenje. Tam bomo resnično morali pokazati enotnost in angažiranje, če bomo hoteli istočasno korakati v boljšo bodočnost." M. Ozmec VIDEM / OBČINSKA STAVBA RASTE Denar, Minske simbe vhdm Na zadnji seji sveta občine Videm so kar precej časa na- menili razpravam o rebalansu občinskega proračuna in pripravi proračuna za leto 1997. Za to sicer ni bilo pripravljenih nobenih konkretnih pisnih izhodišč, šlo je le za ustno in- formacijo in poudarjanje potreb in želja v tem in pri- hodnjem obračunskem obdob- ju, spremljano s tarnanjem, da je denarja za vse potrebe pre- malo. V takih trenutkih je občinski svet videti kot otrok velikih želja, odbor za planiran- je in župan pa kot nesrečni starši, ki že za sproti nimajo kje vzeti, poleg tega pa še gradijo nov dom. In res na mestu, kjer je prej stala prosvetna dvorana, že nekaj časa raste nov objekt, v katerem bo našla svoje novo domovanje občinska uprava. V bistvu ne gre samo za občinsko stavbo, saj bodo v njej tudi prostori kra- jevne skupnosti, policijske pisar- ne, morda tudi katerega od šte- vilnih društev. Prvotni načrt je temeljil na dozidavi in nadzidavi obstoječe prosvetne dvorane. Ko so začeli gradbena dela, se je iz- kazalo, da so stene dvorane za nadzidavo neprimerne, in so jih porušili. To je med občani sprožilo govorice o veliki po- dražitvi investicije. Poluradno se je takrat uspelo izvedeti, da v resnici postavitev novih sten ne bo prinesla bistveno večjih stroškov gradnje, saj bi bilo potrebno staro poslopje ojačati z betonskimi stebri. Tudi kultur- na dvorana bo tako iz novega materiala, kar je sreča v opisani nesreči. Poleg tega bo bistveno bolj funkcionalna in primerna za dejavnost, ki ji bo namenjena. To je skorajda vse, kar je mogoče izvedeti na videmski občini o novem objektu. Na vprašanje, kdaj bo objekt pod streho, župan odgovarja: "Bomo videli, koliko bo denarja." Ko ga vprašam o vrednosti celotne in- vesticije, je skrivnosten. Če mu ponudim znesek iz govoric, da bo nova občinska stavba veljala nekaj nad 70 milijonov tolarjev, zneska ne potrdi niti zanika. Ko- nec lanskega leta je bilo na sejah sveta slišati za okvirno vrednost investicije okoli 500 tisoč nemških mark, za letošnja začetna dela pa naj bi bilo na- menjeno okoli 15 milijonov to- larjev. J. Bračič Obrisi občinske stavbe v Vidmu so že vidni. Dela iz- vaja zasebno gradbeno podjetje Korpar. TCDNIK - Četrtek, S. december 1996 7 ZANIMIVOST^ REPORT Aim PISE: JAKA KOŠIR / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O NAHRBTNIKIH NE GOVORIMO - XIII Pod Anapurnami Najznamenitejši kathman- dujski hinduistični kompleks svetišč Pashupathinath, veliko romarsko središče, privablja ver- nike celo iz Indije; reke ljudi vrejo vanj, vodena reka, ki ga ob- liva, pa je prava brozga - na nje- nih bregovih obredno zažigajo mrliče. V osrednji del nam, ne- hindujcem, niso dovolili vstopi- ti. Meje, navzlic siceršnji nepals- ki odprtosti, tudi tu obstajajo. Pot nas je peljala še v Bodnath, drugo sijajno budistično in tu- ristično točko. Stupa v Bodnat- hu je, za nepalske pojme, manjša industrija - obdana je s trgovini- cami, polnimi najraznovrstnejše robe, vendar se čaj z mlekom v Lhotse gori kakšni od malih čajnic, s katere je na stupo prelep razgled, zelo prileze. Tu je Bertolucci posnel par prizorov svoje filmske uspešnice Mali Buda. Ne na- zadnje smo si privoščili tudi enodnevni izlet na Nagarkhot, ki velja za lepo razledno točko, 30 km vzhodno od mesta. Na- garkhot pa nas ni pretirano og- rel. Vse tiste gore, ki jih pozlati zora, smo si mi ogledovali že bolj od blizu. V nekem no- vembrskem mraku smo obiskali še mestni vodni vrt. V začetku novembra smo srečali v Kathmanduju tudi vrsto Sloven- cev, ki so, posamič ali v večjih skupinah, prikolovratili v to pre- lepo deželo. Srečevali smo se po knjigarnah, klepetali po trgovi- nah ali pa se ob enajstih zvečer drli po kathmandujskih cestah jazzovske "šlagerje"; bilo je prav prijetno naleteti na vse te ljudi in vsem je prijalo, da se peščica nas, kolikor nas je, najde tako daleč od doma. Toda ponovno nas je poklicala pot. • Na zahod s Primožem sva se vkrcala na avtobus, ki naj bi naju popeljal na izhodišče drugega velikega potohodništva; začela sva s tre- kingom pod Annapurnami. Konzerva naju je po deževnih 9 urah odvrgla v Pokhari. No- vembrski dan, ki je legal nad veličastno jezero, skrito v žolto trstičje, se je turobno vlačil pod najinim ponovnim grizenjem začetnih strmin. Pohkara velja za manjšo turistično Meko, toda naju niso vlekle množice. Ne- palski Sizif, možakar, ki je v Everestovi regiji z zobno ščetko pleskal svojo mizo, se nama niti v spominu ni več dozdeval smešen. Tudi midva sva sizi- fovsko morala začeti na nič kaj vzpodbudnih 900 nm, kakršna je lega Pokhare. Na Sagarkotu, uveljavljenem razgledišču, se nama je kislo posmihala megla. Nič zato. V naslednjih dveh tednih bo bolje. V smeri urinega kazalca sva nameravala napraviti polkrog, se deloma vrniti po isti poti in se zapičiti v središče po- gorja Annapuren. To nama je v celoti uspelo. Štirinajst dni hoje, v povprečju 10 ur dnevno, nama ni ušlo. • Annapurne Skupina Annapurn nudi obilo možnosti vrhunskim alpinistom z vsega sveta, poleg tega pa je lahko dostopna avanturam običajnih popotnikov. Sicer je sleherna pot pustolovščina, ven- dar se v skupini Annapurn, če gre vse po sreči, človeku ne more pripetiti nič kaj hudega. Razen 5200 m visokega prelaza Tho- rong La (La pomeni prelaz), kjer vsake toliko zamede kakšnega nepripravljenega pohajalca, je pot prijetna, v primerjavi z Eve- restovim trekingom skoraj spre- hajalska. Pod Annapurnami ni potrebno kar naprej gor in dol. Tu se steza neprenehoma enako- merno vzpenja, tod reke niso na- redile mnogih vzporednih dolin (kar je značilnost Everestove re- gije); le ena reka zahodno od Annapurn je v svoji mogočnosti občudovanja vredna. Svojo doli- no speljuje globoko med dvema osemtisočakoma; najvišjo Anna- purno, Annapurno ena, ter Dhaulagirijem. Reka se imenuje Kali Gandaki. O njej več besed kasneje. • V vodiču piše, da je Punhill ob sončnem vzhodu imenitna razgledna točka. Drži. Potem pa se zgodi, da prideš na ta 3200 nm visoki hrib, ki je edina zapreka pred spustom v dolino reke Kali Gan- daki, okoli šeste zjutraj, ko sončni žarki pozlatijo mogočni pogorji, verigo stožčastega Dhaulagirija in gručo Annapurn z Nilgirijem ter Machapucchare- jem, in sploh ne moreš verjeti, da se na vrhu, kjer rasejo iz tal celo klopice ter rahlo privzdignjen plato, drenja reci in piši 200 vestnih turistov. Pri- zor je bizaren, kajti da bi bilo čudaštvo še večje, pet minut za- tem, ko sončna pomaranča pris- kaklja izza obzorja, celotna tolpa postav s fotoaparati zapusti pri- zorišče. V vodniku namreč ni omenjeno, da se sme človek v čisti radosti ukvarjati z določeno stvarjo, kolikor ga to pač veseli. Nič zato, fotografije žarečega dragulja Dhaulagirija z ogrlico sosednjih "kucljev" so brez po- besnele množice kar dobre. Na strehi konzerve TEDNIKOVA KNJIGÄRNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA- Pnaniki prihajajo Predpraznično decennbrsko vrvenje se je že začelo: trgovi- ne so prepolne novoletnega okrasja, izložbena okna bleščavo ponujajo široko pale- to daril in darilc. Lepo je misliti na svoje drage in obdarovan- je. Lepo je izbirati darila in se veseliti iskric v očeh obdarova- nih. Lepo je obdarovati in biti obdarjen. Nekoliko zoprne so edino pretanke denarnice, tako januarja manj zahajamo v trgovine in morda obžalujemo, da smo na račun praznikov nakupili marsikakšno ne- potrebno reč. Zato je pamet- neje pravočasno razmisliti ter si vzeti dovolj časa za nakupe. Veliko zadovoljstva in prih- ranka pa pomenijo doma na- rejena darila in okraski. V pomoč vam bodo knjige, ki jih bom predstavila v decembrskih knjigamicah, kjer boste prebirali tudi o božičnih in novoletnih zgodbah in pravljicah. Morda boste zavili v knjigarno in kakšno knjigo kupili; lahko pa si predstavljene knjige izposo- dite v Knjižnici Ivana Potrča (mladinski, ljudski in študijski oddelek). VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH zajema izbor praznovanj na Slovenskem in po svetu. Avtor Damjan J. Ovsec poudarja v predgovoru, da ljudje veliko in radi praznujemo, običajno pa o izvoru in zgodovini prazni- kov vemo zelo malo. Knjiga govori o praznikih enostavno in zanimivo ter je bogato barvno ilustrirana. Prazniki so predstavljeni zgodovinsko in koledarsko. Knjiga nudi tudi izbor šeg in navad ter nekaj prazničnih kuharskih recep- tov. Tako beremo o svetem Miklavžu, da je eden najbolj priljubljenih svetnikov. Legen- da predstavlja sv. Nikolaja kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika. Tako je trem revnim sestram ponoči skozi okno porinil tri kepe zlata za doto. Ena kepa zlata se je skotalila po tleh in pristala v copati pred ognjiščem. Menda zato nastavlja Miklavž darilca za pridne otroke v nogavice, čeveljce ali copate, seveda ponoči. Najprej so se kepe zlata spremenile v zlata jabol- ka in nato v rdeča jabolka, ki z orehi sodijo med obvezne da- rove, ki jih prinaša Miklavž ot- rok v noči s 5. na 6. december. Veliko knjigo o praznikih je iz- dala založba Domus iz Ljublja- ne leta 1992 in ima 188 strani. Če se želite poučiti o slo- venskih praznikih natančno in obširno, sezite po znameniti knjigi dr. Nika Kureta Praz- nično leto Slovencev. BOZIC je pisana in zelo uporabna knjiga, ki bi jo v decembrskih dneh morali imeti pri roki. Knji- ga je prevedena iz angleščine in v treh obširnih poglavjih (Zgodnje priprave. Odštevanje do božiča in V zadnjem trenut- ku) zajema pripravo prazno- vanja od A do Ž. Izvedeli boste vse o ulivanju sadnih sveč, o pletenju venčkov, o božičnih girlandah, o dišečih darilih, o testenih okraskih, o pogrinjkih, o nenavadnih okraskih, o krašenju smrečic, o domisel- nih darilcih ... Avtor Malcolm Millier je izjemen mojster obli- kovanja in navdušuje z nazor- nimi opisi. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi leta 1993 in ima 116 strani. IMENITNA KNJIGA 2Л DBŽEVNE DNI avtorice Angele Wilkes je ustvarjalna knjiga, ki ponuja načrte in navodila za izdelavo več kot šestdesetih zanimivih izdelkov. V novoletnem času so takšni izdelki lahko imenit- na darila: punčke iz cunj, zajček in muca iz blaga, niz mehkih srčkov iz krpic, plešoči medvedki, senčne lutke in lut- kovni oder iz lepenke, robot in gradovi iz kartona, naprstne lutke, pisan nakit... V knjigi so tudi otroški kuharski recepti, ki mnoge otroke vzpodbudijo k prapravljanju praznovanja. Knjigo je letos izdala založba Mladinska knjiga. SNEŽINKE, BELE ZVEZDICE je naslov otroške pesmarice, ki jo je uredila Albinca Pesek. Pesmi je tudi izbrala, prevedla in prepesnila. Knjiga predstavlja trideset najbolj znanih božičnih in drugih cer- kvenih pesmi za otroke. Dunja Kotier je poskrbela za zalo praznične ilustracije. Snežinke, bele zvezdice so pred kratkim izšle pri Mladins- ki knjigi v zbirki Murenček. MIKIAVŽ PRIHAJA je zares čudovita slikanica priznanih avtorjev. Pravljico je napisal Konrad Richter, Jožef Wilkon pa jo je ilustriral. Mali Štefan je pozabil na Miklavža ter je zopet razburil mamico, ki je vneto čistila tla. Toda Miklavž prinaša sladkari- je samo pridnim otrokom! Šte- fan pa je z umazanimi škornji tacal po hiši. Toda: kaj pa če ima tudi Miklavž umazane škornje? Humorna in čarobno ilustrirana knjiga z velikimi tis- kanimi črkami je pravo branje za praznične dni. Knjiga je izšla lani pri založbi Kres, ki skrbi za kvalitetne slikanice. DECEMBER V MLADINSKEM ODDELKU Zadnja pravljična ura letos bo danes ob 17. uri. Predstavljena bo nova slikani- ca Bratec za Jožefino, po pravljici pa si boste lahko og- ledali izbor praznične literatu- re. Ta bo ves december razstavljena v prostorih mla- dinskega oddelka. Liliana Klemen Ш 8 četrtek, 5. december 1996 - TEDNIK PO NASËH KRAJIH PTUJ / os LJUDSKI VRT Televiziiski junaki Zmagovalci ene izmed oddaj Male sive celice: tekmovalci (sedijo) in navijači. Gledalci Televizije Slovenija so se lahko prejšnji teden prepričali, da so ptujski učenci res polni znanja. V oddaji Male sive celice so namreč učenci 6. c razreda iz osnovne šole Ljudski vrt pravilneje odgovarjali na zastavljena vprašanja kot njihovi vrstniki iz Pivke. Z rezultatom 40:30 so se uvrstili v cetrtfínale. Ta televizijska oddaja bo predvidoma v marcu. Učenci Tine Ačimovič, Maja Leber in Ajda Brumen, ki so zastopali 6. C iz Ljudskega vrta, so si televizijski nastop priborili v Markovcih na regijskem tek- movanju. Zanimivo je, da gre za kviz splošne razgledanosti in znanja šestošolcev in da ni bilo točno določene literature, po ka- teri bi se učili, prav tako pa pred kvizom niso prejeli možnih vprašanj. Tako so Tine, Maja in Ajda, vsi so odlični učenci, po- vedali, da so se pripravljali sami predvsem tako, da so čitali en- ciklopedijo. Sicer pa se vsi trije v prostem času ukvarjajo še s športom, zelo radi pa tudi čitajo. K uspehu v televizijski oddaji so jim zelo pomagali sošolci, saj je ves razred v studiu Televizije Slovenija navijal. In prepričani so, da so vzpodbujali svoje tek- movalce bolje kot učenci iz Pivke. MZ PTUJ / OBNOVA MURKOVE DOMAČIJE NA MESTNEM VRHU 90 Zanimiva iimprana fc/sa OBNOVA POTEKA ŽE OD LETA 1994 I POLEG MURKOVIH STA SREDSTVA ZA OBNOVO PRISPE- VAU PTUJSKI IN DRŽAVNI PRORAČUN I PO OBNOVI STREHE IN OSTREŠJA NA HIŠI IN GOS- PODARSKEM POSLOPJU BODO OBNOVILI ŠE FASADO, OKNA IN VRATA 27. novembra so predstavni- ki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter mestne občine Ptuj predstavili potek obnovitvenih dela na Murkovi domačiji na Mest- nem vrhu 90 pri Ptuju, nekoč Herbersteinovi viničariji. Značilno panonsko cimprano hišo s kladno konstrukcijo iz začetka 19. stoletja (postavili naj bi jo že pred letom 1824, a to ni zanesljiva letnica) so pričeli obnavljati že leta 1994. V njej živi daljnja sorodnica slavista Matije Murka. Da je prišlo do obnove značilne cimprane hiše iz prejšnjega sto- letja (slamnate strehe in lesene- ga ostrešja ter delno tudi sten na hiši in gospodarskega poslopja), gre največja zahvala Julijani Murko, sestri Elizabeti in nečaku Niku Murku z ženo Ma- rijo, ki so v obnovo prispevali po svojih močeh. Največ sta doslej prispevala proračuna mestne občine Ptuj (prej bivše občine Ptuj) in državni pro- račun. Tesarska dela je kvalitet- no opravil tesar Ivan Podgrajšek iz Zreč, krovska Jakob Skale iz Slivnice. V Murkovi domačiji ni ne vode, ne elektrike, zato življenje v njej ni lahko. Je pa ohranjeno v prvobitni obliki. Murkovim bi zato kazalo zgra- diti sodobnejšo hišo, domačijo pa preurediti v muzej. V letu 1997 se bodo obnovitvena dela nadaljevala, uredili bodo fasado, okna in vrata. Že nekaj časa pa tudi potekajo pogovori o tem, kakšna vsebina naj bi potekala v njej, če bi jo uspeli odkupiti ali prevzeti. Ena od idej je, da bi center obšolskih dejavnosti iz Spuhlje v okviru šole v naravi za kakšen dan udeležence šole po- peljal tudi na Murkovo domačijo. V gospodarskem pos- lopju bi lahko organizirali de- lavnice, na primer pletenja košar, likovne delavnice in še kaj. Veliko drugih možnosti pa ponuja tudi sama okolica, ki je tudi med Ptujčani zelo malo znana. Skozi vinorodno območje Mestnega Vrha bi lah- ko oblikovali tudi vinsko turis- tično pot, predlaga župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki si je prav tako ogledal predstavitev obnovitvenih del na Murkovi domačiji na Mestnem Vrhu 90, nekdanji Herbersteinovi viničarji. MG Murkova domačija VELIKA NEDELJA / SREČANJE PO PETDESETIH LETIH 21 krat 70 let Tako so se fotografirali nekoč in so se tudi ob tokratnem srečanju Srečanje sedemdesetletnikov iz Velike Nedelje je organizirala Kristina Bombek, ki je v krstnih knjigah izbrskala poda- tek, da je bilo leta 1926 v veli- konedeljski dekanji, vključno z Runčem, Strezetino, Stanovnim in Ključarovci, rojenih 94 otrok. V velikonedeljsko šolo jih je ho- dilo 73. Od teh jih je triindva- jset že umrlo ali so se izselili, za dvanajstimi pa se je izgubila vsakršna sled. Enaindvajset pa jih je čilih in dobre volje, zato so se v soboto popoldne zbrali na srečanju v gostišču Pri Marti v Cvetkovcih. V več kot petdesetih letih, ko so zadnjič skupaj glodali šolske klopi, se je marsikaj spremenilo. Velikonedeljska šola ima povsem novo podobo, v njej učijo drugi učitelji drugačno snov, vsak od udeležencev srečanja generacije 1926 pa ima za seboj svojo prehojeno pot. Nekateri se niso videli od zakl- jučka šole in so se drug druge- mu morali najprej predstaviti," šele nato so si padli v objem. Kmalu so klepetali kot nekoč, ko so uganjali šolske norčije. Priznali so, da so bili prav tako nagajivi kot dana'Snji otroci, le spoštovanja do učif^ljev in sta- rejših so