PRAVICA JAVNOSTI Z DNE 25. MAJA 1936,
S. N. BR. 18.829
IN
II.	BR. 8240 Z DNE 27. III.
1939
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1938/39
V	LJUBLJANI 1939
IZDALO RAVNATELJSTVO
PRAVICA JAVNOSTI Z DNE 25. MAJA 1936,
S.	N. BR. 18.829 IN
II.	BR. 8240 Z DNE 27. III.
1939
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1938/39
V	LJUBLJANI 1939
IZDALO RAVNATELJSTVO
TISKALI J. BLASN1KA NASL., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D.D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKUŠ
PRVI DIREKTOR NAŠE GIMNAZIJE f M S G R .
DR. J02E DEBEVEC
PAPEŽEV TAJNI KOMORNIK, PROFESOR PISATELJ, UREDNIK ITD,
+
.
Našemu gospodu direktorju.
Za desetletni jubilej se je naša mlada gimnazija odela v črno kopreno. Žaluje in joka zu svojim prvim ravnateljem dr. Jožetom Debevcem. Ob ranem jutrnjem svitu je dne 5. oktobra 1938 ugasnil sij njegovih trudnih oči.
Se 22. septembra je bil med nami na šoli, poln načrtov za novo šolsko leto. Govoril je o svojem dragem Domu in svetu, dajal navodila, kako usmeriti naše delo za razširitev gimnazije. Kaj je bil vse storil za to! Kako je ugibal, katera bi bila najkrajša pot do cilja! A je, žal, moral prej od tod, preden se mu je izpolnila vroča želja.
Narodni poslanec g. Ivan Dolenec je ob smrti prav posrečeno primerjal dr. j. Debevca s Simonom Gregorčičem. Imenoval ga je učitelja po božji volji. In to je tudi bil. Za našo gimnazijo pa še več: ravnatelj po božji volji. Takoj ob ustanovitvi gimnazije je zgostil vso poslednjo življenjsko silo v gorišču svojega dobrotnega srca in je, dasi že 60letnik, pričel nesebično znova delati in se posvečati mladini. Poučeval je slovenščino in srbohrvaščino ter je pri sleherni uri dajal mladim dušam iz čiste posode svoje duše resnice, lepote in dobrote.
Nimam namena s temi vrsticami izčrpno orisati njegov svetli duhovni lik. Kaj in kako je vse bil, so povedali ali napisali njegovi zvesti prijatelji in hvaležni učenci. Resnično, človek širokega formata: poln duhovniške gorečnosti, plemenite dobrohotnosti, ljubeznive postrežljivosti, neutrudne darežljivosti, tenkosluhe nežnosti, vedre duhovitosti in čiste ljubezni do vseh in vsakogar.
Kaj pa je bil naši gimnaziji? Oprezen, skrben krmar skozi napornih 10 let. Dasi je slabotna roka bolehnega ravnatelja ob težkih veslih omahovala, je njegova močna volja le vztrajala. Njegova velika požrtvovalnost je skušala ladjico, ki ji je na vso moč razburkano neurje časovnih razmer
okrnilo šibka jadra in raztrgalo razpeta krila, za vsako ceno privesti v mirni pristan. Koliko si je prizadeval za organsko zgrajenost in harmoničen razvoj popolne gimnazije! Dosegel je to le deloma. Od samega veselja ni zatisnil očesa, ko je 26. maja 1936 že v poznem večeru izvedel Slovenčevo novico, da so dobili prvi štirje razredi pravico javnosti.
Ko je naslednje jutro z mladeniškim korakom prihitel na šolo, je vzkliknil v pozdrav: „Živela Jugoslavija in naši ministri! Oh, oh, to je prav, da se je prišel sam načelnik beograjske prosvete prepričat, da delamo in storimo, ,kar mož je storiti dolžan'. Zdaj pa kar naprej! Takoj drugo leto začnimo s peto, pripravljen sem, prevzeti latinščino."
Njegovo bistro oko je nato samo še dve leti skrbno čuvalo, kako „barčica po morju plava", kako se vedno več mladine zbira v nji, kako se notranje krepi in bogati, da bi mogla z neminljivimi duhovnimi vrednotami oblikovati „slovensko dekle."
Pridno je obiskoval razrede. Sodeloval je pri pouku, poglabljal razlage, utrjeval in izpopolnjeval znanje učenk. Nič se ga niso bale. Bilo je, kadar je vstopil, kakor da je vzšla v učilnici nova zarja svetlobe in veselosti. Kajkrat je prižgal živo lučko spoznanja v tej ali oni glavici! Ker je veliko vedel, je izvajal pri učnih urah prav smotrno in bistroumno koncentracijo. Gledal je tudi na to, da smo delali intenzivno in s celim razredom.