imeli veliko več. Ob kosilu in še dolgo po njem pa so jih družili lepi spomini, ki so jih prinesli s seboj. viki klemenčič TEDNIK 5. DECEMBER 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 RODNI VRH / TRGOVINA NA CESTI fgoizem zaprl vrata trgovine godni Vrh od letošnjega poletja povezuje z dolino asfaltna cesta. Res je vmes, po dolini, še kak kilometer gramozirane poti, vendar so najbolj kritične strmine, s katerih je voda sproti odnašala gramoz, sedaj asfaltirane, pa tudi po samem vrhu, med hišami, je cesta "oblečena" v črno. "To je zasluga ^ove občine," poudarjajo domačini, srečni in zadovoljnio, da se jim je izpolnila dolgoletna želja. Z lepšo cesto se bo morda v te kraje začelo vračati življenje. Še pred dvema desetletjema je bilo število prebivalcev v teh krajih bistveno večje kot da- nes, šola pa je bila "polna" živahnih otrok. Danes je šola zaprta, na ztmaj јфа zgradba sameva. Domačini seveda vedo, da je otrok v teh krajih premalo, da bi šola znova odprla vrata za svojo osnovno dejavnost. Za otroke, ki vsakod- nevno romajo v podlehniško šolo, si želijo le to, da bi imeli kot otroci v ravnini vsaj zago- tovljen prevoz. Toda to je že dru- ga zgodba, njen razplet pa v ro- kah občine. Najbolj so ljudje v Rodnem Vrhu in okoliških za- selkih razočarani, ker je od no- vega leta zaprta tudi trgovina, ki jim je nudila osnovno oskrbo. Najemnica lokala v šoli ga je zaprla brez pojasnila in odšla brez slovesa, čeprav so bili ljudje tri ali štiri leta z njo zadovoljni. Pripovedujejo, da je bil promet v trgovini dober, da je bila v njej mnogokrat gneča, posebno ob nedeljah po maši. Do prve trgo- vine - naj se odločijo za Podleh- nik ali Doleno - imajo domačini sedem kilometrov dolgo pot. "Do Podlehnika in nazaj potre- bujem tri tire," je potožil znani izdelovalec trstenk Franc La- poršak iz Jablovca. Zadnje me- sece se ljudje enkrat na teden zberejo^ na križišču pri hiši Jožeta Žeraka. Tja namreč pri- pelje vsak torek ob 11. uri osnov- ne potrebščine Miran Marinič in jih kar iz avtomobila razdeli zbranim ljudem. Ob našem obi- sku se jih je zbralo kakih 15, včasih jih je tudi več. Pridejo z vseh koncev in kupijo kakšno pivo, kilogram moke ali kruha, sladkor in sol, cigarete in vžiga- lice ... Potem pa znova teden dni čakajo. " To ni ljudem podobno življenje," bi potarnal kdo od razvajenih mestjanov. "Sedaj med letom še kar gre," je povedal Miran Marinič. Žena Zdenka je nosilka trgovske dej- avnosti v Doleni in pred meseci sta se odločila, da bosta enkrat tedensko oskrbela prebivalce Rodnega Vrha. Boj ita pa se zim- skih razmer, ko bo dostava v strmino otežena, morda veliko- krat nemogoča, posebno za težji tovor. Če bi imela prostor v šoli, v bivši prodajalni, bi tja pripelja- la zalogo trajnega blaga, v slabih vremenskih razmerah pa dos- tavljala samo krtih in drugo po- kvarljivo blago. Toda kaj ko je šola zaprta. Najemnica lokala v šoli je za seboj vse zaklenila, celo sanitarije. Ko je imela v začetku novembra v drugih, dostopnih prostorih šole svoj prostor volil- na komisija, člani kotnisije in volivci niso inogli uporavljati sa- nitarij. Jože Žerak je pred mese- ci z moledovanjem rešil elek- trični priklop, saj so ga želeli v Elektru Ptuj odklopiti zaradi ne- plačanih 13 tisočakov, ki jih je dolgovala prejšnja najemnica lo- kala. Elektriko je nazadnje plačala občina Videm in s tem prihranila težave, ki bi zagotovo spremljale ponovni priklop. Ker gre v primeru trgovine v Rodnem Vrhu za težave, ki jih povzroča bivša najemnica lokala zaradi nerazumljivega obnašanja, smo se s tem proble- mom obrnili na župana občine Videm Franca Kirbiša. Povedal je, da občina problema ne more rešiti, saj je šolo v Rodnem Vrhu za trideset let najel občinski od- bor LDS Ptuj in tudi dal v na- jem omenjeni lokal. Pot nas je torej vodila k preфedniku LDS v Ptuju, Milanu Čučku. "Prob- lem mi je znan," je povedal, "toda tudi mi smo nemočni. Prejšnji najemnici smo že 9. septembra odpovedali najemno pogodbo in ji naložili, da do 18. septembra odstrani svojo opremo iz lokala v šoli." Kaže pa, da se bivša nejmnica požvižga tako na stiske ljudi, kot na odpoved najema s strani trenutnega upravljavca šolske zgradbe. Tako je Milan Čuček mnenja, da bo potrebno lokal odpreti na silo. "Mari- ničeva naj napišeta vlogo in mi jima bomo vsekakor odobrili brezplačni najem lokala, saj tudi prejšnji najemnici nismo račtmali najemnine. V našem in- teresu je, da imajo ljudje v Rod- nem Vrhu zagotovljeno vsaj osnovno oskrbo." Morda je v času, ko to prebira- te, vloga že prispela, morda je problem že tirejen. Morda bo v prihodnje trgovina v Rodnem Vrhu odprta dvakrat na teden, postopoma še pogosteje. Morda je dobronamemost že premagala egoizem in nesramnost, ki Rod- novrhčanom že skoraj leto dni še dodatno grenita že tako težko življenje v Halozah. J. Bračič Osnovna oskrba ljudi poteka kar na cesti Stara šola v Rodnem Vrhu je lepo urejena, a prazna VITOMARCI / PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA Letošnje naložbe 160 milijonov tolarjev Na andrejevo, ob koncu minulega tedna, so v eni od treh KS v občini Destrnik-Trnovska vas; v KS Sv. Andraž (nekdaj Vitomarci) slavili krajevni praznik. Ob tej priložnosti niso odprli 2600 metrov asfaltiranih krajevnih cest, saj je cestarje pri delu zmotilo vreme. Na osrednji sobotni proslavi je bilo slišati več o novih pridobitvah in prihodnjih načrtih KS, nagovor je imel tudi župan Franc Pukšič, v kulturnem pro- gramu pa sta nastopila domača tamburaška orkestra ter ženski pevski zbor. Albin Druzovič, predsednik Ks Sv. Andraž, je med drugim povedal: "V sedmih naseljih naše KS smo tudi v tem letu dali največ poudarka ureditvi infra- strukture. Pred meseci smo končali delo pri telekomunika- cijskem omrežju in pridobili 270 novih telefonskih priključkov. Gradnjo vodovodnega sistema Trnovska vas-Vitomarci smo Pričeli v lanskem letu in prva ^ naj bi bila kmalu končana. ^ vodohranu v Eh-betincih '^jka samo še notranja oprema in ureditev. Naložba je v prvi !^ vredna 40 milijonov tolar- jev, sicer pa se 170 gospodinjstev ^ Drbetincev, Vitomarcev in ^valetincev že lahko prikljtiči ^ staro vodovodno omrežje, ^tiri krajše odseke krajevnih ^^t smo nameravali asfaltirati v 'ženskem času, cestarji so že Pripravili vse plasti navoza, ven- pa nam nizke temperattire '^ga ne omogočajo. Najverjetne- je bomo morali asfaltiranje pre- '^žiti na pomlad. Za dela na ces- ^ smo namenili 15 milijonov j^larjev. Dober kilometer ceste ^mo asfaltirali med Vitomarci Vrhom, potem 600 metrov Vitomarci in "Črno Goro", kvenjaka in 600 metrov od Drbetincev do Stragove. Ravno v teh dneh obnavljamo in gradi- mo prizidek mrliške vežice, medtem ko smo podobna dela že opravili pri gasilskem domu. Po- trebovali bi še veliko več denar- ja, ampak s kompromisnim rav- nanjem in dobrim sodelovanjem z občino bomo načrte v pri- hodnje lahko počasi uresničeva- li. V KS so seveda tudi hotenja nr» cnmmtoini občini, ki smn in nekoč že imeli, zato smo ta pred- log predložili državnemu zbo- ru." Gradnjo vodovodnega siste- ma bodo v KS Sv. Andraž nadal- jevali tudi v prihodnjem letu, Albin Drtizovič pa dodaja, da bi radi asfaltirali še kakšifa dva nova kilometra krajevnih cest ter uredili vse bolj potrebno raz- sveüjavo v centru krajevne skupnosti. Krajani pri Sv. Andražau pa imajo svoja hotenja tudi na dru- gih področjih, eno teh je zagoto- vo šolstvo. Do leta 2000 bi nam- reč morali sedanjo podrtižnično šolo nagraditi in pridobiti po- trebne pogoje za šestletko, ven- dar pa se pojavljajo še predlogi po samostojni devetletki. Dru- zovič pravi, da so o tem že veliko govorili na zborih krajanov, ven- darle pa imajo sedaj pripravljene idejne projekte za šestrazredni- co. KS Sv. Andraž se ponaša še z uspešno ttiristično promocijo, bogato je delo kulttirnega društva, nogometaši so v državni ligi malega nogometa, medtem ko se lovci domačega društva še zmeraj krčevito borijo za svoj prostor. äani turističnega društva so poskrbeli za kažipote in reklamne table, so organiza- torji nekaterih prireditev, v kro- gih ljubiteljske kulture pa že nastaja nova gledališka predsta- va. V zimskem Času pridejo na vrsto še članice Društva gospo- dinj v okviru zimskega izo- braževanja. Tekst in fotografija: Tatiana Mo/ioriro Albin Druzovič, predsedniki KS Sv. Andraž. j PTUJSKA GORA / 90. JUBILEJ TINIKE BOŽIČKO Vedra in energiina develdeseHetnka 4. novembra je Tinika Božičko s Ptujsko Gore 13 praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji prišli čestitat predstavnici Rdečega križa Emica Rodošek in Marica Eberl, predstavnika Društva upokojencev Karel Rober in Jožica Jeza ter p. Maks Kiajnšek. Razveselili so jo z lepimi željami, šopkom in bogatim darilom. Srečni so ob njej zapeli, ji nazdravili in zaželeli vse dobro, predvsem pa zdravja. S svojo vedrino, smislom za htimor in neverjetno življenjsko energijo je presenetila prav vse. Gospa Tinika pri 90 letih zapoje, zapleše in drži družbo pokonci. Ob vseh ovirah, ki so se ji pos- tavljale in se ji še postavljajo pri teh letih na pot, se nikoli ne us- tavi. Pogumno koraka naprej in daje mlajšim zgled, kako je treba živeti in iz življenja jemati vselej najboljše. Jubilantka se prisrčno zahval- juje organizacijam in vsem dru- gim, ki so jo obiskali in ji zažele- li vse najboljše. Kamffna .itirítr LENART / POSVETOVANJE O REGIONALNEM SODELOVANJU PHARE Solidarnost v regijah REGIONALNI RAZVOJ V SLOVENIJI NAJ BI ŽE PRIHODNJE LETO KRENIL PO NOVIH TIRIH • PODEŽEUE JE ZAPOSTAVLJENO, SO POUDARILI NEKATERI ŽUPANI SV SLOVENIJE, KI SO SE UDELEŽILI DOBRO PRIPRAVUENEGA POSVETOVANJA O VIDI- KIH REGIONALNEGA POVEZOVANJA, KI JIH NAČRTUJEJO PROGRAMI PHARE • KMALU NOV ZAKON Namen srečanja je bil, vzpod- buditi regionalno sodelovanje na širšem območju s posebnim poudarkom na gospodarskem sodelovanju. Preko programov PHARE, na katere obmejna območja SV Slovenije veliko stavijo, naj bi se vrtelo 1,8 mili- jona ekujev, kar ni ravno majhna vsota, zato so ude- leženci posvetovanja, za katere- ga je v motelu Vindiš poskrbela mariborska razvojna agencija, postavili vrsto konkretnih vprašanj, ki so bila v neposred- ni povezavi z uvodnimi refera- ti. To pa so bili regionalni raz- vojni napori v avstrijski deželi Štajerski, aktivnosti lokalnega razvoja na Madžarskem na pri- meru županije Zala in vidiki regionalnega sodelovanja in skladnejšega regionalnega so- delovanja v Sloveniji. Razmišljanje o regionalnih pobudah na avstrijskem Štajer- skem, ki ga je podal Harald Lang, je bilo zanimivo, saj je predlagal, da bi začeli gledati širše in da bi delovali regional- no. Regionalni razvoj je lahko uspešen le, če je vzpodbujen znotra) regije in ce razvojne po- tenciale občin in okrajev združujemo v celoto. Odločno pa je nasprotoval zapiranju v lastne kroge in načrtovanju razvoja po posameznih sektorj- ih. Časi, ko so tako načnovali razvoj, so že zdavnaj minili, smo slišali na lenarškem posve- tovanju, na katerem so štajer- ske razvojne pobude doživele načelno podporo, čeprav je tudi pri nas vse več primerov, ko se posamezne občine že povezuje- jo in skupaj načrtujejo nekatere razvojne poteze. Žal pa je kon- kurenčnosti med občinami preveč, pa tudi znotraj regij vsak vleče na svojo stran. Lang je zato predlagal, da bi vzpod- bujali razvojne potenciale v re- giji in tudi po občinah je treba preveriti vse razvojne projekte ter jih vključiti v regionalni razvoj. Potrebnih je veliko in- tegracij in koordiniranja regio- nalno pomembnih projektov, smo slišali predloge na piimeru regionalnih pobud na Štajer- skem. Bistveno drugače pa je na Madžarskem, kjer so prva re- gionalna združenja nastala leta 1989, razmahnila pa so se po letu 1993, ko jih je nastalo že preko 150. So različno velika, od združevanja dveh vasi do dveh večjih mest. V združenje v županiji Zala je vključenih 10 tisoč ljudi in ti se vključujejo v različne programe. Nekatere bi lahko primerjali s slovenskimi programi CRPOV, čeprav se zdi, da so naši vzhodni sosedje na tem področju šele na začetku. O naši regionalni politiki je govoril Ivo Piry z ministrstva za ekonomske odnose in raz- voj. Povedal je, da poznamo re- gionalno politiko že od leta 1976 in da je v pripravi nov za- kon. Razvojno politiko bo tre- ba prilagoditi problemom na posameznih območjih, zakon pa predvideva tudi ustanovitev vladnega sveta za regionalni razvoj. Ta naj bi usklajeval vse razvojne vizije in načrte na re- gionalni in državni ravni, smo še slišali na posvetovanju v Lenartu. M. Tos 10 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 5. DECEMBER 1996 - TEDNIH SKORBA/ USTANOVILI KULTURNO DRUŠTVO Nagrade bodo prišle z aplavzi v Skorbi je ljubiteljska kultura na vasi živela že pred 12 leti, šele v minulem tednu pa so v tem naselju primestne četrti ustanovili svoje kulturno društvo. To je že 18 kul- turno društvo v mestni občini Ptuj in 38 v ZKO Ptuj. Za predsednika so izvolili Ivana Ogrinca. Gledališka skupina je do leta 1990 uspešno uprizorila več gle- daliških iger pod vodstvom domačih režiserjev, v vaški dvo- rani so gostovala številna oko- liška prosvetna društva, v letošnjem letu pa so kiilttiri na vasi vlili novo življenje. 2^ive- la je gledališka sekcija, februarja moški nonet, kmalu pa naj bi se obema pridružile še ljudske pevke. Kako je bilo nekoč s kul- turnim življenjem na vasi in kakšni so načrti novega kultur- nega društva, smo povprašali predsednika Ivana Ogrinca. # Zakaj ste se v Skorbi po nekaj letih dela v kulturi odločili, da ustanovite svoje kultiuTio društvo? Ivan Ogrinc: "Čutili smo neko praznino v okolju, še najbolj pa zato, ker smo pred leti zgradili nov vaški dom in je ta do letos prevečkrat sameval. Glede na željo občanov in tistih, ki so nekoč že delali v ktilturi, smo se odločili, da ustanovimo svoje društvo ter tako pridobimo tudi kakšna finančna sredstva za delo." Ф V Skorbi je že pred več kot desetimi leti ljubiteljska dejav- nost zaživela z mladinsko gle- dališko skupino. Kdo so bUi režiserji? Ivan Ogrinc: "Takoj ko smo leta 1983 odprli vrata novega doma krajanov, je nastala skupi- na gledališčnikov, mladinska gledališka skupina, in začela orati ledino. Prvo leto smo upri- zorili trodejanko Domačija, tudi naslednje gledališke sezone so bile bogate, bili smo še ш občinski gledališki reviji. Leia 1989 pa se je zataknilo, po deve- ti vaji so mladi gledališčniki delo opustili in enodejanke Namišljeni bolnik niso nikoli uprizorili. Veliko so gostovale gledališke skupine z Destrnika, iz Vitomarcev, Grajene, Lov- renca, Cirkulan, zadnja leta pa zelo uspešna skupina iz Velike Nedelje. Vedno je bilo opaziti, da so krajani navdušeni nad gle- dališkimi igrami, saj so bile predstave zmeraj dobro obiska- ne in tako je letos v Skorbi prišla znova pobuda po lastni gledališki skupini. Prvo režijo je prevzel Jože Skok s pomočjo mentorske roke danes že pokoj- nega Petra Malea, pridružila se mu je Jožica Skok, potem pa še mladi režiserji, med njimi Fran- ci Mlakar v zadnjih treh gleda- liških režijali, Jožica Skok pa nam je letos ponovno ponudila pomoč in dobro voljo." # V Skorbi ni bilo kultiune- ga društva in tudi ne sredstev za fínanciranje posameznih skupin. Kdo vam je potem fi- nančno pomagal pri ustvarjan- ju? Ivan Ogrinc: "Veliko nam je pomagala vaška skupnost s svo- jimi sredstvi, pridobljenimi iz samoprispevka, nekaj pa smo uspeli zbrati še z oddajo doma krajanov za prireditve. Sedaj nam seveda vaška skupnost mora znova pomagati s skrom- nimi sredstvi, nekaj denarja pričakujemo od primestne četrti Hajdina, kot člani ZKO Ptuj pa si nekaj denarja obetamo tudi po tej poli." # Poleg tega da gledališka skupina že ustvarja in se moški nonet pripravlja na nas- tope, pa zagotovo v društvu pričakujete ustanovitev kakšne druge sekcije? Ivan Oferinc: "Moška pevska skupina je začela delati že v fe- bruarju in ima za sabo že pet nastopov. V nonetu so dobri glasovi in pod pevovodjem Brankom Purgom se je uspešno delo že pokazalo. V novembru so gledališčniki vzeli v roke novo igro in vesel sem, da ima- mo v skupini toliko mladih in zagnanih ljudi. V marcu bodo igro Trojčki že predstavili na domačem odru. Zadnje čase je opaziti precej zanimanja med starejšimi ženami za ljudsko petje. Rade bi delale skupaj in prepevale za razvedrilo, tako kot so to nekoč na vasi že počeli. Naprosili smo že Julčko Gozda- revič, da prevzame ljudsko petje v sv.oje roke, in gotovo ji ne bo težko najti dobrih pevk. Vse tri sekcije pa so že dovolj za uspešno delo društva, seveda še s pomočjo finančnih sredstev za stroške. Kot predsednik društva sem pripravil obsežen program dela. Člani društva bomo pri- pravili več prireditev ob prazni- kih, v naše društvo pa vabim še nove člane, ki imajo veselje do dela v ljubiteljski ktilturi." Tatltma âMwrIio Ivan Ogrinc PTUJ / NASTOP UUBUANSKIH LUTKARJEV V GLEDALIŠČU Capek in Klara la na\miaise o čem se bosta pogovarjala kuža Capek in kavka Klara? Najmlajši, ki jim je lutkovna igrica Eveline Umek namenjena, bodo lahko to ugotovili v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v ptujskem gledališču. Igrico bo uprizorilo Ludcovno gledališče iz Ljubljane. V režiji Slavka Hrena in dramaturgiji Matjaža Lobode bodo igrali Robert Wald, Nina Skrbinšek, Barbara Jakopič, Karel Brišnik, Nadja Vidmar in Blaž Vižintin. AfZ SLOVEliSKA BISTRICA / VOŠČIMO Z DOMAČIMI MOTIVI Novoletne vošiilnite /oxf ce Tomazini Jožica Tomazini, bistriška ljubiteljska slikarka, znana po slikah rož ter številnih pokraj- inskih motivih iz bližnjega Po- horia, trenutno razstavlja v prostorih enote Nove Kreditne banke Maribor v Slovenski Bi- strici za 14. december pa pri- pravlja razstavo svojih liko>îiih del v prostorih zimskošportne- ga centra Trije kralji na Pohor- ju. V predprazničnem času pa je pripravila osem pokrajinsloh motivov za novoletne voščilni- ce. Gre izključno za zimske moti- ve Venčeslja, Tinja, Smartna na Pohorju in Ritoznoja. Posebno prikupne so voščilnice z zimski- mi motivi starega mlina v Močniku, potoka Bistrica, stare domačije na Pohorju ter gradu v Slovenski Bistrici. Brez dvoma bo marsikdo segel po lepih novoletnih voščilnicah in na domačih motovih svojim bližnjim zaželel srečo v letu, ki prihaja. VT RAZPIS 23. SREČANJA UUDSKIH PEVCEV IN GODCEV ZKO PTUJ ZKO Ptuj prireja srečanje ljudskih pevcev in godcev, tokrat v sodelovanju s Ktilttimim društvom Maksa Furjana ZavrČ. Srečanje bomo pripravili v soboto, 18. januarja 1997, v dvomi v Za vrču. Pogoji za sodelovanje: * prijavijo se lahko vse skupine ljudskih pevcev in godcev, ki gojijo izvirno ljudsko izročilo; * skladbe in pesmi ne smejo biti umetniško obdelane ali prire- jene, obravnavajo naj ljudske šege in navade; * organizatorji smo se odločili, da predlagamo za tematiko letošnjega srečanja ljudsko šaljivo pesem, in upamo, da boste pri iskanju materiala pogtimni in ustvarjalni; * vsaka skupina lahko prijavi dve pesmi, ki pa skupaj ne smeta trajati več kot 7 minut; * skupina lahko šteje največ 8 članov; * prijava mora vsebovati: - natančne naslove in čas trajanja pesmi, - število nastopajočih, - naslov in telefon kontaktne osebe, - kratko predstavitev skupine; * rok prijave je 30. 12. 19%. Organizatorji bomo upoštevali samo popolne pisne in pra- vočasno prispele prijave. ŠOLSKI CENTER PTUJ Mladi fotografi razstavljajo V pmjski gimnaziji so zadnje dni oktobra in prve dni novembra izvedli obvezne izbirne vsebine, ki so letos obsegale bogato izbiro področij, med njimi tudi udejstvovanje na fotografskem področju Nekaj dijakov je pod vodstvom mojstra fotografije Stojana Kerbler- ja spoznavalo skrivnosti fotografije. Fotografirali so na območju Ptuja. Po fotografijah sodeč imajo trenutno na ptujski gimnaziji do- bro generacijo nadebudnih fotografov. Razstavo njihovih del, ki bo na ogled do novega leta, so prejšnji torek odprli v prostoru pred šol- sko knjižnico. Z deli se predstavljajo Mateja Šmigoc, Mirjana Anto- lovič, Matija Tonejc, Jurij Mesaric in Luka Korošec. Razstavo je odprl mojster fotografije Stojan Kerbler. m PTUJ/ZGODOVINSKO DRUŠTVO VABI Predstavitev šestega Ptujskega zbornika že enajst let je minilo, odkar je i?šel peti Ptujski zbor- nik. Pred dvema letoma je pričelo Zgodovinsko društvo Ptuj pod vodstvom Bojana Terbuca pripravljati šesti zbornik, ki ga bodo avtorji predstavili javnosti prihodnji torek, 10. decembra, ob 18. uri v palaciju ptujskega gradu. Tokratni zbornik je zastavljen nekoliko drugače kot prejšnji, saj se je uredniški odbor v sesta- vi Bojan Terbuc, Marija Hemja Masten, Stanka Gačnik, Kristi- na Šaraperl Purg, Aleš Gačnik, Brane Lamut in Franc Milošič odločil samo za natis strokovnih spoznanj ptujskih, slovenskih, avstrijskih in hrvaških stro- kovnjakov, ki raziskujejo na po- dročju Ptuja in Spodnjega Po- dravja. Poglavitno težišče je na arheologiji, te je tudi po obsegu v dveh knjigah največ, pa še zgodovini, umetnostni zgodovi- ni in etnologiji. Na več kot 11 OC straneh je objavljenih tudi 57 barvnih in 172 čmo-belih foto- grafij, 106 arheoloških tabel, 63 risb in skic in 18 zemljevidov. Knjigi bo mogoče ob predsta- vitvi na gradu, kjer bo zapel moški komorni pevski zbtor, tudi kupiti. Izdajo Ptujskega zbornika VI sta omogočili mest- na občina Ptuj in Nova Ljubljanska banka. i Mi PTUJ / RAZSTAVA v MERCATORJEVI BLAGOVNICI Slike Vilija Gmšpwi€9i Vili Gašparič iz Podgorcev 7 je pred 30 leti odšel na delo v Nemčijo. Daleč od domovine se je z veseljem spominjal vsega, kar je zapustil doma, predvsem pa predmetov, katerih ob občasnih obiskih domačega kra- ja ni več našel. Prav ti se pojav- ljajo na platnih Vilija Gašpariča. Kot je sam povedal, je želel na platnih ohraniti tisto, kar v na- ravi nezadržno propada. Upo- dabljal je predvsem slovenjego- riške kleti, s slamo krite hiške, nekdanje mline, stare domačije, tihožitja. Vili Gašparič je raz- stavljal pred leti med zdomci v Nemčiji, pa tudi v domači kra- jevni skupnosti v Podgorcih in v Trnovski vasi. Sedaj se je za stalno naselil v rojstnem kraju, nekaj svojih platen pa razstavil ob stopnišču ptujske Blagovni- ce. Slike bodo na ogled do konca meseca. MZ Vili Gašparič iz Podgorca želi s čopičem v roki zadrža^^ čas. PTUJ / SKLAD ZA ODPRAVO ARHITEKTONSKIH OVIR Sprei&ttiaAttdreio Rt^ag V sredo, 20. novembra, so v ptujski Mestni hiši pripravili srečanje z uspešno kegljavko Andrejo Razlag, članico kegljaških klubov Drava Ptuj in Miroteks iz Celja. An- dreja je nedavno s celjsko ekipo Miroteks osvojila drugo mesto na svetovnem ekipnem pokalu ter si priborila na- ziv svetovnih pokalnih viceprvakinj, prejela pa je tudi naslov Pobudnica 96 v okviru akcije revije Naša žena Ljudje odprtih rok, za humanitarni projekt Odprava arhitek- tonskih ovir v slovenskem šolskem prostoru. Sklad za odpravo arhitekton- skih ovir v slovenskem šolskem prostoru je bil ustanovljen v letu 1995 na pobudo Andreje in njene mame Silve Razlag pri Novi KBM, podružnica Ptuj - št. računa: 52400-621-2005-05- 1270133-87732. Z razhčnimi ak- cijami sta bila leta 1995 in letos zbrana skoraj dva milijona to- larjev. Posameznike, društva, organizacije in ustanove vabijo, da oplemenitijo ta sredstva z morebitnimi prostovoljnimi prispevki do 20. decembra 19%. Šole in druge izobraževalne organizacije pa vabijo, da se pri- javijo na natečaj za izrabo zbra- nih sredstev, ki bi jih glede na izdelane programe o odpravi ar- hitektonskih ovir lahko pričakovali iz omenjenega skla- da. Vloge skupaj s programi lahko pošljete do 20. decembra 1996 na naslov: Branko Novak, Mestna občina Ptuj, 2250 Ptuj, Mestni trg 1, s pripisom "arhi- tektonske ovire". Andreji je čestital podžupan mestne občine Ptuj Ivan Jurko- vič. Foto: Kosi < TEDNIK -S.DECEMBER 1996 NASI KRA.II IN L.IUD.IE -11 PTUJ / s 23. SEJE MESTNEGA SVETA Жт 44 m fIf/off ov veifa zagofoW/eif€i poraba 23. seja sveta mestne občine Ptuj je bila značilna najmanj po treh stvareh: udeležili so se je predstavniki otroškega parlamenta in predstavnikom oblasti predstavili svoje /ahtcve, prvič je bil na seji navzoč predsednik nad/.ornega odbora mestne občine Boris Rojic in po zapletih pri obrobni točki dnevnega reda, namreč pri osnutku odloka o uporabi županske protokolarne ovratnice v mestni občini Ptuj, ki je simbolični znak župana. Spremembe so po mnenju svetnikov potrebne že pri imeno odloiMv saj županska ovratnica ni primeren izraz. Primeren bi bil na primer županska ogrlica. Zapletalo pa se je znova tudi pri zapisniku. Predstavniki otroškega parla- menta so si poleg svojih zahtev izgovorili tudi vsakomesečno srečanje s predstavniki mestne občine. V tem namreč vidijo za- gotovilo za postopno ure- sničevanje svojih zahtev. Ali jim bodo mestni svetniki prisluhnili v prihodnjem letu, naj bi bilo razvidno že iz novega proračuna. Tudi na 23. seji so imeli svet- niki in svetnice vrsto pobud in vprašanj. Svetnik Liberalne de- mokracije Emil Mesaric je med drugim dal pobudo, da do nas- lednje seje župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, pripravi gradivo o tem, kako bo mestna občina Ptuj de- lovala v naslednjih dveh letih oziroma do konca mandata se- danjega mestnega sveta. Zanimi- va je bila tudi razprava v tretji točki dnevnega reda ob informa- ciji o devetmesečnem ure- sničevanju proračuna, kjer se je razprava v glavnem osredotočila na pristojnosti nadzornega od- bora, ki naj bi spremljal porabo proračunskega denarja v globalu oziroma na posameznih po- dročjih in naj bi tudi opozarjal na nepravilnosti v porabi. Poročila o svojih ugotovitvah naj bi mestnemu svetu pa tudi županu predstavil vsaj dvakrat letno. Pri tem je Boris Rojic še posebej opozoril, da nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ne more objektivno ocenjevati smotrnosti porabe sredstev pro- računa, saj niso splošno znana merila in kriteriji za to ocenje- vanje. Ker pa doslej za svoje delo niso dobili pobud ptujskih svet- nikov, so se sami odločili za po- globljeni pregled porabe denarja za komunalno dejavnost oziro- ma izvedbo nadzora v Komunal- nem podjetju Ptuj zaradi razmej- itve proračunskih sredstev s sredstvi dejavnosti podjetja in v KS Borisa Ziherla Ptuj, pri kate- ri so se na računu KS vodila tudi sredstva za kabelski sistem. V okviru 23. seje so ptujski svetniki soglasno sprejeli reba- lans proračuna za letos in v njem za nekaj več kot 44 milijonov povečan obseg zagotovljene po- rabe, ki so si ga glede na kriterije razdelili v otroškem varstu, kul- turi, osnovnem izboraževanju in komunalni dejavnosti. Raz- pravljali so tudi o zamenjavi ne- premičnin (to točko dnevnega reda so na sejo uvrstili naknad- no), ki so v lastni mestne občine Ptuj in jih v Ptuju uporablja mi- nistrstvo za obrambo, za objekte vojašnice ob Potrčevi cesti v Ptuju, o čemer so pogovori tekli že več kot leto dni. Ker pa so ne- premičnine v uporabi mestne občine Ptuj ocenjene nižje kot tiste, ki jih uporablja ministrst- vo za obrambo, nastaja razlika v znesku nekaj manj kot 28 milijo- nov toalrjev, ki jih bo mestna občina poravnala v dveh delih: polovico v petnajstih dneh po podpisu pogodbe, polovico pa do konca januarja leta 1997. Po sklepu ptujskih svetnikov in svetnic bo Slavko Brglez opravljal posle vršilca dolžnosti odgovornega urednika javnega glasila Ptujčan še naprej oziroma do končanja postopka za imeno- vanje odgovornega urednika. DOKUMENTACIJA ZA MOST v mestni občini Ptuj so prido- bili vso potrebno dokumentacijo do gradbenega dovoljenja za gradnjo mostu za pešce čez Dra- vo v Ptuju, pri razpisih za izva- jalca del pa jim ni uspelo. Po dveh neuspešnih javnih razpi- sih je možno, da izvajalca del pridobijo z direktnimi pogovori. Ker so se o pripravah na gradnjo novega mostu ptujski mestni svetniki pogovarjali na 23. seji pod točko "informacije", niso sprejeli nobenega sklepa o tem. Podobno je bilo pri informaciji o manjših spremembah pri uredit- venem načrtu kareja 14, kjer se gradbeno podjetje Gradiš - gradnje Ptuj zanima za gradnjo poslovnega objekta na sedanjem parkirišču za sodiščem. Mestna občina se intenzivno pogovorja tudi za odkup zemljišča, na kate- rem je bil vinarski muzej na prostem, ki je za gradnjo omen- jenega objekta zelo pomemben že zaradi dostopa. MG MAJSPiRK / V TOREK ODPRLI NOVO LEKARNO Hmfo kkonm nuino polrdHm v Majšperku so ptujske lekar- ne 3. decembra svečano odprle novo lekarno. Otvoritev je bila zgolj formalna, saj jo bodo za uporabnike odprli šele, ko bodo pridobili verifikacijsko dovoljen- je od ministrstva za zdravstvo, da lekarna ustreza zakonskim določilom glede prostorov, opre- me in kadrov. Dovoljenje bi lahko že imeli, če se ne bi zata- knilo pri pridobivanju vseh po- trebnih dovoljenj za verifikacijo, dobili so jih šele v prejšnjem ted- nu. Dovoljenje pričakujejo v kratkem, po napovedih že pri- hodnji teden. Takoj po sprejemu dovoljenja se bodo preselili v nove prostore in lekarno odprli za ujiorabnike. Ob odprtju nove lekarne v Majšperku je direktor javnega zavoda Lekarne Ptuj Jože Go- renc povedal: "Za novogradnjo lekarne v Majšperku smo se mo- rali odločiti, ker dosedanji pros- tori za dejavnost niso več pri- merni. Vsaka adaptacija bi bila dražja, lekarne nikoli ne bi mo- gli urediti tako, kot želimo in kot zahtevajo predpisi. Še ob pravem času smo skupaj z občino Majšperk poiskali pri- merno rešitev in uspeli pridobiti vsa potrebna soglasja od drugih ustanoviteljev. Skupno smo pričeli projektirati vrtec in le- karno. Od zemljišča dalje, ki smo ga dobili od občine Majšerk, je Lekarna Ptuj sama pokrivala vse stroške pri gradnji in ureditvi zemljišča po odstot- nem deležu, vso notranjo opre- mo pa je v celoti financirala sama." Novo lekarno v Majšperku je projektiral arhitekt Andrej Mal- gaj, ki je projektiral že veliko le- karn v Sloveniji. Z njegovim de- lom so v ptujski lekarni zelo za- dovoljni. Notranjo opremo je iz- delalo mizarstvo Kolarič iz Gra- jene. Lekarna bo odprta vsak dan od 7. do 14.30 ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko bo zaprta. V njej bo delala specialistka fitofarmacije (zdra- vilna zelišča) s še eno delavko. Upajo, da bodo to prednost kra- jani Majšperka znali izkoristiti. Če se bo promet povečal, bodo število zaposlenih še povečali. Lekarna je pomembna pridobi- tev za Majšperk in okolico. MG TRNOVSKA VAS / IZREDNA SEJA SVETA KS Zahtevajo zamenjavo poétupana v četrtek, 28. novembra, so se na izredni seji sestali člani sveta krajevne skupnosti Trnovska vas. Sklic so zahtevali, ker so ne- zadovoljni z delom predsednika sveta Karlom Vurcerjem. Sejo je sklical podpredsednik sveta Tone Potrč. Predsednik sveta se seje ni udeležil, ampak je pisno prenesel na podpredsednika sveta vsa pooblastila razen vodenja investicije zdravstvenega doma; po tehničnem prevzemu zdravstvenega doma bo odstopil. Član sveta Manfred Jakop je predlagal spre- membo statuta, da se predsednik sveta voli izmed članov sveta in ne direktno. Po njegovih besedah je sprememba statuta boljša kot ponovne volitve, tudi finančno. Vendar svet ni sprejel predložene spremembe. Svet KS je sprejel tudi sklep, da županu občine Fran- cu Pukšiču predlaga zamenjavo podžupana občine Karla Vurcerja zaradi enoletnega nesodelovanja z občino. Za novega podžupana priporočajo Manfreda Jakopa. Govorili so tudi o najemni pogodbi za občinske prostore in naložili Tonetu Potrču in Manfredu Jakopu, da se o pogodbi dogovorita z županom občine. Sprejeli so tudi sklep, da bodo zimsko službo na krajevnih cestah izvajali pogodbeni sodelavci. Zmago Šalamun SLOVENSKA BISTRICA / ŠESTNAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA Od№ stahiH, (ne)soglasÌa ^ Skoraj šest ur trajajočo sejo občinskega sveta so po ob- veznih točkah pričeli s predlogom odloka o najemu pos- lovnih prostorov v lasti občine Slovenska Bistrica. Ob koncu seje je bila podana tudi informacija o pričetku del pri ureditvi priključka Devina; delo bodo pričeli pri- hodnjo pomlad, avgusta 1997 pa bi bil priključek končan. Predlog odloka o najemu pos- lovnih prostorov, ki so v lasti občine, je govoril o povišanju cene najemnih prostorov. Po razmeroma dolgem usklajevanju so sprejeli sklep, da se vrednost točke za izračun najemnine poveča na 300 tolarjev za kva- dratni meter, kar predvsem tis- tim svetnikom, ki so sočasno podjetniki, ni bilo najbolj po godu. Vendar bi na ta način bi- striška občina, ki premore do- brih 4066 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, seveda če bi vsi plačevali najemnino, po- brala nekaj manj kot dva in pol milijona tolarjev. Višina najem- nine bo poslej odvisna od dejav- nosti, ki jo najemnnik poslovne- ga prostora opravlja, ter od loka- cije. V nadaljevamnju seje so svet- niki soglasno sprejeli predlog odloka o dimnikarski službi v občini, prav tako pa tudi odlok o ureditvenem načrtu bistriškega grajskega kompleksa. Zaradi uskladitev dokumen- tov z novo šolsko zakonodajo so svetniki brez pripomb potrdili predloge osnutkov o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov na območju občine Slovenska Bistrica. Zeleno luč so tako do- bili odloki o ustanovitvi osnov- nih šol Pohorski odred Sloven- ska Bistrica, Laporje ter Minke Namestnik - Sonje Slovenska Bistrica. Odlok o ostanovitvi javnega zavoda za opravljanje le- karniške dejavnosti Lekarne Slovenska Bistrica bodo obrav- navali ponovno na prihodnji seji, soglasje pa je dobil statut Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, kljub temu da je nanj občinska uprava imela nekaj pri- pomb. Svetniki so obravnavali tudi željo