V	dvomih in pomislekih smo se radi zatekali v njegovo duhovno zakladnico po nasvete. Hvaležni smo mu za vse, kar je dal; hvaležni zlasti še, ker je vsakokrat dajal ves skromen — in iz ljubezni.
Naj osvežim še topel spomin na njegove godove. Imeli smo navado, da smo mu sleherno leto slovesno voščili. Spočetka se je branil, da je škoda časa, da čestitk ne zasluži, da je tak teater odveč ... A njegov zvesti prijatelj, g. prof. Janko Mlakar, ki zna kot nihče drugi razpršiti sleherno meglico neugodja, je zadel vsakič pravo struno in ga spravil v lepo razpoloženje. Zadnja leta se ni več obotavljal v slavnostno okrašeno dvorfifio, kjer so ga učenke sprejele z navdušeno pesmijo in z izbranimi čestitkami. Posebno lepo je bilo slavje 18. marca 1938. Tedaj smo imeli 7 vzporednic. Vsak razred je zastopala po ena voščilka. Sedmero jih je stalo v polkrogu z raznobarvnimi kodroglavimi šopki svežega cvetja. Ena je povedala lepše ko druga. Zlasti ga je ganila čestitka tretješolke Alenčice Svetelove in če-trtošolke Marjance Ziherlove. Izvajali sta sledeče misli:
„Prečastiti gospod ravnatelj!
Letos obhajamo prvi desetletni jubilej, odkar ste zastavili plug v trdo zemljico naše gimnazije. Desetič smo že zbrane k ljubki proslavi Vašega prečastitega godu: vsakič vse hvaležne, vse otroško vdane in vse upapolne v nove vigredne dni, v topli sončni sij in prvo pomladno cvetje in petje.
Pa kako, da nas ni 10 sestric, ki bi se poklonile Vaši ocetni skrbi, Vaši veliki ljubezni?
Pretrnjeva je bila mlada rast naše gimnazije, preveč so jo ovirali sovražni ledeni vetrovi, da do sedaj ni mogla razviti več nego sedem mladik. Vesele smo, da to nebogljeno drevesce danes ni več šibko in slabotno, in da sedmere mladike obetajo lepo cvetje in dobre sadove. Zastopnice vseh razredov Vam iskreno čestitamo in kličemo presrčni: Bog živi! Ali ne pomeni sedmero razredov sedmero radosti, ki so vzklile iz porušenih in strtih nad minulih let? Naj danes Vaše plemenito srce vidi in se raduje samo sedmerih radosti, ki se Vam povijajo v pester šopek lepih uspehov kot dokaz, da se vse veliko poraja le v senci križa in trpljenja.
Prečastiti gospod ravnatelj! Želimo Vam, da je naša mladost Vaša radost, naša sreča — Vaše zdravje in prosimo, da ostanete še nadalje naš očetovski prijatelj in naš skrbni mentor tja do končnega cilja, do višjega tečajnega izpita v naši dragi uršulinski gimnaziji.“
Blagopokojni ravnatelj je bil vidno ginjen. V hipu je zatrl solze. Krog usten mu je zaigral ljubezniv smehljaj. Zbranim deklicam je kar sipal dovtipe, da so se od srca nasmejale. „Vidite, v novi obleki sem prišel. Saj se je izplačalo za tako lepa voščila. O, pa toliko šopkov! Po vsi sobi jih bom razpostavil in vsak dan znova občudoval. Rad imam rože, pa se vseeno za drugo leto priporočim, da mi prinesete močno gorjačo, palico s sedmerimi roglji. Saj veste, kaj to pomeni. Sedmero križev se je že spravilo na moja ramena. Ali se bo še kateri? S pridnim učenjem me boste podprle, osmega bomo skupno nosili.“
V	najlepšem razpoloženju smo se razšli. Vso pot se je prav presrčno zahvaljeval kakor kdo, ki je dobil veliko dragocenost vbogajme. Hvaležnost je značilna poteza plemenitih duš. Gospod ravnatelj je znal biti otroško hvaležen.
Nihče izmed nas ni slutil, da smo voščili poslednjikrat. Pa tudi če bi vedeli, ne bi mogli izkazati večje iznajdljivosti in povedati boljših čestitk.