krajevne skupnosti Makole po oblikovanju svoje občine in menili, da Makolčanom pri tem ne bodo nasprotovali. ZAVRNILI VIŠJE CENE V VRTCIH Veliko več pripomb so svetni- ki imeli na slabo pripravljen ma- terial o določitvi višine eko- nomnske cene staršev za varstvo otrok v vrtcih bistriške občine in podražitev gladko zavrnili, saj se jim zdi cena nekaj več kot 45 tisoč tolarjev za eno do tri leta starega otroka in 31 tisoč tolar- jev za otroke v starosti od treh do sedmih let odločno preveč. Res je, da starši plačujejo samo 85 odstotkov cene programa, drugo pa občina, vendar je tudi tistih 85 odstotkov za starše v sedanji situaciji, ko so plače majhne, drugi stroški pa veliki, prav go- tovo zajeten zalogaj. Ob visoki ceni je bilo v gradivu veliko ma- tematičnih in metodoloških na- pak, ki jih je podrobno razkril tajnik občine Milan Ozimič. Za- nimivo je tudi to, da ravnateljica zavoda Marija Ambrož, ki je sprva visoke cene opravičevala z razdrobljenostjo vrtcev, pre- majhnim številom otrok ter vi- soko izobrazbo zaposlenih, ni zagovarjala predlaganega povišanja cen. Da bi stanje na tem področju le uredili, so se do- govorili, da bodo ustanovili po- sebno komisijo, ki jo bodo ses- tavljali vodilni delavci vrtca, predsednik sveta zavoda ter predstavnik občine. Svetniki so v nadaljevanju seje soglasno imenovali Staneta Gradišnika za vršilca dolžnosti novo ustanovljenega Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Z enaindvajsetimi glasovi za, štirimi proti ter dvema vzdržani- ma so svetniki po končani živahni razpravi sprejeli sklep, da SLS za letošnjo leto in do konca sedanjega mandata prej- me dodatno dotacijo za izvolitev župana (za leto 1996 znaša to 1,9 milijona tolarjev, ki si jih bodo razdelili s SDS). Vida Topolovec ORMOŽ / POKLICNI ALI NEPOKLICNI ŽUPAN? Ima župan dve službi hkrati? Ormoška občina je na državnozborskih volitvah do- bila svojega poslanca Vilija Trofenika, ki je hkrati tudi župana občine. Ugibanja o tem, ali bo župan še naprej ali pa se bo županstvu odpovedal in bo samo poslanec, so se že nekoliko polegla. Tisti naj- previdnejši pa so si podajali kljiUco vrat županove pisarne, saj so želeli vse svoje zadeve z županom - za vsak primer - urediti še pred potrditvijo mandata. Sedaj pa se vsi ukvariajo s tem, kako pravno izpeljati spremembo, da župan opravlja svojo funkcijo po novem nepoklicno. Mnen- ja so deljena in na pomolu je spet eden zapletov iz serije župan - občinski svet. Zupan je minuli petek obve- stil komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imeno- vanja pri občinskem svetu o svoji odločitvi, da bo funkcijo župana v času trajanja mandata poslanca v državnem zboru opravljal nepoklicno. Čeprav v obvestilu piše, da je pisanje na- menjeno predsedniku in čla- nom občinskega sveta, ti nas- lovniki tega pisanja niso preje- li. Deljena so mnenja o načinu spremembe. Predsednik občin- skega sveta Alojz Sok meni, da mora občinski svet v skladu s statutom spremeniti svoj dose- danji sklep o profesionalnem opravljanju županske funkcije, župan pa meni, da je s svojo odločitvijo že zadovoljil vsem normam. V 40. točki statuta občine Ormož, na katero se oba sklicujeta, pa piše takole: "Župan opravlja svojo funkcijo praviloma рокИсдо. Odložitev o tem potrdi občinski svet." Kako bodo rešili pravno dile- mo, bo videti na naslednji seji sveta, ki bo 11. decembra. vk 12 - NAŠI KRA.II IN UUD.IE 5. DECEMBER 1996 - TEDNIK PTUJ / s SAŠO STROS O VOLITVAH "Zeffisfre so v polHild potdme" Direktorica ptujske Gumarne, ki je sestavni del koncema Sava, je bila ena od kandidatk za letošnje državnozborske volitve. Kandidirala je na listi ZLSD, čeprav to, da ni nje- na članica, po njenem ni bistveno. Volitve so za nami, re- zultati so znani, in kot je znano, so porazni za ženske. Delež žensk v novem državnem zboru se je z novimi volit- vami še zmanjšal, po novem jih je le še sedem. Pogovor s Sašo Štros se je sukal okrog njene kandidature, o ženskah v politiki in gospodarstvu. TEDNIK: S kakšnimi pričakovanji ste šli na letošnje volitve? S. Štros: "Pričakovala sem, da bodo zvesti volivci Združene liste zadovoljni z iz- biro kandidatke in da bodo glasovali zame. Pričakovala sem boljši rezultat. Mislim, da volivcev, na katere je predvsem usmerjen njen pro- gram. Združena lista nima. To pa so v glavnem delojemalci. Program ZLSD je usmerjen v zaščito delojemalcev, sociala in solidarnost izstopata. K sode- lovanju na volitvah me je pova- bila Anka Ostrman iz Združene liste. Če tega ne bi bilo, se verjetno s politiko ne bi ukvarjala. Ali bom v njej os- tala, v tem trenutku, odkrito povedano, še ne vem. Morda, če bi bil volilni rezultat bistve- no boljši." TEDNIK: Bi lahko rekli, da ZLSD v pripravah na volitve ni dovolj naredila, da bi njeni kandidati dobili večjo podpo- ro? S. Štros: "Mogoče je premalo razpoznavna. Problem je v tem, da nisem bila politično aktivna. Mogoče pa je tudi Združena lista premalo pre- poznavna v ptujskem okolju." TEDNIK: Ženske so nasploh na letošnjih volitvah doživele neuspeh. Kako to razlagate? S. Štros: "To je gotovo neu- speh žensk, predvsem pa ver- jetno moških. To ni skladno s številom žensk, ki so zaposle- ne, z njihovo izobrazbeno strukturo, ki je v Sloveniji višja od moške, in s položajem, ki ga imajo v družbi. Dejstvo pa je tudi, če bi ženske čutile potrebo po večji zastopanosti žensk, bi lahko to z glasovan- jem spremenile. Polovica vo- livk je namreč žensk." TEDNIK: Ali to pomeni, da ženskam ne zaupamo? S. Štros: "Volimo jih ne. Tudi v pretežno ženskem ko- lektivu je pogosto moški šef in marsikdaj si ga ženske tudi same izvolijo." TEDNIK: Ali so ženske spo- sobne političarke? S. Štros: "Moje mnenje je, da so ženske v politiki potrebne, ker dajo politiki človeško pri- jazno podobo. S tem mislim, da imajo pri sprejemanju odločitev pred seboj ljudi, nji- hove težave in probleme, predvsem pa imajo pred seboj otroke in mladostnike, pa tudi ženske, da se razne zadeve, ki se sprejemajo, sprejemajo za realni svet. Mogoče je to žen- ska lastnost, pragmatizem, da so na svetu tudi neprijetne stvari, da je zaradi ravnotežja potrebno delati prijetne in ne- prijetne stvari in da se je ob- vezno dogovarjati, kar pa je pri današnji politiki izredno težko." TEDNIK: Bi lahko rekli, da tisto, kar velja za udejstvo- vanje žensk v politiki, velja tudi za gospodarstvo? S. Štros: "Da, mogoče. Čisto na vrhu je res malo žensk, ven- dar pa je množica visokoizo- braženih žensk takoj pod vrhom, marsikje že v večini. Ministric je sicer zelo malo, zato pa je večina državnih se- kretark žensk." TEDNIK: Kakšni so na splošno pogoji za družbeno uveljavljanje žensk? Je slo- venska družba zainteresira- na, da bi se ženske bolj uvel- javljale? S. Štros: "Nič kaj preveč po- sebej. Posamezne stranke se si- cer trudijo, da bi v svoji sestavi imele dogovorjeno število žensk in jih v vodstvene funk- cije sicer predlagajo. To pa je tudi vse, neke posebne vneme za uveljavljanje slovenskih žensk pa ni čutiti. Tiste, ki uspejo, uspejo v glavnem same." MG Saša Štros OD TOD IN TAM ... KIDMĆEVO • Ustanavljajo gasilsko zvezo Na predlog iniciativnega odbora, ki ga vodi Jan- ko Čelofiga iz Cirkovc, se bodo to soboto, 7. de- cembra, sestali v gasilskem domu v Lovrencu na ustanovnem občnem zboru Gasilske zveze Ki- dričevo. Po konstituiranju nove zveze bodo raz- pravljali in sklepali o številu gasilskih društev v zve- zi, o sprejemu statuta, izvolili naj bi svoje organe ter se dogovorili o smernicah in finančnem programu. PTUJ • Srečanje vojnih invalidov Leto se počasi poslavlja in v številnih društvih in organizacijah se bodo sestali, da bi ocenili svoje aktivnosti in si zadali nove naloge. Tako se bodo na rednem letnem občnem zboru to soboto, 7. de- cembra, ob 11. uri v okrepčevalnici Gastro v Ruju sestali člani Društva vojnih invalidov Ptuj, ki ga vodi Vladimir Rola. ROGOZNICA • Zbor kluba brigadirjev v torek, 10. decembra, se bodo v prostorih ribiškega doma v Rogoznici sestali na 4. seji člani pokrajinskega odbora Štajerske za srečanje briga- dirjev in brigadirk slovenskih mladinskih delovnih brigad v Domavi, ki ga vodi Feliks Bagar. Po uvod- nem referatu Tilke Blaha bodo govorili o organiza- ciji in vsebini delovanja klubov brigadirjev in briga- dirk v Sloveniji, izvolili pa bodo tudi predsednika pokrajinskega odbora Štajerske za srečanje bhga- dirjev slovenskih mladinskih delovnih brigad pri- hodnje leto v Celju. VIDEM • Novi prostori Karitas v župniji sv. Vida so v nedeljo popoldan odprli nove prostore župnijske Karitas in blagoslovili no- vozgrajeni del gospodarskega poslopja. P. Emil Križan se je ob tej priložnosti zahvalil občini in fara- nom za prispevke. Župnijska Karitas se je iz ut- esnjenih prostorov preselila v tri nove; na voljo ima- jo sprejemno pisarno in dva prostora za oblačila in hrano. Bernarda Gaiun, vodja Karitas, je povedala, da jim je videmska občina pomagala pri opremljan- ju prostorov, s prispevki in prostovoljnim delom pa so se izkazali še domači obrtniki in ljudje iz okolice. Postoh videmske župnijske Karitas bodo od nedelj- ske slovesnosti odprti vsak torek, v zimskem času med 16. in 17. uro. V božičnih in novoletnih prazni- kih pa bodo člani Karitasa s skromnimi darili razve- selili še ostarele in bolne na domu. GORIŠNICA • Jutri seja občinskega sveta člani gorišniškega občinskega sveta se bodo sestali jutri ob 17. uri, na dnevni red pa so tokrat uvrstili le nekaj točk. Ponovno bodo razpravljali o usodi gradu Bori in spodnjih gostinskih prostorov, ki naj bi jih v prihodnjem letu dati v najem. Jutri bodo na mizo dobili predlog pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem, kjer je bilo še na zadnji seji pri obravnavi osnutka nekaj nejasnosti^ beseda pa bo tudi o delovanju javnih zavodov OS Gorišnica in OŠ Cirkulane. Svetniki se bodo še do- govorili, komu bodo dali v uporabo podstrešno sta- novanje v občinski stavbi. UUTOMER • Ptujska dekleta med najlepšimi v soboto, 30. novembra, je bilo v diskoteki Holly- wood v Logarovcih pri Ljutomeru predtekmovanje za najlepšo Slovenko. V organizaciji tednika Kaj in agencije Nota se je za laskavi naziv merilo 14 lepo- tic iz raznih koncev Slovenije. Tudi tokrat so zables- tela ptujska dekleta, saj je komisija prisodila prvo mesto Barbari Cenčič, njena druga spremljevalka pa je Darja Koren. Obe sta manekenki in hostesi mestne občine Ptuj. GORIŠNICA / LETOŠNJA DELA PRI INFRASTRUKTURI NISO KONČANA Ostaia še 3 Ш a$hltiiwan^ v gorišniški občini so letos delali na vseh področjih infra- strukture, vendar v teh dneh niso uspeli končati asfalti- ranja nekaterih krajevnih cest. Manjši odsek jim je ostal v Forminu, nekoliko več dela pa na cirkulanskem koncu. GRADNJO vododvodnega sistema Bori - Zavrč nadaljuje- jo, v Zamušanih pa so dela za letos ustavljena. Slavko Bratuša, v gorišniški občini odgovoren za področje infrastrukture, je povedal, da jih je pri dokončanju del na cestah zmotile nizke tempara- ture in ponekod sneg. Spomla- di bodo modernizirali cesto Gradišča - Pristava v dolžini 1600 metrov. Gradišča - Tlačine na dobrem kilometru in še dobrega pol kilometra ceste od Medribnika do Toliča. V Forminu je ostalo asfaltiran- je nekaj metrov povezave do kanala, ponekod pa bodo cesto preplastili. Gradnja vodovodnega omrežja v Zamušanih naj bi se po manjših zapletih nadeljeva- la prihodnje leto, sicer pa so k investiciji dobili že 4 milijone tolarjev (država je ta sredstva vzela iz vreče za demografsko ogrožena območja), manjka jim le še delež občanov. V maju in juniju so naredili še melio- racijske jarke na 5 kilometrih od Muretincev, Gajevcev in Male vasi do Formina. V občini Gorišnica imajo že pripravljeno zimsko službo, ob cestah pa je nared material za posipanje cestišč. TM SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE) POMEMBNIH DN Kdo fe boli evropsifi O > a o X (Q ■) ûi S sedeža Evropske unije v Bruslju so slovensko vlado, ki ji domači politični nasprotniki kar naprej očitajo "preveliko hitenje v Evropo" in "proda- janje slovenskih nacionalnih interesov", opozorili, da zapira slovensko tržišče pred tujim kapitalom. Hans van den Bro- ck, evropski komisar za skup- no zunanjo in varnostno poli- tiko, ki je pristojen za sodelo- vanje z državami vzhodne in srednje Evrope, je slovenske- mu premieru dr. Janezu Drnovšku poslal posebno pi- smo. V дјет izraža zaskrblje- nost zunanjih ministrov pet- najstih držav EU, ker Sloveni- ja onemogoča dostop tujim podjetjem na javne razpise v Sloveniji. Pripomba se kon- kretno nanaša na nedavno odločitev slovenske vlade, po kateri je bilo (zaradi posebnih pogojev) mogoče prvenstveno slovenskim podjetjem sodelo- vati pri natečaju za gradnjo bencinskih servisov in drugih servisnih objektov na novih slovenskih avtocestah. Zaradi takšne slovenske odločitve sta se Evropski skupnosti pri- tožila dva evropska velikana s tega področja - Shell in Agip. Slovenska vlada se je "posula s pepelom" in za naprej oblju- bila odpravo takšne "diskrimi- nacije". DRNOVŠKOVA POJASNILA Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je izjavil, "da se je slovenska vlada znašla v položaju, ko je Evropska komi- sija menila, da smo preveč zaprli svoj trg in da smo dali tujim, evropskim firmam dis- kriminatorne pogoje. Kot predsednik vlade lahko rečem, da to ni bila neka naša ekspli- citna politika. Vlada je pred časom bolj ali manj rutinsko sprejela odlok, ki je določal po- goje za sodelovanje firm pri iz- gradnji črpalk na avtocestah. Pravzaprav nihče ni opozoril, da bi to lahko bilo kaj proble- matičnega in v takih primerih bolj ali manj zaupamo resor- nim ministrom, ker vlada sprejema tudi po nekaj deset takih aktov na posameznih svojih sejah. Pozneje se je zara- di pritožb velikih tujih firm vprašanje zaostrilo in je prešlo na diplomatski nivo." Drnovšek je še pojasnil, da so v vladi še enkrat, tokrat z vseh vidikov, razpravljali o spor- nem primeru in ugotavljali, kaj je v interesu države. "Seve- da nismo želeli, da bi bilo vi- deti, da kar tako poklekamo pred pritiskom Bruslja, na drugi strani pa je bila vedno politika te vlade, in tudi moja, da vodimo evropsko orientaci- jo. Da smo za konkurenco in da sprejemamo evropska pra- vila igre. Če bi se vkopali na protekcionističnih okopih, bi se znašli na neki čisto drugačni liniji, kot smo jo zagovarjali doslej. Našli smo torej salo- monsko rešitev: da smo potrdili razpis, ki se končuje in iz katerega so levji delež posla dobila naša podjetja. Tako je nacionalni interes zadovoljen. Smo pa za naprej rekli, da bomo liberalizirali razpisne pogoje. S tem smo hoteli Bruslju sporočiti, da Slovenija ostaja na evropski poti, da sprejema evropska pravila igre." Ob takšnem Drnovškovem pojasnilu si seveda lahko vsak misli svoje. Še najslabše bi bilo, če bi se izkazalo kot izkl- jučno točno zagotovilo, a je prišlo do "kratkega stika" z Brusljem zgolj zaradi "rutin- skega sklepanja", saj se zdi sko- raj neverjetno, da vlada vseh svojih odločitev, ki imajo lahko mednarodne posledice, ne bi proučevala tudi z vidika (ne)usklajenosti s principi in prakso Evrope in z vidika ob- veznosti, ki jih ima Slovenija trenutno do nje kot pridružena članica. V zvezi s tem je seveda tudi pomembno, ali lahko EU od Slovenije v sedanjem statu- su zahteva striktno spoštovan- je svojih pravil. JANŠEVA KRITIKA Na "nejasnost" v zvezi s tem opozarjata tudi protislovna ko- mentarja, ki sta se pojavila v Dnevniku in Delu. Komentator Dnevnika piše, da v "hvaljeni Evropi očitno nočejo razumeti, da njenega denarja ne potrebujemo tako krvavo, kot to velja za nekatere druge države v prehodu, ki so se tujim naložbam povsem odprle, zaradi česar je domača industrija propadla tako rekoč čez noč. V Sloveniji nam je v obdobju prehoda uspelo doka- zati, da tudi domača podjetja marsikaj zmorejo, poleg tega pa smo prvič tudi pokazali, da strateških prednosti ne name- ravamo zapraviti kar tako, pa čeprav smo jih v nedavni pre- teklosti kar nekaj. Ne potrebu- jemo tujih investicij tam, kjer je med domačimi investitorji dovolj zanimanja, prav tako kot nam ni potrebno prodajati uspešnih podjetij." Komentator Dela pa ugotav- lja, da nam je "pismo evropske- ga komisarja odkrito namigni- lo na tisto, česar bi se morali že zdavnaj zavedati: da ima vstop v Evropo nekatere posledice..." Delo piše, da je tokraten vlad- ni umik, ne glede na vse more- bitne "pomladanske krike o razprodaji Slovenije povsem razumljiv in dobrodošel" in da si je treba zapomniti, da je za- radi načela gospodarske kon- kurenčnosti, ki je pogoj za vstop v EU, mogoče omejevati tuje investitorje le skrajno pre- vidno in inteligentno. "To- kratni temeljni nauk pa je, da se moramo nujno prilagoditi že zdaj, če se hočemo neboleče pridružiti Evropi. Vse druge pomenske razsežnosti, na pri- mer domnevno 'popuščanje' slovenske vlade Bruslju, so za- nemarljive in zgolj zamegljuje- jo bistvo." Oglasil se je tudi predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša. V inter- vjuju za Večer je zanikal, da bi bile v nekaterih pomembnih točkah med pomladnimi strankami "precejšnje razlike, denimo v odnosu do EU". De- jal je, da je to slika, ki so jo ust- varili mediji. "LDS je v bese- dah v zadnjih dveh letih zelo za Evropo, medtem ko pred petimi, šestimi leti v tej isti stranki Evrope skoraj ni bilo zaslediti, ampak ste tam našli Jugoslavijo. Pa tudi če pogle- date sveže praktično ravnanje, naletite na primer Sheila, kjer sedanja vlada LDS ni ravno upoštevala tistega, kar govori za javnost, ampak je ščitila mo- nopol na škodo slovenskih po- trošnikov in slovenskega pri- bliževanja Evropi. In je morala na zadnji seji lastno napako popravljati. Naš gospodarski forum je na spornost vladnega razpisa opozoril že maja letos, pol leta pred Van den Broe- kom," je dejal Janez Janša. Mi pa dodajmo še to, da so "sporne" pogoje za natečaj pri gradnji servisov na avtocesti pripravili v ministrstvu za pro- met in zveze, ki ga vodi minis- ter iz vrst SKD, torej iz stran- ke, ki je zdaj ena izmed članic na novo nastale koalicije pom- ladnih strank. Jak Koprive TEDNIK - 5. DECEMBER 1996 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 13 SLOVENSKA BISTRICA/ POGOVOR Z DIREKTORJEM ZDRAVSTVENEGA DOMA DR. MIRANOM ARBEITERJEM Kroniino pommikanie zdravnikov splošne meditine "V našem zdravstvenem domu kronično potrebujemo zo- bozdravnike, tri in pol mesece pa že iščemo zdravnika za ambulanto v Makolah. Žal na ponovljene razpise ne dobi- mo niti vlog, tistih nekaj, ki smo jih dobili, pa je bilo nepo- polnih. V glavnem so bili to zdravniki z območja nekdanje Jugoslavije brez urejenega delovnega vizuma in znanja slo- venskega jezika, kar je poleg drugih, strokovnih zadev prav tako pomembno za opravljanje zdravniške službe. To pro- blematiko pri nas poznamo, saj imamo nekaj zdravnikov, ki so študirali izven Slovenije in imajo kljub opravljenemu iz- pitu iz slovenščine z jezikom še vedno težave," je uvodoma povedal o kadrovski problematiki dr. Miran Arbeiter, di- rektor ZD Slovenske Bistrica. i V nadaljevanju izvemo, da v slovenjebistriškem zdravstve- nem domu manjkata vsaj dva zdravnika in en zobozdravnik, če bi šli na izobrazbo, ki bi jo px) pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ti morali imeti. Prav tako manjka specia- listični kader, saj mora imeli iz- brani zdravnik v splošni medi- cini končano specializacijo splošne medicine ali podiplom- ski iz javnega zdravstva. Prav tako je v zobozdravstvu, kjer bi v mladinskem zobozdravstvu morali imeti zobozdravnika specialista pedontologa, imajo pa višje dentologe. Dr. Arbeiter pove, da je to pač zatečeno stan- je, zato pa se zadnja tri leta trn- | dijo, da bi kadrovsko struktiuro j izboljšali. Seveda je pri tem zanimivo vprašanje, zakaj mladi zdravni- ki nočejo iti na podeželje. "Mogoče bi o tem lahko kaj re- kel iz svojih izkušenj. Odločili smo se, da za to šolsko leto iz lastnih sredstev razpišemo šti- pendijo za študij na medicinski fakulteti - smer stomatologija, ker menimo, da bodo vsaj domačini tisti, ki bi imeli inte- res ostati v domačem kraju. Po drugi plati je delo v osnovnem zdravstvu specifično, mogoče manj visokoleteče, hkrati pa ve- liko bolj naporno, saj vemo, da v ta delokrog sodi tudi terensko in nočno delo, kjer moraš biti svojim bolnikom na razpolago skoraj 24 ur. Po podatkih večina študentov, ki so končali medici- no in iščejo službo, ostane v Ljubljani, kjer čakajo na ugod- no priložnost, da bi lahko tam tudi ostali. Mislim, da je napaka tudi pri pristojnem ministrstvu, saj vemo, da smo takšno stanje v zdravsrvoi pri nas imeli že okoli 1980. leta. Takrat je ministrstvo za zdravstvu predpisalo obvez- no dvoletno prakso v splošni medicini, kar je za Slovensko Bistrico pomenilo, da je v dveh letih dobila šest novih mladih zdravnikov, ki so bili skoraj vsi domačini in od teh smo trije os- tali tukaj, trije pa so odšli. Takšen način bi bil mogoče rešitev, ob tem seveda, da bi bilo delo na terenu potrebno posebej nagrajevati, še pxìsebej ker je tu zdravnik sam in prepuščen svoji presoji, to pa je v bolnišnici, kjer je več zdravnikov, lažje. Pri nas to nekako blažimo s tem, da se zjutraj sestanemo in se pogo- vorimo o vsem, kaj se je v času dežurstva dogajalo. Da bi se mladi zdravniki pričeli vračati na periferijo, je odvisno tudi od nas samih. Pogovarjamo se z občino, ki je naš ustanovitelj, in moram pohvaliti prav vse, ki pri tem sodelujejo. Pomagajo nam pri kadrovskih stanovanjih za mlade zdravnike, kar je tudi ena od rešitev pri pridobivanju no- vih kadrov," je odgovoril dr. Ar- beiter. lASSBNA PRAKSA NI REŠITEV KADROVSKIH UŽAV Ker sta v bistriški občini dve zasebni zdravstveni ambulanti, nas je zanimalo, ali so na ta način kaj omili težave v splošnem zdravstvu. "Moram reči, da žal ne. Lahko celo trdim, da so naše težave večje, saj sta oba zdravnika še v času, ko sta delala v našem zavodu, pomagala s svojim deležem po- krivati specializacije. Sedaj, ko sta odšla na svoje, tega dela v za- vodu več ne opravljata in tako je pri nas na tem področju nastala vrzel, še posebej akutno pa je iz- vajanje tako imenovane nujne medicinske pomoči. To je po- sebna dejavnost, za katero smo sedaj ugotovili, to smo vedeli si- cer že prej, ampak sedaj se je iz- kazalo, da jo bomo izjemno težko reševali zaradi tega, ker je nihče ne plačuje. Po pogodbi o zdravstvenem zavarovanju je vsaka ambtilanta dolžna delati enkrat tedensko popoldan, kar se v vseh naših zdravstvenih postajah izvaja in prav tako to opravljajo tudi zasebniki, ven- dar pa žal v Slovenski Bistrici ni toliko splošnih zdravnikov, da bi bil lahko vsak dan eden po- poldan. Odkar je tu zasebna praksa, je ta problem še večji. Pri tem ugotavljamo dvoje. Tis- ti zdravnik, ki bi sicer moral biti popoldan na razpolago za svoje izbrane paciente, ob doda- ni nujni medicinski pomoči ne opravi svojega delovnega nor- mativa za tisti dan, ker je v pov- prečju vsaj dve uri odsoten iz ambtilante. Drugo pa je, da se zasebniki v to delo, ki ni plačano, ne želijo vključiti. To smo doslej skušali reševati zno- traj zavoda tako, da smo zdrav- nike razporejali tudi v to dejav- nost. Gre namreč za čas med 15. uro popoldan in 20. uro zvečer med delavniki in v soboto med 6. uro zjutraj in 14. uro popol- dan. To je čas, ki ga zavarovalni- ca ne šteje v dežurno službo. Za- vod ima namreč posebej finan- cirano dežiurstvo vsak delavnik od 20. iu:e zvečer do 6. ure zju- traj. Ker denari a nimamo, rešujemo vso stvar tako, kot jo pač lahko," nadaljuje direktor Zp Slovenska Bistrica. Če so težave v splošnem zdravstvu, pa se lahko v Sloven- ski Bistrici pohvalijo z dejav- nostjo šolskega in predšolskega dispanzerja, kjer je kadrovska pokritost stoodstotna in kjer iz- jemno dobro delajo. Po b^edah dr. Arbeiterja je trenutno ta za- sedenost na ciljnem repu- bliškem normativu. Imajo dva zdravnika na predšolskem in dva na šolskem dispanzerju, tako da so eni redkih, ki uspeva- jo opraviti predpisane preven- tivne preglede tako predšolskih otrok kot šolarjev. TEŽAVE Z MARINŠKO- VIM DOMOM Pred leti je slovenjebistriški zdravstveni dom dobil v upravl- janje Marinškov dom, danes pa so na tem področju precejšnje težave, ki jim ni videti konca. Gre za to, da gospod Marinšek to stavbo želi ponovno nazaj, ker je po njegovih navedbah niso uporabljali v skladu z na- jemno pogodbo. Po besedah dr. Arbeiterhja je zavod to stavbo uporabljal v skladu s pogodbo, kjer pa ni bilo navedeno, izkl- jučno za katero zdravstveno dej- avnost naj bi se uporabljala. Ker pa zobozdravstvo sodi v okvir zdravstvene dejavnosti, so se na svetu zavoda 1988. leta odločili, da bodo objekt uporabili za dej- avnost, kjer je prostorska stiska največja, to pa je zobozdravstvo. Po takratnih načrtih so želeli centralizirati zobotehnično sltižbo za celotno občino, ker so menili, da je razdrobljenost na štiri zobotehnične laboratorije z dragimi aparattirami in veliko porabo energije neracionalna. Sem bi preselili tudi zobne am- bulante, ki so sedaj v stari stavbi zdravstvenega doma v povsem neprimernih prostorih. Tako so želeli imeti vso zobno medicino. vključno s šolsko zobno ambu- lanto, v eni stavbi. E>ela so pote- kala, vložena so bila sredstva in zgornja etaža Marinškovega doma je infrastrukturno rešena, manjkajo samo še talne obloge in montaža opreme. Bila je na- pijana centralna plinska napel- java, ker nekateri stroji v zobni ambulanti potrebujejo plin, to- pla voda, trofazni tok ter odtoki, prostori so prebeljeni in zamen- jana so svetila. Vendar žal zara- di tožbe investicije ne nadaljuje- jo, saj v zgornjo etažo ne morejo. V decembru lanskega leta so opravili še delno investicijo v obnovo spodnjih prostorov Ma- rinškovega doma za potrebe pe- diatrije, ki je po navodilih mi- nistrstva za zdravstvo pridobila novo dejavnost. V glavnem se ukvariajo z otroki, ki imajo motnje v telesnem razvoju. Prostor je idealen že zaradi arhi- tektonske rešitve, saj je dosto- pen dovoz tudi z invalidskimi vozički. Dejavnost trenutno redno poteka, reztdtati so lepi, vendar se ne ve, kako bo sodišče vse skupaj razsodilo. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Direktor ZD dr. Miran Arbeiter ORMOŽ / RAZSTAVA MALIH ŽIVALI Piva raisfavñ angleških golšarjeit Ormoško društvo gojiteljev malih pasemskih živali boj kmalu praznovalo leto dni delovanja in ob tej priložnosti sol pripravili razstavo živali. Pravzaprav so bile kar tri razstave i v eni: 4. regijska razstava pasemskih malih živali seve-; rovzhodne Slovenije, prva specializirana razstava ang-; leskih golšarjev in sploh prva razstava ormoškega društva. • Predsednik društva Jože Plohi je dejal, da so v društvu doslej zaživele tri sekcije, v katerih de- luje 19 članov, ki se ttkvariajo z vzrejo ktincev, golobov in perut- nine. Registrirali so še štiri dru- ge sekcije, a še niso naletele na odziv gojiteljev. V dništvu pa vseeno pričakujejo, da bodo in- teres pokazali tudi rejci drugih malih živali in vsi, ki bi bili pri- pravljeni delati v sekciji proti mučenju živali. Na razstavi so si obiskovalci ogledali okrog 1140 živali, ki jih je pripeljalo 68 gojiteljev iz vse severovzhodne Slovenije. Po- zornost so vzbujali čudoviti kunci (260 živali) najraz- ličnejših pasem, tudi pritlikavi, golobi (643 golobov različnih pasem in 89 angleških golšarjev) in perutnina (120 živali). Bilo je tudi nekaj papig in drugih zani- mivih ptičev, ki jih je bilo mogoče kupiti. Sodniki so pris- odili 20 regijskih prvakov pri ktmcih, 31 pri golobih in 6 pri perutnini. Med pisano druščino kitajskih, angleških, nemških, avstrijskih in drugih pasem so se predstavljale tudi tri pasme, vzgojene v Sloveniji. To so šta- jerska kokoš, slovenski belogla- vec iti slovenski kunec. Že prvo razstavo je ormoškemu društvu s pomočjo sponzorjev uspelo lepo organizi- rati v prostorih športne dvorane v osnovni šoli na Hardeku. Iz- kazali so se tudi sodniki, ki so svoje delo opravili zastonj, tako da je v društveni blagajni ostalo več denarja. Organizatorji so bili z obiskom kar zadovoljni, največ veselja pa so z razstavo imeli otroci osnovnih šol, saj so si jo ogledali v velikem številu. viki klemenčič PTUJ / JUTRI ODPRTJE PRENOVUENEGA PEPSI-BARA Prvi uredili sobo za nekadike Okrepčevalnica Pepsi-bar v blagovnki Mercator je bila odprta 8. avgusta 1972. Po 24-letnem obratovanju so jo prvič obnovili Vrediiost naložbe je 20 milijonov tolarjev. Poleg osrednjega prostora v velikosti 100 m2: so iz bivše kuhinje uredili prvi prostor za neka- \ dilce med okrepčevalnicami v velikosti 26 m2. ¡ Projekt obnove so zasnovali ie v duhu novega, zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdel-! kov. V nekadilskem prostoru, ki je fizično ločeni od osrednjega, bo na voljo dvajset sedežev. I Prostor je primeren tudi za manjša srečanja in sestanke. ] Obnova okrepčevalnice Pepsi-bar je razdelje-- na v dve etapi, prvi bo sledila druga, ko bodo; spomladi leta 1997 uredili še teraso s 50 sedeži zj nadstreškom. Projekt obnove od idejne zasnove, naprej je delo arhitektonska biroja Dugar iz^ Mtu^ke Sobote, ki je izdelal tudi projektno do- kiunentacijo. Pri prenovi so sodelovali tudi do- natoci Radenska, Pivovarna Laško in Droga Portorož, ki so zagotovili opremo. Njihove proizvode bodo vsi, ki se bodo jutri, 6. Decem- bra, ob 10. uri, udeležili otvoritve, lahko poku- sili v omejenih količinah. Pridnižilo se jim bo tudi Vinarstvo Slovenske gorice. Pepsi bar po obnovi ostaja okrepčevalnica brez hrane z izkl- jučno ponudbo pijač. Za goste bo odprt vsak dan od 6.30 do 19. ure, ob sobotah od 6.30 do 12. ure. MG 1. DECEMBER - SVETOVNI DAN AIDSA/ EN SVET - ENO UPANJE Pred aidsem ni varen nihie Ob svetovnem dnevu aidsa je Inštitut za varovanje zdravja Slovenije izdal zloženko Rdeča pentlja. Rdeča pendja, ki jo te dni nosimo, da bi prispevali k preventivnim prizadevanjem in pokazali razimievanje in sočutje do vseh, ki so okuženi in oboleli, je mednarodni sim- bol osveščenosti glede aidsa. Je simbol upanja, da se bo širjen- je aidsa zatistavilo in da med nami ne bo več bolezni, ki povzroča toliko 1ф1јепја. Prvič se je pojavila na manjši dobrodelni prireditvi v New Yorku aprila 1991. Takrat so udeleženci, ki so z umet- niškimi prispevki želeli poma- gati v boju proti aidsu, upora- bili simbol, ki naj bi zdrtižil številna prizadevanja kot od- govor na epidemijo aidsa. Na koncertu v spomina na Fred- dija Merctiryja novembra 1991 je na stadionu Wembley rdečo penüjo nosilo 70 tisoč njego- vih oboževalcev. Od takrat na- prej se rdeča pendja pojavlja kot simbol podpore po vsem svetu, nosijo pa jo posamezni- ki, vidimo jo na televiziji in na različnih prireditvah. Aids je že nekaj časa problem svetovnih razsežnosti. Doslej se je okužilo že več kot 25 mili- jonov ljudi. Nobena dežela in noben posameznik nista vama pred širjenjem okužbe z viru- som HTV. Vsako minuto se na svetu s tem virusom okuži pet ljudi. Kljub razkoraku med preventivnimi prizadevanji in vse hitrejšim širjenjem virusa HIV na nekaterih območjih sveta že opažajo stabilizacijo oziroma celo padanje števila na novo okuženih. V Sloveniji je bilo v letu 1995 prijavljenih 14 novih primerov aidsa, kar je največ doslej in približno dvakrat toliko kot leta 1994. Zaradi aidsa je v letu 1995 tunrlo 11 ljudi, kar je več kot zaradi katerekoli druge na- lezljive bolezni. Na novo diag- nosticiranih okužb z virusom HIV je bilo 14. Do 20. novem- bra letos je bilo prijavljenih 9 primerov aidsa. Od tega so se štirje moški predvidoma okužili pri spolnih stikih z drugimi moškimi, trije bolniki niso vključeni v nobeno obliko prenosa, ena bolnica si je v preteklosti injicirala ilegalne droge v tujini, druga pa je bila partnerka hemofilika, oktiženega z virusom HTV. Za- gotovo pa je okuženih precej več ljudi, kot je prijavljenih primerov. Čeprav je epidemija aidsa in okužbe z virusom HTV v Slo- veniji še v zelo zgodnji fazi, je nujno, da z intervencijami v skupinah z višjim tveganjem čim bolj omejimo tvegano ve- denje, saj se bodo vložena sredstva bogato obrestovala. Ob svetovnem dnevu aidsa bodo za daljši čas oživele raz- lične akcije, ki imajo za cilj boljšo osveščenost in večjo stфnost do okuženih in obole- Uh. Več jih bo in več bo ude- ležencev, večje so možnosti, da bo oktiženih in obolelih manj. Konkretne akcije so predvsem potrebne pri zagotavljanju vi- soke prioritete na področju preventivnega dela, pri razvoju in vzdrževanju naji^iaiejših pomoči za okužene z virusom HTV in za obolele z aidsom, pri spopadanju z različnimi pred- sodki in z diskriminacijo oktiženih, obolelih in drugače prizadetih zaradi aidsa ter pri nabiranju izkušenj o aidsu od drugih ljudi, organizacij in drugih dežel. Pripravil« MG 14 - NASVETI 5. DECEMBER 1996 TEDNIK Kuharski nasweti Lìstnafo testo Danes bomo govorili o tem, kako pripravimo listnato ali masleno testo in kaj vse iz njega lahko pripravimo. i Listnato testo med peko dvigajo dobesedno stotine plasti maščob, ki so v testu iz moke in vode. V pečici se maščoba, to je lahko suro- vo maslo ali margarina, tali in s tem ločuje posamezne plasti testa ter povzroča tako imenovano lis- tanje. Od tega je testo dobilo svoje tipično ime. Izhlapevanje vode povzroča, da postane vsaka plast tega testa tri- do štirikrat debelejš, kot je bila mrzla. Pravo listnato testo je narejeno iz enake količine moke in surovega masla. Osnovno testo naredimo tako, da si najprej pripravimo mas- leno kocko oziroma surovemu maslu ali kakovosmi margarini dodamo moko in dobro pregnete- mo. Za masleno kocko lahko vza- memo 90 dag masla in 20 dag mehke moke. Posebej pa pripravi- mo še vlečeno testo. Vlečeno testo pripravljamo za različne zavitke, na primer jabolčnega, skutinega in podobno, pri pripravi maslenega ali listnatega testa pa ga uporablja- mo kot osnovno podlago. Vlečeno testo pripravimo iz 1 kg moke, do- damo 10 dag margarine, približno 5 dl mlačne vode in 1 dag soli. Masleno kocko pripravimo tako, da margarino pregnetemo, tako da maščoba ni zrnata oziroma je po- polnoma gladka. Pomagamo si s čistilno karto ali lopatico. Marga- rino gnetemo tako dolgo, da je lepo vezana in gladka, nato doda- mo moko in na hitro oblikujemo kocko, položimo na krožnik in pustimo nekaj časa, da počiva na hladnem. Med tem časom si pri- pravimo vlečeno testo. K presejani moki razdrobimo margarino, soli- mo in nato počasi prilivamo mlačno vodo. Gnetemo kar se da hitro, in ko se odlušči od rok in de- lovne površine, ga damo počivat vsaj pol ure. Nato vlečeno testo razvaljamo na rahlo pomokani de- ski v kvadrat, ki je debel dober centimeter. Nanj položimo masle- no kocko in jo ovijemo z vlečenim testom. Čez kocko pogrnemo naj- prej eno tretjino testa, nato še dru- go tretjino, od dobljene testne ploskve pa spodvijemo en del pod kocko oziroma testo, drugega položimo na testo oziroma kocko. Vse skupaj potolčemo z valjarjem, da se vlečeno testo in maslena koc- ka sprimeta. Nato testo razvaljamo v pravokotno obliko, debeline en centimeter Zgornjo tretjino pre- pognemo proti sredini, čez to položimo še spodnjo tretjino. Do- bili smo tri plasti in sedaj testo še enkrat preložimo tako kot prej po tretjinah: eno tretjino spodvijemo pod testo, drugo na testo. Tako pripravljeno testo zavijemo v vlažno hladno кфо in ga postavi- mo počivat na hladno 30 minut. Po tridesetih minutah ga ponovno razvaljamo in preložimo tako, kot sem že opisala. To ponovimo še 4 krat. Pri valjanju uporabljamo čim manj moke ali celo z medico moko odstranimo, ko smo ga preložil. Pekačev za peko lismatega testa ne mažemo, saj samo test vsebuje dovolj maščobe in se zaradi tega ne prime na pekač. Testo pečemo pri temp)eraturi 220 do 250 C. Pri peki se zgornja stran lismatega testa rada suši, zato površino enakomer- no napraskamo in premažemo z raztepenim jajcem. To pride v poštev predvsem takrat, kadar v listnato testo zavijemo zelenjavo, sadje, ribe, perutnino oziroma iz njega pripravimo začetne ali glav- ne jedi, ne pa sladice. Če pripravljamo iz listnega testa sladice, sladkor dodajamo, ko sla- dice, na primer razne sadne žepke. že oblikujemo, v osnovnem listna- tem testu pa sladkorja ni oziroma ga ne dodajemo. Če pa dodajamo razne kreme, se testo navleče slad- kobe od krem. Rahlo zračno listnato testo je ide- alna ovojnica za morske sadeže, kokošji frikase, gnjat, gobe, špinačo, beluše in podobno. List- nato testo uporabljamo tudi za za- vijanje goveje pljučne pečenke Wellington, za paštete, polnjene z različnimi nadevi, in še bi lahko naštevala. To so jedi, ki bi lahko bile primerne za praznike, ki se pribHžujejo. Vsekakor pa vsem, ki se boste lotili priprave listnatega testa doma, priporočam, da ga pri- pravljate zraven drugih del, ker se vam bo drugače priprava preveč vlekla in veselje počasi upadlo. Lahko pa si pomagate tudi s kupljenim testom in ga samo po svoje napolnite in oblikujete. Več o jedeh iz listnatega testa boste slišali v prihodnji oddaji. Vabim vas, da nam pošljete re- cepte za jedi iz listnatega testa. Lahko je to slano pecivo, sladice ali drugi jedi, ki jih pripravljamo iz tega testa. •O Nada Pignar, učiteljico kuharstvo Krvodajalci 19. november: Marjan Vindiš, Dra- gonja vas 8/a, Marija Zamuda, Gorišnica J 55, Janko Zamuda, Ti- bolci 55, Štefan Vogrinec, Popov- ci 17/a, Branko KrošI, Lovrenc na Dr. polju 2, Darko Horvat, Tržeč 11/b, Ciril Varga, Puškinova 9, Maribor, Jože Lenart, Žabjak 59, Darinka Magaš, Ul. 5. prekomor- ske 15, Ruj, Franc Ivančič, Lov- renc na Dr. poiju 1, Franc Murko, Gorca 6, Milan Arnuš, Arbajterjeva ¡ 8, Ruj, Martin Turnšek, Skorba 29, Marko Planinšek, Apače 298, Igor Serdinšek, Nova vas 56, Al- eksander Čeh, Trnovska vas 45/b. 20. november: Stanko Meglic, Trubarjeva 15, Ptuj, Marko CizI, Dragotinci 21, Dušan Maltar, Kaju- hova 6, Kidričevo, Dejan Sprinčnik, Ul. Ilije Gregoriča 23, Miklavž na Dr. polju, Matej Vogri- nec, Žihlava 20, Aleš Robnik, Ul. Drine Gorišek 8, Limbuš, Klemen Kavar, Podljubelj 273, Marija Pe- trovič, Stojnci 108/a, Robert Šuštar, Izlake 19, Robert Ulčnik, Ul. bratov Greifov 26, Maribor, Tomaž Sinko, Zenkovci 80, Janez Vodan, Vurberk 129, Samo Šuštaršič, Robin Dvor 33, Igor Brus. Žiberci 38, Renato Petrovič, Hrasiovec 61, Mitja Skaza, Plani- na 17, Janez Fireder, Reteče 63, Gorenja vas. Dejan Podergajs, Ul. talcev 66, Orehova Vas, Matjaž Osojnik, Goriška c. 47, Borut Štumberger, Mariborska c. 35, Marko Ažman, Kropa 68, Tadej Campa, Bavdkova 27, Anton Le- ber, Počehova 61/a. Zoran Kuko- vec, Boršnikova 35, Rudi Zelko, Gornji Slaveči 44, Tomislav Viher, Mezgovci 54/b, Boštjan Vrhovšek, Greenvviška 10/a, Dejan Pozvek, Zenkovci 29/a, Andrej Slavic, Mla- dinska 20, Tatjana Knez, Med vrti 7, Jernej Padežnik, Bresterniška ui. 167, Srečko Fruhauf, Koroška c. 19, Damjan Robar, Dalmatino- va 1. 21. novembra: Franc Pihler, Trnovska vas 15/b, Terezija Pihler, Trnovska vas 15/b, Anica Plohi, Bratislavci 62, Martin Brec, Volk- merjeva 7, Darijan Lah, Orešje 72, Miran Zemljarič, Spuhlja 140, Franček Trčko, Šikole 3. Ivan Lešnik, Gerečja vas 103, Miran Valenko, Draženci 10/b, Drajan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3, Slavko Simonie, Brezovci 7, An- ton Njivar, Sp. Voličina 17, Drago Vrtič, Domava 136, Silvo Gorjanc, Zlatoličje 70, Drago Dob- nik, Kungota 38, Jože Danko, Župetinci 44, Jasna Dobnik, Re- gentova 4. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 97. NAD Vzgoja k zdravi storilnosfni mofìvatììì Seveda bomo govorili o storilnosti v psihološkem smislu - zakaj se nekdo trudi, čemu se trudi, kako visoke cilje si zas- tavlja, kakšne posledice se pojavijo, če v neki kulturi ali družbi obstaja težnja k čim večji storilnosti in uspešnosti ipd. Tudi storilnostna družba člo- veka odtujuje in vodi hkrati do motenj v socialnih odnosih. V družbi, v kateri se ljudi preveč ocenjuje po tem, kaj znajo ali kaj so sposobni narediti, pride kma- lu do rivalstva, pehanja, zavisti in nevoščljivosti med ljudmi. Ker je storilnost ljudi objektivno različna, pride na eni strani do občutkov krivde in manjvred- nosti, na drugi strani pa do soci- alnega razslojevanja, socialnih razredov in socialne hierarhije. Poleg lega pretirana zaverova- nost v znanje, inteligentnost, spretnost moč, zunanji videz, uspeh in drugo zakrije potrebo, razvijati pri ljudeh še druge oseb- nostne vrednote, veča njihovo odvisnost od tistih, ki jim "po- hvale" dajejo in pripravljenost žrtvovati vse za uspeh ter pri tem ne izbirali sredstev. Storilnostna družba daje nadalje iluzijo posa- meznikom, da je od njih samih odvisno, do česa se bodo v živl- jenju dokopali, in prikriva tako prave centre in odnose moči. Za tem vedno tičijo seveda želje po dobičku in oblasti. Kult storilnosti se še posebno vzgaja v družini in šoli, njegovi ohranitvi pa služi tudi maliko- vanje športnikov, znanstvenikov in drugih "uspešnih" ljudi ter postavljanje teh ljudi za vzgled drugim v javnih medijih. Lep primer je šola; v njej se otroci večinoma pehajo zgolj za uspe- hom. Če gledamo storilnostno moti- vacijo z vidika posameznika, ločimo tri vrste ljudi: eni delajo nekaj iz strahu pred neuspehom, drugi delajo stvari iz strahu pred uspehom in končno tretji, ki de- lajo iz upanja na uspeh. Za ljudi, ki delajo stvari iz stra- hu pred neuspehom, je značilno, da si zastavljajo zelo visoke ali zelo nizke cilje; če dosežejo prve, je "jasno", da niso neuspešni, prav tako pa niso neuspešni, če dosežejo vse zastavljene cilje, pa čeprav so ti zastavljeni skromno. Govorimo o stopnji težnje oz. ni- voju aspiracije. Ta nivo je odvi- sen poleg splošne storilnostne at- mosfere v družbi še od človeko- vega zaupanja vase, sposobnosti, splošnega odnosa do sveta in od prešnjih uspehov ali neuspehov. Po uspehu praviloma posamez- nik dvigne svoje zahteve ali težnje, po neuspehu pa jih niža. Koliko se bodo težnje po uspehu ali neuspehu povečale ali padle, je spet odvisno od osebnosti po- sameznika. Nekaterim uspeh hi- tro zleze v glavo in pričnejo sega- ti po zvezdah, druge pa neuspeh tako potare, da povsem izgubijo zaupanje vase. Naslednjič bomo to temo nadalje- vali. inciçi* Bo|CHi Sinko TEDNIK 5. DECEMBER 1996 SPORT - 15 KIKBOKS / EVROPSKO PRVESTVO Nepremagljivi Barada VLADIMIR SITAR SE JE PRAVILNO ODLOČIL, KO JE IZBIRAL REPREZENTANCO, SAJ JE IZMED TISOČIH SLOVENSKIH TEKMOVALCEV V KIKBOKSU IZBRAL DVA, KI STA OSVOJILA VRH EVROPE Prejšnji konec tedna je v mes- tecu Caerle v Italiji potekalo ev- ropsko prvenstvo v kikboksu. Kljub temu da mestece ni večje Kot mestna četrt Jezero na Ptuju, irna več športnih dvoran kot naj- večje mesto v Sloveniji. Tam se je zbralo tristo trideset tekmoval- cev iz triintridesetih evropskih držav. Slovenci smo imeli štiri- najst tekmovalcev v semi in light kontaktu. Reprezentanco so vo- dili predsednik kikboks zveze Darko Filiput, selektor reprezen- tance Vladimir Sitar in njegov pomočnik Aloz Miklavčič. Med tekmovalci so bili trije Ptujčani in dva Ormožana. Davo- rin Gabrovec je po hudi borbi po podaljšku izgubil proti Poljaku in tako zasedel deveto mesto. Alojz Vidovič je v prvem krogu dobil za nasprotnika svetovnega prvaka v profesionalni ligi, ki je že pet let nepremagljiv. Vidovič, nekoč tudi svetovni prvak, se je dobro upiral in na koncu osvojil deveto mesto. Na enakem mestu je pristala tret- jeuvrščena z evropskega prvenstva iz Gradca Maja Ozmec. Marcel Fe- konja in Milan Korotaj sta za na- sprotnika dobila domačina in kljub izenačeni borbi so sodniki prisodili zmago Italijanoma. Tako smo Slovenci osvojili kar deset de- vetih mest - zraven Ptujčanov in Ormožanov še Tomaž Vidmar iz Nove Gotice, Igor Kalšek iz Za- gorja ter Aleš Loredan, Lucijan Jurman in Dušan Ličar iz Izole. Matej Ravter in Jan Creslovik iz Maribora sta osvojila peto mesto. Edina, ki sta prišla v polfmale in kasneje v finale sta Mariborčana Majda Trebše in Tomaž Barada, ki je tudi absolutni svetovni prvak, tako da je bila njegova zmaga pričakovana. Vendar je imel zelo dobre nasprotnike, v finalu pa je dobil Nemca, ki ga je srečal že v fi- nalu svetovnega prvenstva. Pred- sednik svetovne kikboks zveze je po njegovi zmagi dejal, da tako do- brega borca na svetu že nekaj časa ni bilo. Presenetila pa je Tomaževa učenka Majda Trebše z naslovom viceprvakinje Evrope; v polfinalu je premagala svetovno prvakinjo iz Italije, žal pa je bila v finalu boljša od nje Rusinja. Milan Krajne Majda, Vlado in Tornaž na vrhu Evrope ŠAH IjßoYO vodstvo SD Pivi Šahovsko društvo Ptuj je imelo v petek, 29. novembra, v društve- nih prostorih redni letni občni zbor. Na njem so člani po poročilih predsednika Danila Polajžerja in tehničnega vodja Rada Brgleza delo društva v tekočem letu so ocenili kot zelo uspešno predvsem na tekmo- vanjih za posameznike. Člana društva velemojster Aleksander Beljavski in mednarodna moj- strica Anita Ličina sta v letu 1996 osvojila naslove državnih prvakov, zelo uspešno pa sta zas- topala Slovenijo tudi na šahovski olimpiadi v Erevanu. Velemoj- ster Aleksander Beljavski je zra- ven tega dosegel še nekaj odmev- nih rezultatov na mednarodnih turnirjih (zmage na Bledu, v Gradcu in Polanica Zdroju na Poljskem), na katerih si je bistve- no popravil rating, tako da je zo- pet med dvajseterico najboljših na svetu. Manj uspešni so bili v letošnjem letu ptujski šahisti na ekipnih tek- movanjih, kjer so v državni ligi osvojili samo šesto mesto, in z izje- mo Helene Rižnar, ki je nastopila na evropskem prvenstvu, na tek- movanjih v mladinskih kategori- jah. Prav tako so na občnem zboru Ocenili, da je aktivnosti v društve- nih prostorih premalo, da ne delu- ie šahovska šola za mlade in da društvo v letošnjem letu zaradi po- manjkanja sredstev ni uspelo pri- rediti načrtovanega mednarodne- ga turnirja. Ugotovljene po- manjkljivosti bodo skušali popra- viti prihodnje leto, na kar kaže ^udi sprejeti finančni načrt in pro- gram dela za leto 1997. Člani društva so se na občnem ^boru zahvalili 7Z uspešno delo do- sedanjemu predsedniku Danilu ^olajžerju, podelili spominske pla- '^ete društvenim olimpijcem ter '^jižne nagrade udeležencem 'društvenega prvenstva. Občni zbor je uskladil pravila 'jnjštva z novim zakonom o Junaštvih ter izvolil novo vodstvo, predsednik društva je postal Boris ^lender, podpredsednik Stane Na- Past, tajnik Janko Bohak, tehnični ^^dja Rado Brglez in blagajnik ^tetka Bohak, v odboru pa so še J'^rij Cvitanič st., Ferdinand Su- Pančič, Franjo Lazar in Slava '^žnar. Janko Bohak ROKOMn/ IZREDNA SKUPŠČINA RK DRAVA Globoka kriza Drave v ptujskem rokometnem klubu Drava je kriza prišla do vrelišča. Igralci so na koncu ostali sami, brez pravega vodstva. Z njimi je ostal od vodstva le Danilo Kolet- nik, ki se je trudil po vseh močeh. Tudi rezultati niso bili na pričako- vanem nivoju, trener Ivo Hrupič je ponudil odstop. Se dobro, da zara- di reprezentančnih tekem ni so- botnega kroga in bo ostalo malo več časa za poskus rešitve zapleta. Igralci so bili prisiljeni sklicati izredno skupščino oziroma sesta- nek ter opozoriti na nevzdržno stanje v RK Drava Ptuj. Toda od vodstva je prišel samo Danilo Ko- letnik, drugih članov vodstva - predsednika in ptujskega podžupana Ervina Hojkera, Nika Krajnca, Boža Vukašinoviča in Borisa Gobca - ni bilo, pa tudi ne predstavnikov občine Ptuj. Bili pa so igralci, nekaj ljubiteljev roko- meta, predstavniki ZRK Ptuj in nekateri starši. Prevetrili so delo in ugotovili, da tako naprej več ne gre. Denarja ni, do konca prvenst- va pa bi potrebovali še okrog dva milijona tolarjev. Kje jih dobiti? Poravnati bo potrebno obveznosti do trenerja, odškodnino za Alana Potočnjaka, obveznosti do igralcev itd. Ustanovili so komisijo, da bo pregledala stanje v klubu in po- skušala pripraviti skupščino. Ko je lahko zapišemo že prejšnje vodst- vo sprejelo vodenje in upravljanje kluba, sicer ni obljubljalo na veli- ko in široko, toda storjen ni bil niti korak naprej. Tako so morali igral- ci presekati gordijski vozel. Na sestanku je bil tudi bivši predsednik in častni predsednik kluba Ivan Gomilšek, ki je realno prikazal težave. Ponovno je sprejel poziv, da pomaga klubu vsaj za določen čas, da res ne bi prišlo do najhujšega. Seveda tudi on ni čaro- dej, da bi s čarobno paličico pričaral denar. Vendar so prve po- teze narejene in upamo lahko, da se bo klub izvlekel iz trenutnih težav. Pri izbiri novega vodstva pa je potrebno biti previden, da se ne bi ponovila podobna situacija, kot je sedaj. Zraven vsega državi in občini ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja s športom. Premalo je, da se daje samo predpisana dotacija, seveda če želimo napredek športa. Ko je klub v težavah, ne bi smeli gledati samo članskega moštva, ampak klub kot celoto, ki vsako soboto ali nedeljo zbere veliko lju- di in predstavlja mesto Ptuj. Danilo Kiajnšek MALI NOGOMET Poetovio Mila - Juventus niL Kro5eli1:5(0:4) Strelci: 0:1 Dolenc (3), 0:2 Guček (13), 0:3 Dolenc (14), 0:4 Dolenc (28), 0:5 Ristevski, 1:5 Vrbanec (58). POETOVIO MILA: Komik, Ozis, Najvirt, Lazič, Milidragovič, Celeš, Huzjak, Vrbanec, Klinger, Leben, Straus. Nogometaši ptujske Poetovio Mile so ponovno izgubili, tokrat od izredno močne ekipe Juventus mizarstvo Krošelj. V nadaljevanju prvenstva jih čaka borba za obsta- nek v prvi malonogometni ligi. Nekaj bodo morali spremeniti v igri, drugače se jim ne piše dobro. Danilo Kiajnšek 1. LIGA MHZ Р1Ш Rezultati tekem 1. kroga: C. Ca- non Ambiente - Butik Ivana 2:8, Krona Zagi - Slonček /Kac 2:8, Dab Team - Pri Tonetu 1:3, Pod- lehnik - Bistro Milena3:0, Vito- marci Petlja - Bistro Špic 9:4. Razpored tekem 2. kroga: sobo- ta., 21. Decembra, - športna dvora- na Center Ptuj: 17.20 Bistro Mile- na - Vitomarci Petlja, 18.10 Butik Ivana - Bistro Špic, 19.00 Pri To- netu - Podlehnik, 19.50 Slonček/Kac - Dab Team, 20.40 C. Canon Ambiente - Krona Zagi. zuaaMNZFTUj Rezultati tekem 1. kroga: Rajh Draženci - Gastro Žetale 0:3, Cir- kulane - Sestrže 1:5, Zavod 93 - Majšperk 4:4, Zg. Pristava - Juršinci 1:5. Razpored tekem 2. kroga: sobo- ta, 21. decembra, športna dvorana Center: 14.00 Majšperk - Zg. Pris- tava, 14.50 Sestrže - Zavod 93, 15.40 Gastro Žetale - Cirkulane, 16.30 Telekom - Rajh Draženci. Branko Lešnik Športne novite KOŠARKA • Ptuj - Duplek 80:62 Ekipi Ptuja in Dupleka, ki sta se pomerili v CSKL vzhod sta prikazali igro na ravni derbija, za potrebno ozračje pa so poskrbeli gledalci, ki so napolnili dvorano Mladika. Srečanja tekmecev z vrha lestvice je prineslo zanimiv obračun, v katerem je o zmago- valcu odločil drugi polčas. Prvi polčas so dobili igralci Dupleka z rezultatom 39:31. V drugem delu igre pa je peterka Damiš, Kotnik, Cabrijan, Kostanjevec in Bojnec z agresivno in gibljivo consko obrambo 3:2 goste tako zmedla, da so naredili vrsto napak pri po- dajah in metih na koš in v prvih 15 minutah drugega polčasa do- segli samo deset točk. Koše za domače so dosegli: Kostanjevec 24, Damiš 20, Čabri- I jan 13, Bojnec 9, Rojko 5, Komik 5, Jagarinec 4. MG NAMIZNI TENIS ф Mladinke na državno prvenstvo Mladinke NTK PETOVIA so se uvrstile na mladinsko ekipno državno prvenstvo, ki bo januarja v Izoli. Na kvalifikacijah v Kran- ju so se pomerile z ekipama Mer- kur iz Kranja in Ilirija-Meditra- de II iz Ljubljane. Z Merkurjem so zmagale z rezultatom 4:1 in z Ilirijo-Meditrade II pa s 4:2. V ekipi PETOVIE so igrale Špela Lukner, Breda Mojsilović, Nina Selišek in Barbara Knez. Mladinci so bili na kvalifikaci- jah v Murski Soboti in osvojili tretje mesto, kar ni zadostovalo za uvrstitev na ekipno mladinsko državno prvenstvo. Tja se nam- reč uvrstita prvi dve ekipi, to sta Murska Sobota in Radlje. Z Mur- sko Soboto in Radi jami so izgu- bili 1:4. V ekipi so igrali Neje Janžekovič. Marko Zafošnik in Danilo Piljak. UR STRELSTVO • Dopisna liga invalidov Pričela se je IX. dopisna inva- lidska strelska liga z zračno puško, v kateri nastopa 23 ekip iz vse Slovenije. Po dveh krogih je pmjsko društvo invalidov na II. mestu s 1957 krogi. Srečko Maj- cenovič je dosegel s 350 krogi najboljši rezultat v Sloveniji. V torek, 3. Decembra, je na sporedu že tretje kolo. Ptujčani streljajo na strelišču mesme strelske zve- ze, kot gostje pa nastopajo tudi paraplegiki iz Maribora. V Društvu invalidov so dobili prvo strelko z zračno puško, Ire- no Vajda, ki je že v začetku poka- zala zelo dober rezultat. Franc Ceti ROKOMET DRAVA Z RADEČAMI ŽE V PETEK! Ta konec tedna bodo v prvi in prvi B moški rokometni ligi na- daljevali prvenstvo, ki so ga pre- kinili zaradi nastopa državne re- prezentance v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Naša reprezentanca sicer ni uspe- la, saj so Italijani tako ali drugače uspeli Avstrijcem odvzeti točko in se uvrstiti na prvenstvo, doka- zala pa je, da bi z boljšimi pripra- vami in predvsem boljšim voden- jem dosegla želeni cilj. Predvsem gre za sestavo reprezentance na gostovanjih in pristop k igri, saj ni razumljivo, da na gostovanjih v postavi ni bilo našega Renata Vugrinca, ki je Jbil na tekmah v Sloveniji eden boljših igralcev. No, s selektorjem Ivezičem naj se pozabava vodstvo Rokomeme zveze Slovenije, ki ga je tudi pos- tavilo na to mesto. Ptujska Drava, ki se bori z orga- nizacijskimi in denarnimi težavami, se bo v desetem krogu 1. B lige v dvorani Center pome- rila z ekipo Radeče Papir. Zaradi zasedenosti dvorane z revijo v boksu bo tekma že jutri, v petek, ob 20. uri. Zraven prej naštetih pestijo ekipo in trenerja Hrupiča tudi problemi z igralci. Tako proti Radečam zaradi kazni ne bosta igrala Pisar in Belšak, poškodba pa vedno bolj ovira Kotarja. Kakorkoli že, Ptujčani bodo ne glede na težave odigrali na vso moč proti eni močnejših ekip v tej ligi. DERBI DRUGE LIGE V ORMOŽU! V prejšnjem krogu v vzhodni skupini druge moške lige sta Ve- lika Nedelja in Ormož v derbijih zanesljivo zmagala. Velika Ne- delja je ugnala Pyramidijo, Ormožani pa so v Murski Soboti na podoben način s 23:20 ugnali Kroga, ki je pred dvema krogoma premagal Veliko Nedeljo. Oboji se sedaj pripravljajo na prvi med- sebojni obračun, ki bo v soboto ob 19. uri v športni dvorani v Ormožu. I.kotar VELIKA NEDELJA - PYRAMIDIA 24:14(13:4) VEUKA NEDELJA: Kmačec, P. Kiimer 1, Mesarec 1, Trofenik, Gregurič 1, Sok 1,J. Kumer 4, Bez- jak 12, Soštarič, Planine 3, Belec, Lah. PYRAMIDIA: Pintanč, Kor- par, Rihtarič, Cvitanič, D. Ivaiičič 1, Margušič, I. Ivančič 2, Znidarič 4, F. Šandor 4, M. Šandor, Ranfl 3, Temeni. V lokalnem derbiju 2. SRL - vzhod so rokometaši Velike Ne- delje zasluženo premagali igralce Pyraraidie iz Moškanjcev. Gostje se enostavno niso mogli zbrati, predvsem pa niso upoštevali na- vodil trenerja. Igralci Velike Ne- delje so prikazali zelo dobro igro, z dvanajstimi zadetki pa je izsto- pal Bezjak. Danilo Kiajnšek JUDO Po petih leiih naslov v Ce//e v športni dvorani v Slovenski Bistrici je po- tekal fìnalni turnir v judu za naslov državne- ga prvaka. Na njem so sodelovale ekipe Olimpije iz Ljubljane, Iva Reye iz Celja, Dra- ve iz Ptuja in Impola. Boji za uvrstitev v finale so bili izredno razburljivi. Judoisti Impola so v srečanju proti Olimpiji prišli do zmage šele v zadnji borbi, v drugem predfinalnem srečanju pa so judoisti Iva Reye ugnali Ptujčane lažje, kot so pričakovali. V borbi za tretje mesto so bili Ljubljančani uspešnejši od Drave, v finalu pa so Cel- jani povsem zassluženo premagali Bistričane. Rezultati polfinala: Impol - Olimpija 8:6 (35:30); Tramšek - Pavlica 0:2, Vučina - Kovač 2:0, Ozimič - Trivkovič 2:0, Ačko - Vrbančič 0:2, Zafošnik - Jer- man 0:2, Soršak - Horvat 2:0, Omerzi - Rizvič 2:0; Ivo Reya - Drava 8:4 (47:15): Petelinšek - Krupenko 2:0, Košir - Vogrinec 2:0, Mulahmetovič - Kolednik 2:0, Beltram - Lešnjak 0:2, Ceraj - Murko 0:2, Brod - Tomažič 2:0, Sadžak - Kačičnik 2:0; za tretje mesto: Olimpija - Drava 8:6 (37:25): Jerman - Kolednik 0:2, Pavlica - Krupenko 2:0, Horvat - Tomažič 2:0, Rizvič - Murko 0:2, Trivunovič - Kačičnik 0:2, Kovač - Lešnjak 2:0, Vrbančič - Vogrinec 2:0; za prvo mesto: Ivo Reya - Impol 8:6 (27:40): Petelinšek - Omerzi 2:0, Mulahmetovič - Zafošnik 0:2, Ceraj - Tramšek 2:0, Sadžak - Ozimič 2:0, Beltram - Soršak 2:0, Brod - Vučina 0:2 in Košir : Ačko 0:2. Vrstni red: 1. Ivo Reya Celje, 2. Impol Slovenska Bi- strica, 3. Olimpija Ljubljana, 4. Drava Ptuj. Ivan Emeršič - JK Drava Ptuj: "Trema je verjemo naredila svoje, ker smo v kategorijah z mladimi tek- movalci odpovedali. Andrej Murko je pokazal, kako se bori za svoj klub. Svoje priložnosti nismo izkoristi- li, a ob prihajajočih mladih tekmovalcih se ni potreb- no bati za Dravo." Franc Špes - JK Impol: "Mislim, da smo naslov iz- gubili v kategoriji do 78 kg, ko je Soršak do zadnjih sekund vodil, nato pa naredil veliko napako. Pozna se tudi odsotnost Prepelica, ki je poškodovan. Nismo bili najbolj pripravljeni za naslov državnega prvaka." Danilo Kiajnšek v GORISNICI AKTIVNI NA VEC PODROČJIH Ta konec tedna so gorišniški judoisti uspešno nasto- pili. Damijan Petek je na močnem mednarodnem turnirju v Dalasu v Ameriki v soboto, 30. novembra, zelo uspešno zastopal Gorišnico in Slovenijo, saj je bil proglašen za najboljšega tekmovalca turnirja. Trener Jože Marin pa se je z judoistkami v soboto udeležil drugega tradicionalnega turnirja za mlajše deklice v Celju. Pomerile so se tekmovalke iz osmih klubov. V svojih kategorijah sta Jana Karo in Tamara Forsmarič dosegli drugo mesto. Tadeja Štagar in Saša Ljubeč stabbili tretji, Andreja Korenjak, Jerneja Zavec in Estera Črnivec pa so dosegle peto mesto. Peter Cvetko Gorišnlške mlajše deklice s trenerjem Jožetom Marinom. Stojijo (od leve) Saška Qubec, Tadeja Štagar in Janja Karo, klečijo pa Andreja Korenjak, támara Forstnarič, Estera Črnivec in Jerneja Zavec. Foto: Laura TEDNIK - 5. DECEMBER 1996 ZA KRATEK CAS - 17 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, katera skupina je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgo- vor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da so bile pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Spice Girls, je ugotovila tudi Metka Kozel, Velika Varnica 112 a, Zg. Leskovec. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 12. decembra. Temperature zraka se gibljejo okrog O C in prav prijetno je pose- deti doma na toplem ob skodelici kave ali čaja ter poslušanju glasbe. Devetčlanska irska skupina KEL- LY FAMILY je do sedaj izdala lele albume: Christmas all Year, Won- derful World, Kelly Family - Live, Keep on Singing, New World, Ho- nest Workers, Street Life, Very Best, Wow, Over the Hump, Christmas for ALL, Almost Heaven. Akustična balada I can't help myself je bila na- poved za album Almost Heaven, s katerega prihaja življenjsko naravna- na balada EVERY BABY (^***Ж). BELINDA CARLISLE je letos že pripravila dve izvrstni pop/rock skladbi In too Deep in Always Brea- king my Heart. Čudovita BELINDA je z albuma A Man and a Woman snela že tretjo skladbo, ki nosi naslov LOVE IS THE KEY OF C. (***). Ameriška pevka JEWEL prihaja z ledene Aljaske, kjer se pozimi tem- perature zraka spustijo tudi pod - 40C. Akustična kitara v ospredju in dober glas pevke JEWEL sta ji pri- nesli drugo izvrstno rock balado YOU WERE MEANT FOR ME (*Ж**), ki je dobra nadgradnja pesmi Who will Save your Soul. Leta 1978 je izšla mala plošča You'- re the one that I Want, ki sta jo izva- jala OLIVIA NEWTON - JOHN & JOHN TRAVOLTA. Tehnika gre naprej s hitrimi koraki in omenjeno pesem dueta so v letu 1996 digitalno obdelali ter izdali pod naslovom GREASE MEGAMIX (Ж***). SHERYL CROW je svojo glasbeno pot začela kot spremljevalna voka- listka pri izvajalcih, kot so Michael Jackson, Prince in Peter Gabsiel. Izvrstni debitanski album Tuesday Night Music Club so prodali v ne- verjetnih 12 milijonih kopij, drugi album z naslovom Sheryl Crow pa je bolj rockovsko usmerjen. SHERYL po pesmi If it Makes you Happy poizkuša navdušiti oboževalce s pe- smijo EVERYDAY IS A WINDING ROAD (*Ж*). Dandanes je zelo popularen spre- hod po Internetu in tam sem našel tudi te najbolj poslušane pesmi v co- untry stilu: LitUe Bitty - ALAN JACKSON, The Fear of Being alone - REBA McENTIRE, Every Light in the House - TRACE ATKINS, That Ol'Wind - GARTH BROOKS, One way Ticket - LEANN RIMES, May- be we should just Sleep on it - TIM McGRAW, Friend - JOHN MI- CHAEL MONTGOMERY, Let me into your Heart - MARY CHAPÍN CARPENTER, Everybody Knows - TRISHA YEARWOOD, Pretty, Little Adriana - VINCE GILL. ОМС, ki prihajajo z Nove Zelandi- je, so naredili izredno melodičen hit How Bizarre. Sedaj so pripravili ko- mad ON THE RUN (***), ki zelo spominja na glasbo skupine Stereo MCs. Ameriški pevec MARKY MARK je zaslovel kot model v reklami za moško spodnje perilo Calvina Klei- na. MARKY se vrača z gosti v funky plesnem komadu HEY D.J. (***). Britanska pevka LOUISE je bila nekoč članica skupine Eternal. LO- UISE je letos posnela odlični samos- tojni album Naked in ena izmed naj- bolj povprečnih pesmi na tem albu- mu je ONE KISS FROM HEAVEN Л-^Л). Trio ETERNAL je za Disneyjevo risanko The Huchback of Notre Dame posnel nosilno pesem Some- day. Risanka prihaja v Evropo pred novim letom in punce iz skupine ETERNAL so odpele že eno dobro popevko SECRETS (¥¥*). PETER ANDRE beleži že dva mega hita: Mysterious Girl in Flava. Mladi PETER je z albuma Natural snel solidno soul balado I FEEL YOU (ЏЏЏЏ). Irski kvintet BOYZONE je dobil porazne kritike za svoj Live nastop. Čeprav fantje v živo slabo pojejo, so še zmeraj pri vrhu evropskih lestvic s priredbo Words, ki jo bo zamenjala še ena pop balada, A DIFFERENT BEAT (***). Standardno postaja, da za pretekli mesec podam statistiko o najboljših novih albumih: If we Fall in Love Tonight - ROD STEWART, Antho- logy 3 - THE BEATLES, Almost Heaven - KELLY FAMILY, A Dif- ferent Beat - BOYZONE, ALL World Greatest Hits - LL COOL J., Spice - SPICE GIRLS, Take two - ROBSON & JEROME, Chrocodile Shoes 2 - JIMMY NAIL, ALL aro- und the World - The Journey so Far (Greatest hits) EAST 17, Emancipa- tion - PRINCE, The Finest (Greatest hits) - FINE YOUNG CANNIN- BALS, Razozblade Suitcase - BUSH, Space Jam - Soundtrack, The best of - ZUCCHERO, Everybody Jam - SCATMAN JOHN, Star Bright - VANESSA WILLIAMS, This is the Time (Christmas Album) - MICHA- EL BOLTON, Song Review (Grea- test Hits) - STEVIE WONDER, Voice of Love - DIANA ROSS, Bala- das En Español - ROXETTE. David Breznik POPULARNIH li 1. What's Love got to D< with it - WARREN G. ¿ ADINA HOWARD 2. Say you'll be there - SPICE GIRLS 3. If you ever -EAST 17 & GABRIELLE 4. No Woman, no Cry -THEFUGEES 5. You must Love me - MADONNA 6. Quit Playin' Games (with my Heart) - BACKSTREET BOYS 7. Words -BOYZONE 8. One and One - ROBERT MILES & MA RIA NAYLAR 9. Unbreak my Hearth - TON! BRAXTON 10. That Thing you Do -THE WONDERS Ì Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. c^Mladi dopisniki JESEN o jeseni smo se v šoli marsikaj naučili. Spoznali smo vsa življenjska okolja in si jih tudi ogledali. V šoli smo sestavljali križanke, rebuse, aso- ciacije, računske zgodbice, pripravl- jali razstave in izdelali živali iz vrtnih in poljskih pridelkov. Seznanili smo se z vremenskimi spremembami. V vetrovnem a sončnem dopoldnevu smo spuščali zmaje, ki smo jih izdelali sami. Na sprehodu smo si ogledali trav- nik, polja, ki so že zasejana z ozimno pšenico. Na njivi smo videli fazanji par. Pri Roku nam je učiteljica pove- dala bajko o nastanku tega grička. Ustavili smo se pri hrastu in o njem izvedeli pravljico, zakaj nikoli ne odvrže vsega listja. Mimo vrtov, kjer smo opazovali cvetlične in zelenjav- ne grede, smo prispeli do sadovnjaka naše učiteljice. Ogledali, smo si oreh, jablane, hruške, višnje, breskve in naktarine. Učiteljica nas je pogostila s hruškami in jabolki, ki smo jih pred jedjo dobro umili. Spoznali smo še njeni domači živali - psičko Ajšo in muco Loti. Veseli, da mnogo znamo, smo se vrnili v razred. Luka Zavec, 2. b, OŠ Breg RAZMIŠLJANJE O ŽIVLJENJU IN SMRTI - življenje mi pomeni veliko, kajti živimo le enkrat. - Življenje mi pomeni prihodnost, upanje, lepoto, nekaj lepega in mogočnega. - Življenje je kot ptica, ki jadra po nebu. - Življenje je lepo, lahko je s cvet- jem posuto ali z žalostjo zastrto; kako ga preživimo, je naša odločitev, vendar je zapisano v zvezdah, mno- gokrat je prekratko. - Življenje je kot reka, ki spremlja vsakega človeka; lahko je kratko, lahko traja ... - Življenje je nekaj, česar ne moreš podariti in reči: "Na, vzemi ga!" - Življenje je kakor ptica, ki brezskrbno leta; ko njeno petje zble- di v tišino, vemo, da se nikoli več ne vrne - umre. - Življenje je bogata pot do smrti. - Ko se rodimo, smo obsojeni na smrt. - Življenje je sonce, smeh, razigra- nost, zabava... - Življenje je sonce, smrt je noč. - Živeti: za nekatere brezskrbnost, veselje, za druge trpljenje; a vedno je treba naprej - slediti soncu na dolgi poti življenja. - Življenje je moja edina možnost, da naredim nekaj dobrega, nekaj le- pega, nekaj svojega. - Življenje je uganka; mnoge tepe, mnoge osrečuje, mlade razigrava, starejše zaskrbljuje. - Življenje je nekaj lepega, nekaj, česar ne moremo prodati. Prodano življenje je lahko samo smrt. - Smrt ni nikjer dobrodošla. Osmošolci OS Kidričevo POLICISTI, NAŠI PRIJATELJI Učiteljica je povabila policiste v razred. Najprej nas je sošolec Tomaž lepo predstavil. Tudi policisti so se nam predstavili. Mi smo jih pozdra- vili s pesmico. Policisti so nam pripovedovali o prometu na cesti. Povedali so nam, kako hodimo po cesti, kako se vozi- mo s kolesom, pa tudi kje lahko prečkamo cesto. Upoštevati moramo prometne zna- ke in se ne smemo na cesti igrati. Ugotovili smo, da so policisti naši prijatelji. Ko so odšli, smo nadaljeva- li delo. Marko Zgrebec 2. r., OS Grajena POČITNIŠKI ČAS - SONCE IN DEŽ Bližal se je konec šolskega leta. Bila sem že vesela, saj sem lahko za dva meseca pospravila knjige in zvezke. Zadnji dan pouka sem že nestrpno pričakovala, ko bo zazvonil šolski zvonec. Vsi smo pohiteli iz razreda, si zaželeli vesele počitnice in odhiteli domov. Nestrpno sem čakala na dan, ko se bomo odpravili na morje. Vendar tega dne nisem dočakala. Zgodilo se je nekaj dni, preden smo se namera- vali odpeljati na morje. Zbolela je ba- bica in je morala v bolnišnico. Bila sem žalostna, saj sem izgubila pet- najst lepih dni. Deset dni na morju in pet dni na Bledu pri teti. Tudi ma- mica je bila žalostna, ker se je vse to zgodilo. Ko pa je babica prišla do- mov, sem je bila zelo vesela, čeprav nisem šla na morje. Čez nekaj dni smo se odpravili bratranec, sestrična in jaz na taborjenje na Pohorju. Zra- ven nas pa je šel mamičin bratranec in njegovo dekle, da sta skrbela za nas, da se ni komu kaj pripetilo. A tudi ta teden je hitro minil in kmalu smo se vsi zdravi vrnili domov. Na počitnicah sem bila še v Borovcih in Zamušanih. Obiskala pa sem še Ter- me Ptuj in Banovce. Te počitnice so tako hitro minile, kot da bi se šele včeraj začele. Nekaj časa so bile žalostne, a se je hitro vse spremenilo. Zdajle pa je spet pred mano šolska klop. Tea Horvat, 6. b, OS Gorišnica IMAM PRAVICO - IMAŠ PRAVICO Vsi ljudje imamo svoje pravice. Vsi. Torej tudi otroci. Otroci imamo pravico, npr. do svojega mnenja, imena, izobrazbe, normalnega živl- jenja, zdravja, čiste vode, družine, izražanja, informiranja in še bi lahko naštevali. Če bi pravice spoštovali vsi ljud bi bil svet lepši, boljši, srečnej Spomnimo se, koliko je primer kršenja pravic, tudi otrokovih. Sar pomislimo, koliko je nesreč, voj posilstev, ropov, tatvin, vlomov, : koriščanj, množičnih pobojev, tei rizma itd. V revnih državah ljuc umirajo od lakote, žeje, raznih boh ni in epidemij in to samo zaradi p manjkanja hrane, (čiste) vode preslabe zdravniške oskrbe. Ob vse tem se sprašujemo, zakaj. Predvse zaradi kršenja človekovih pravic. I človekove pravice se še posebej za zemajo tako imenovani varuhi čIo\ kovih pravic. Da bi bilo čim ma kršenja otrokovih pravic, pa po sv( ih močeh skrbi mednarodna orgai zacija UNICEF. Ta organizacija p maga otrokom - žrtvam vojn, p skuša zmanjšati stopnjo umrljivo: otrok, gradi vodnjake in vodne zl ralnike, revnim državam deli hrai in obleko, skrbi za izobraževan otrok itn. Poskušajmo tudi mi skrbeti spoštovanje človekovih pravic in j tudi mi spoštujmo. Predvsem pa pozabimo, da moramo pravice, ki j terjamo zase, priznati tudi drugim Roman Maguša, 7. č, OŠ Mladika, Ptuj 18 - SPORT IN ZANIMIVOSTI 5. DECEMBER 1996 - TEDNIK PLAVANJE Prve uvrsHtve v fínate Sprintersko prvenstvo minuli konec tedna v Ljubljani je potrdilo dobro pripravljenost plavalcev PK Terme Ptuj na začetku zimske sezone. 413 plavalcev iz 15 klubov se je po- tegovalo za naslov najhitrejših v 50-metrskih disciplinah, štafeti in 100 m mešano. Bojana Kološič se je uvrstila v fi- nale med mladinkami na 50 m prosto in 50 m delfin. Kljub temu da je popravila svoj osebni rekord za 8 desetink, je ob rekordnih dosežkih čas 32,14 zadostoval za 4. mesto. Fantje so nastopili na 50 m prosto, 50 m prsno in v štafeti. Zal so zaradi računalniške razpo- reditve nastopili na 50 m prosto na začetku tekmovanja ob 10. uri zjutraj. Posledice vožnje in krat- kega razplavanja so bile vzrok, da so kljub doseženim osebnim re- kordom plavali pod svojimi žel- jami. Na srečo je to bil le začetek tekme. Boštjan Maračič je popra- vil kar oba osebna rekorda za poldrugo sekundo in se med najmlajšimi na tem tekmovanju uvrstil na 14. in 10. mesto. V šte- fetnem plavanju 4 x 50 m prosto pa so ptujski plavalci pokazali, kaj zmorejo. Poplavo osebnih re- kordov je začel Tadej Toplak, ki je svoj 3 ure star rekord izboljšal za 0,7 sekunde. Vzpodbujen z odličnim plavanjem je nadaljeval Matevž Božičko, ki je izbolšal svoj čas za 0,5 sekunde, kar je bil celo 5. rezultat, dosežen na tem tekmovanju pri dečkih. Uroš Gojkovič, ki je že zjutraj popravil svoj rekord za 3 sekunde, je v šta- feti s časom 28,58 potrdil, da od njega lahko pričakujemo še veli- ko. Vsi smo težko pričakovali zadnjega, najhitrejšega v štafeti. Trenerka Tanja ni mogla skriti veselja, ko se je Mitju Ličnu us- tavila ura na 26,92. Ko je Mitju povedala rezultat, je bil upra- vičeno zadovoljen še naslednji dan, saj bi ga ta rezultat, odpla- van v predtekmovanju, uvrstil v finale med mladinci. Ni kaj, tudi ptujski plavalci imajo svojo zgodbo o uspehu, ampak ta je na mokri način. Franjo Rozman STRELSTVO V. pozivni turnir Drugega pozivnega državnega umirja v streljanju so se udeležili .ri strelke in strelci Ptuja. Janez stuhec je bil med člani s 565 krogi sedmi, po končnici pa šesti s 659,9 crogi. Peteršič Alenka je bila med :lanicami in mladinkami s 331 ije v oči dejstvo, da lahko tudi v takšni ulici celo leto raste črna gradnja. Črne gradnje so, kot vemo, velik problem. Marsikdo poreče: Moja ie zemlja, tu so živeli že moji pra- dedje in tudi sam si bom zgradil hišico. Velikokrat gre za območja, ki so daleč od občinskih in držav- nih organov, pristojnih za vsa mogoča potrebna dovoljenja. Pre- den jo sploh opazijo, je hišica zgra- jena in žulji še pečejo, ko se oglasi inšpektor. Seveda v Prešernovi uli- :i sredi Ptuja ni tako. V isti ulici imajo sedež namreč tri ključne in- stitucije, ki skrbe za legalnost gra- denj. Mislimo na Oddelek za okol- ic in prostor v okviru Upravne ?note Ptuj, ki izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja, državno inšpekcijsko službo, ki gradnje nadzoruje, pa tudi enota Zavoda za spomeniško varstvo. Brez presoje njenih strokovnjakov se ne more pričeti nobena gradnja, niti adap- tacija niti resnejše popravilo v sta- rem mestu. In kljub temu je črna gradnja že leto dni tu. Ne sicer vsem na očeh, pač pa na dvorišču Prešernove uli- ce 20. Dvorišče je v lasti Go- milškovih, vendar poteka po njem tudi služnostna pravica za pot in vožnjo sosedovih, Štabučevih. Inšpektor za okolje in prostor je že izdal odločbo za odstranitev pri- zidka, kar naj bi napravil lastnik. Vendar Ivan Gomilšek trdi, da odločbe ni prejel, pa tudi sicer da ima vsa potrebna dovoljenja za pri- zidek. Ali bo inšpektor izdal nalog za rušenje? Kaj se torej utegne do- goditi v prihodnjih tednih v Prešernovi ulici 20? Solastnik dvoriščne hiše^ v Prešernovi ulici 20 a Roman Šta- buc pripoveduje: "Prej je stal tu ozek, morda dvomeirski nizek pri- zidek, v katerem sta bila stranišče in pralnica. Prejšnji lastniki so zra- ven postavili še leseno garažo, ven- dar se z njeno postavitvijo takratni požarni inšpektor ni strinjal, saj je onemogočala dovoz požarnega vo- zila na dvorišče. Sedanji lastniki, Gomilškovi, so vse skupaj porušili, na tem mestu pa zgradili dvakrat večji, pa tudi višji prizidek, ki je skorajda zapolnil dvorišče. Požarno vozilo seveda ne more pri- ti na dvorišče, novi objekt pa tudi ni prav nič podoben prejšnjemu. Sprašujem se, ali je Ptuj zares zain- teresiran za ohranitev dediščine. Ali se za to le načelno zavzema, medtem ko ljudje, ki bi morali za ohranitev skrbeti, tega ne delajo?" Ivan Gomilšek je rekel, da na- merava imeti v novem prizidku sa- nitarije, kot so bile v starem. "Bo- rim se, da bi bilo lepše," je dejal. "Boljše je napraviti novo kot staro. Prej je bilo obokano, sedaj smo zi- dali. Prizidek ni dosti večji, kot je bil prej. Imam vse potrebne papir- je za adaptacijo. Prvič slišim, da bi moral objekt porušiti." Inšpektor za okolje in prostor Zvonko Furman je povedal, da je izdal odločbo za odstranitev pri- zidka in da so jo Gomilškovi goto- vo prejeli. "Prizidek je nov in pre- cej večji, kot je bil. Torej ne gre za adaptacijo, pač pa za novogradnjo. Takšen objekt pa seveda potrebuje lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Nisem še izdal naloga za rušenje, saj mora biti stranki omogočeno, da pridobi ustrezno dokumentaci- jo v določenem roku." Na Oddelku za okolje in prostor lokacijskega in gradbenega dovol- jenja do zaključka naše redakcije niso izdali. Za izdajo jim namreč manjka soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Re- ferent Janko Baštevc, ki se s prime- rom ukvarja, je povedal, da bo iz- dal dovoljenje takoj, ko bo prejel soglasje Zavoda za spomeniško varstvo. V lokacijskem dovoljenju bo zapisano, kako velik bo objekt, koliko etaž bo imel, kakšna bo kri- tina ... Ali bo torej Gomilškov prizidek v Prešernovi ulici dobil potrebna dovoljenja leto dni po tem, ko je že postavljen? Ali bo preobrnil ustal- jeni vrstni red pridobivanja doku- mentov, ki je predpisan zato, da strokovnjaki, med njimi tudi varu- hi dediščine, urbanisti in mestni arhitekt, odločijo, kakšen objekt se kje lahko zgradi? Ali se res ni po- trebno ozirati na zahteve omenje- nih strokovnjakov in zakone, ki sta jih država in občina zapisali tudi zato, da bi ohranili, kar so nam predniki zapustili? Ključna oseba je v tem trenutku direktor Zavoda za spomeniško varstvo Janez Mikuž, ki izdaja so- glasja ali nesoglasja za vse posege v starem mestnem jedru in posege na drugih z zakonom zaščitenih spomenikih. Njegova presoja je bistvena pri izdaji vseh dovoljenj za adaptacije in novogradnje. Ja- nez Mikuž je tudi v Gomilškovem primeru izdal soglasje za adaptaci- jo. Janez Mikuž: "Nisem izdal so- glasja za objekt takšnih dimenzij, pač pa soglasje za objekt v okviru dimenzij starega objekta. Novega soglasja za objekt, ki stoji, ne bom izdal." Po vsem naštetem lahko sklepa- mo, da čaka prizidek v Prešernovi ulici rušitev. Inšpektor namerava potegniti to potezo po preteku roka za pridobitev ustreznih dov- oljenj, je dejal. V podobnih pos- topkih pa je v mestu še nekaj stavb ali vsaj njihovih sodobnih "olepšav". Milena Zupanič Na dvorišču Prešernove ulice je brez ustreznih dovol- jenj zrasel prizidek TRZEC / ZLATOPOROCENCA KRISTINA IN MATEVŽ SIBILA Po petdesetih letih m OVCI precf matiiarjem V gasilskem domu Tržeč je bilo v soboto veselo in slovesno: zlato poroko sta slavila Kristina in Matevž Sibila iz Tržca 5. Svečani obred sta v prisotnosti številnih svojcev in prijateljev zlatoporočencev opravila videm- ski župan Franc Kirbiš in matičarka Nada Galun. Kot naj- starejšemu članu v svojih vrstah pa so Matevžu in njegovi zlati nevesti čestitali in voščili tudi člani domačega gasilskega društva. Matevž je bil rojen 12. septem- bra 1923 v Pobrežju, Kristina, ro- jena Kozel, pa 9. aprila v Tržcu. Zakonsko zvezo sta sklenila 26. oktobra 1946 v Ptuju. Matevža pozna "cela fara", saj je dolga leta, vse do upokojitve, iz dneva v dan, poleti in pozimi, obiskoval števil- ne domove in kot pismonoša pri- našal dobre in včasih, žal, tudi sla- be novice. Takšne pač, kot jih je pi- salo življenje. Kristina je gospo- dinjila in vzgajala otroke. Za vso skrb in dobroto jima je danes hva- ležno vseh pet njunih otrok, ki ju radi obiskujejo v rojstni hiši, zlato- poročenca pa sta še posebej vesela obiskov vsakega od 12 vnukov. Številnim čestitkam in dobrim željam ob visokem jubileju se pri- družuje tudi naše uredništvo. JB Zlatoporočenca Kristina in Matevž Sibila Kulturni križem kražem PTUJ • v četrtek, 5. de- cembra, bo ob 17. uri v pravljični sobi mladin- skega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj zadnja letošnja ura pravljic. Ul- jana Klemenčič bo pri- povedovala pravljico Bratec za Jožefino. PTUJ • V četrtek, 5. de- cembra, bo ob 20. uri v Narodnem domu v orga- nizaciji ZKO koncert an- sambla Orlek. PTUJ • V petek in sobo- to, 6. in 7. decembra, or- ganizira ZKO v Narod- nem domu folklorno del- avnico pod vodstvom Gabriele Merkač, Draga Kuneja, Branka Fuchsa in Majde Pridi. PTUJ • V petek, 6. de- cembra, bo ob 18. uri v galeriji Drava razstava ornamentike Lize Vrane. PTUJ • V petek, 6. de- cembra, bo ob 19. uri v proštijski cerkvi sv. Jurija koncert znanega sloven- skega organista Milka Bizjaka. Na obnovljenih orglah bo izvajal dela Bacha, Stanleyja, Lu- becka in Clerambaulta. PODVINCI • KUD Vito- marci bo uprizorilo v so- boto, 7. decembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Podvincih komedijo Zbeži od žene. PTUJ • V ponedeljek, 9. decembra, bo ob 17. url v gledališču gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Eveline Umek Capek in Klara. PTUJ • V torek, 10. de- cembra, bo ob 18. uri v palaciju ptujskega gradu predstavitev Ptujskega zbornika VI. PTUJ • V petek in sobo- to, 13. in 14. decembra, bo v organizaciji ZKO v Narodnem domu lutkov- na delavnica pod vodst- vom mentorja Saše Jo- vanoviča iz Ljubljane. HOČE • V okviru mese- ca mladinske kulture bo v Kulturnem domu 13. decembra ob 20. uri projekcija Hladnikovega filma Erotikon, 14. de- cembra ob 19. uri pa bo Peter Zobec predstavil in gostil režiserja Boštjana Hladnika. KINO PTUJ • Do konca tega tedna bo ob 18. uri na sporedu Fargo, ob 20. pa Alcatraz. Prihodnji teden bodo ob 18. uri Kretenčkovi, ob 20. pa Čas za ubijanje. CRNA KRONIKA NESREČA V KRIŽIŠČU Z MAGISTRALKO v ponedeljek, 25. novembra, okoli 7. ure je 34-letni Milan K. iz Zgornjega Leskovca vozil golf po lokalni cesti proti Lan- covi vasi. V križišču z magi- stralno cesto je prečkal magi- stralko v trenutku, ko je z nje- gove leve vozil osebni avto hrvaški državljan Dragutin B., star 24 let. Avtonnobila sta trčila, pri tem je Dragutinov avto odbilo levo čez bankino na travnik. Pri tem se je huje ra- nila sopotnica državljanka Hrvaške, 23-letna Dubravka B. NESREČA ZARADI SPOLZKE CESTE Po Tovarniški cesti skozi Ki- dričevo je v petek, 29. novem- bra, ob 6.35 vozila osebni avto 28-letna Lidija Š. iz Majšperka. Dohitela je kolesarko, zavrla, vendar je avto na mokrem in spolzkem cestišču zaneslo. Trčila je v kolesarko, 50-letno Ano K. iz Kidričevega, ta je padla in se pri tem hudo ranila. Z AVTOM PROTI POLICISTU Na Mariborski cesti v Ptuju je v petek, 29. novembra, zjutraj policijska patrulja hotela usta- viti voznika osebnega avtomo- bila, 23-letnega Franca R. iz Starš. Voznik ni upošteval poli- cistovih opozoril, naj ustavi, temveč je z nezmanjšano hi- trostjo zapeljal proti policistu, ta pa je še pravočasno od- skočil. Zatem so voznika poli- cisti ustavili na parkirišču in ugotovili, da je vozil pod vpli- vom alkohola. V Ptuju so ga pridržali do iztreznitve in napi- sali ovadbo za sodnika. TRČIL V PEŠCA IN ODPELJAL v soboto, 30. novembra, ob 17. uri je neznani voznik oseb- nega avtomobila bele ali krem barve pripeljal po Osojnikovi cesti v Ptuju in na prehodu za pešce pri izvozu z avtobusne postaje trčil v 63-letnega pešca, ki je padel in se pri tem lažje ranil. Neznani voznik osebnega avtomobila pa ni us- tavil, temveč je odpeljal naprej. Zaradi razjasnitve okoliščin nezgode ga policisti pozivajo, da se jim javi, prav tako prosijo morebitne očividce, da se jim oglasijo in opišejo svoje viden- je. ZASEGLI PETARDE Na mejnem prehodu v Šen- tilju so prejšnjo nedeljo cariniki pregledali osebni avtomobil 26-letnega I. P iz Ptuja in v njem našli 2900 petard, ki jih ni prijavil. Cariniki so mu tovor odvzeli in mu povedali, da se bo srečal še s sodnikom za prekrške. Z VLOMOM PO GRADBENI MATERIAL v času med 23. in 27. no- vembrom je neznanec vlomil v novogradnjo Vilija P v Krčevini ph Vurberku. Odnesel ali od- peljal je več metrov ladijskega poda, tervola in okno. Lastnika je s tem oškodoval za dobrih 200.000 tolarjev VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Med soboto in ponedeljkom, 23. in 25. novembrom, je nez- nanec vlomil v stanovanjsko hišo Lukdvika M. na Titovi cesti v Poljčanah. Vlomilec je očitno vedel, kaj išče, saj je odnesel le lovsko puško in daljnogled. S tem pa je lastnika oškodoval za Doldruqi million tolariev. Z AVTOM NA NJIVO Po lokalni cesti od Prepolj proti Miklavžu na Dravskem polju se je v nedeljo, 1. decem- bra, okoli 23.30 peljal z oseb- nim avtomobilom 23-letni Sašo R z Dravskega Dvora. Med vožnjo je v desnem ovinku za- peljal levo, potem ga je zanes- lo v desno in čez bankino na njivo, kjer se je avto najprej obrnil na bok, potem pa je ob- stal na kolesih. V nezgodi se je voznik hudo ranil. FF RODILE SO - ČESTI- TAMO: Katarina Pondrk, Rakovci 44, Sv. Tomaž - dečka; Marjeta Mere, Ljubstava 1, Videm - Adrijano; Barbara Fer- bežer. Mirna ul. 8, Bistri- ca ob Dravi - Jerneja; Ire- na Kramer, Draženska c. 28, Ptuj - dečka; Violeta Sekol, Krčevina 155, Ptuj - Blanko; Danica Kar- lovčec, Prešernova 3, Ptuj - Matica; Nataša Šmuc, Kerenčičeva 5, Ptuj - Ino; Vera Resnik, Lackova 8, Ptuj - dečka; Suzana Pa- hernik, Loka 19, Starše - deklico; Milena Janžeko- vič, Špindlerjeva 3, Ptuj - Saro; Renata Krivec, Tru- barjeva 9, Ptuj - Evo; Ro- manca Lašič, Veličane 72, Ivanjkovci - Lariso; Mari- ja Zagoršak, Hromeč 75, Džurmanec - Tomislava; Marija Bratušek, Zg. Le- skovcc 5/a, Zg. Leskovec - Uroša. POPRAVEK: V prejšnji številki Tednika je prišlo do neljube napake pri Osebni kroniki - Rodile so, kjer se besedilo pravil- no glasi: Danica Kozel, Mala Vamica 13/a, Zg. Leskovec - dečka. Za na- pako se opravičujemo. UMRLI SO: Terezija Šegula, Volkmerjeva c. 10, Ptuj 1916, t 23. novem- bra 1996, Ana Arnuš, roj. Bračič, Trdobojci 80, 1926, t 21. novembra 1996, Justina Rimele, Za- grebška C. 45, Ptuj, t 22. novembra 1996, Angela Vernik, Prešernova ul. 30, Ptuj 1910, t 22. novem- bra 1996, Konrad Mere, Zagrebška c. 62, Ptuj, 1925, t 22. novembra 1996, Ernest Janžekovič, Zamušani 61, -f^ 1919, t 23. novembra 1996, Ama- lija Mere, roj. Šmigoc, Seliškarjeva ul. 16, Ptuj, -i' 1924, t 26. novembra 1996, Antonija Perger, roj. Junes, Kerenčičev trg 8, Ormož, '\- 1923, t 26. no- vembra 1996, Rozalija Kokol, roj. Šegula, Mez- govci ob Pesnici 58, 1920, t 24. novembra 1996, Anton Jazbec, Na- raplje 17, 1937, t 27. no- vembra 1996, Alojzij Hole, Žabjak 30/a, Ptuj, 1906, t 28. novembra 1996. Ana Škrabl, roj. Vtič, Kupčinji Vrh 41, îk -1949, t 28. novembra 1996, Marija Klinar, Koroška C. 74, Maribor, 1919, t 26. novembra 1996.