Ko so prve oktobrske dni tajne prirodne sile že zarisovale smrtne sence v jesensko zoritev, je položil tudi g. ravnatelj svojo poslednjo največjo žrtev, plodovito življenje na oltar Gospodov. Tisočglava množica naše mladine ga je spremila v nemi bolečini na pokopališče, kjer je v raz-sežnem kolobarju objela prostor svečeniških grobov. Preden je belo krsto zagrnila črna zemlja, se je oglasila mehka žalostinka „Vigred se povrne“ ... Pele so jo uršulinske gimnazijke prav občuteno in pretreljivo. Nežni glasovi so turobno izzveneli v večerni mrak. Bilo je, kakor da so zadrhteli angelski akordi iz večnostnih dalj. Globoko ganotje je prevzelo nešteto src .. . Za Marijinim svetiščem na Rožniku je izgorevalo zahajajoče sonce, medel odsvit onega prizora, ki ga je gledal dr. Debevec z Dantejem:
Ce rde v ljubezni žaru moja lica, bolj ko na zemlji vidiš rdeti koga, da žara ne prenese ti zenica,
ne čudi se: to je od tod, ker Boga v obličje zrem!
(Dante, Raj — v prevodu — dr. J. Debevca.)
Ko smo mu leto osorej poslale dotiskano letno izvestje, je naslednje jutro čisto resno dejal: „Izvestje je prav dobro, dve veliki napaki sem pa vseeno odkril. Le kako da ste v letopisu 9. oktobra naglasili: direktor je sam prevzel govor! Ali je to kaj posebnega, če direktor stori svojo dolžnost? Na koncu ste me pa še podpisali, ko vendar nimam za izvestje nobene zasluge. Oh, oh, vse narobe!“ Tako je ponavljal, zmajeval z glavo in tekal po sobi gor in dol. Tolažila sem ga, da bom pri prihodnjem izvest ju bolj pozorna. In zdaj?
Kaj bi rekel k lepi sliki in spominskim vrsticam? „Oh, oh, vse narobe, ker me ni, da bi kaj črtal..
M. P. G.
I.	Učiteljski zbor.
A. Spremembe v šolskem letu 1938/39.
Iz učiteljskega zbora so izstopili:
Prof. m. Magdalena Plevel,
suplentke: Brus Alojzija, Potisek-Jenko Ljudmila, Strašek Jožica.
Spremembe:
Dne 5. oktobra je umrl g. direktor dr. J. Debevec. Uršulinsko predstojništvo jugoslovanske province je sporazumno s kraljevsko bansko upravo dravske banovine imenovalo profesorico dr. m. Pijo Garantini za v. d. direktorico, kar je ministrstvo prosvete odobrilo z dne 11. maja 1939, 11. br. 6835.
Iz učiteljskega zbora je 3. decemlbra izstopil prof. Silvo Breskvar radi poučevanja na učiteljski šoli.
Dne 5. decembra so pričeli poučevati matematiko: prof. Sajovic Oton, Štalec Ivan in Šušteršič Franc.
«>
i. Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1938/59.
Opomba				Je poučeval tudi na uršulinski učiteljski šoli in vadnici	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli in meščanski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli
Druge šolske dolžnosti	1	1		varuh veroučne zbirke	1	voditeljica cerkvenega petja	varuhinja dijaške knjižnice
	cd				ed	cd	
^nipajztrfl	>		1	1	a	-	>
in ijpfsii9p -a*	00 rH	00		00	(M rH	O 1—1	CO 7—f
Kaj je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	prirodopis I. a/5, I. b/3, II. a/3, II. b/3, higiena IV. a/l, IV.b/1, risanje v IV. a/2, fizika IV. a/2	verouk III. a/2, III. b/2, IV. a/2, IV. b/2		verouk I. a/2, I.b/2, D. a/2, II. b/2	žensko ročno delo I. a/2, I. b/2, II. a/2, II. b/2. III. a/2, Ul. b/2	petje I. a/2, I. b/2, II. a/2, 11. b/2, zborovo petje IU.ab/1, IV.ab/1	zgodovina III. b/3, IV. a/3, IV. b/3, zemljepis IV. a/2, IV. b/2
Glavna in stranska stroka	risanje, modeliranje, filozofija, biologija, fizika	verouk		verouk	žensko ročno delo	petje, klavir, violina	pedagogika, filozofija, nar. zgodovina, stenografija
Značaj	direktorica v. d.	profesor		katehet	učiteljica ročnega dela	profesorica	profesorica
						C	
Priimek in ime	M. dr. Pija Garantini		Mlakar Janko	Koretič Franc	M. Ferdinanda Omejc	M. Egidija Menci	M. Imakulata Leben
•A3JS 'dvi2	rH	(M		co		lO	CD
Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli		Je poučeval tudi na 1. državni realni gimnaziji in na državni učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uišulinski učiteljski šoli		Je poučeval tudi na uršulinski učiteljski šoli in na Krekovi gospod, šoli v Ljubljani
varuhinja prirodopisne in fizikalne zbirke	i varuhinja zemljepisne in zgodovinske zbirke	1	1	1	1	1
III. b	cd	-Q	1	1	1	1
\o rH	< T—1	lO	CD	CM	CO	00
matematika I. a/4, II. b/4, III. b/4, IV. b/3	zemljepis I. a/2, I.b/2, III. a/2, III. b/2, zgodovina III. a/5	slovenščina I. a/5, I.b/5, II. b/5	matematika IV. a/5. kemija IV. a/5	slovenščina III.b/4, IV. a/4, IV.b/4	slovenščina II. a/5, srbohrvaščina II.	a/2, II. b/2, III.	a/2, III. b/2	telovadba I. a/2, II. a/2, II. b/2, III. a/2
leor. matematika, uporabna matematika in teor. fizika	obča zgodovina, narodna in bizantinska zgodovina, zemljepis	južnoslovanska književnost, slovenski jezik	fizika, kemija, matematika	južnoslovanska književnost, slovenščina, nemščina, ruščina, nar. zgodovina	južnoslovanska književnost, slovenski jezik s sta-roslov. jezikom, francoščina, ruščina, nar. zgodovina	telovadba, geografija, nar. zgodovina, sociologija
profesorica	suplentka	suplentka	profesor	suplentka	suplentka	profesor
M. Krizostoma Fajdiga I- ■	M. Avksilija Oblak	S. Ancila Novak	Adlešič Miroslav	Anžič Boža	Derganc Hedvika	Dobovšek Marjan
r-	00	05	O	rH	12	CO rH
		a 3 "3		2 3>h	11	
Opomba		Je poučeval na I. državni ] gimnaziji		Je poučevala na uršulinski teljski šol	Je poučeval na mestni re gimnaziji	
Druge šolske dolžnosti	1	1	1	1	1	1
^mpajzu^j	1	1	1	11. b	1	1
jn iji^jsuap -9> ojiAajg	(M	00	\o tH	O T-H		05
Kaj je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	francoščina I. b/3, III. b/3, slovenščina III. a/4, srbohrvaščina I. b/2	francoščina III. a/5	francoščina I. a/5, II. a/5, II. b/5, IV. a/5, IV. b/5	zemljepis II. a/2, II. b/2, zgodovina II. a/2, II. b/2, higiena III. a/l, III. b/1	srbohrvaščina IV. a/2, IV. b/2	fizika III. a/2, III. b/2, IV. b/2 kemija IV. b/5
Glavna in stranska stroka	francoščina, primerjalna gramatika romanskih jezikov, latinščina, jugoslovanska književnost	latinščina, francoščina	pedagogika, filozofija, francoščina	geografija, obča zgodovina, nar. zgodovina s sociologijo	srbohrvaščina, italijanščina	geografija, geologija, paleontologija in petrografija, fizika, meteorologija
•J“»	cd p*	Ut O	cd	cd	K-t O	cd M
KJ CÖ	□ <v	*4—1	a O)	a OJ	«-t-H	d <D
N	a s CA	L. G.	a 3 CA	a d CA	M a	CL 3 CA
Priimek in ime	Dobovšek Milena	Dr. Ilc Josip	Jaklič Helena	J a uh Frančiška	Kuljiš Andro	Lipoglavšek Slava
•A3;s 'duy		»O H	CD yH	[>■ t-H	00 rH	C5 rH
"O
2-3‘Eb
A« ca
<L> <D 0^4
00
(M
C bL CA >N W ;r
2 e c 2 r- — >N W—
O
(M
II.	Šolski letopis.
1938.
Popravni in naknadni sprejemni izpiti so se izvršili 30. avgusta 1938. Priglasilo se je 26 učenk (3 se niso prijavile). Izpit je napravilo 25 učenk, Čampa Erna ni prišla k izpitu.
Izpit so napravile naslednje učenke:
I. a razred: Juvan Kristina, Pleško Vera, Scliauta Irena, Stožir Rafaela, Škerl jasna, Škopek Marija.
I. b razred: Belliar Marija, Demšar Gabrijela, Pogačar Frančiška, Stergar Ljudmila, Stupar Ignaci ja.
II. a razred: Cimolini Breda, Grims Mirjam, Slejko Draga.
11. h razred: Budič Marija, Hofman n Margareta, Šuštar Lidija.
III.	a razred: Derganc Erna, Munih Elizabeta, Ški janc Marija,
Veber Apolonija.
III.	b razred: Čermak Milada, Podboršek Majda, Zaloker Barbara, Zorec Alojzija.
Popravni nižji tečajni izpit:
Izpitni odbor je bil isti kakor v juniju. Izpitu je predsedoval min. odposlanec dr. Sušnik Lovro, načelnik prosv. oddelka kralj. b. uprave po min. odi. S. n. br. IV. 14007 z dne 17. avg. 1938.
Izpit so napravile: Gruden Vida, Mravljak Vera, Strnad Vera. Izpita ni napravila Sršen Vera.
Sprejemni izpit za I. razred:
V	juniju se je priglasilo k sprejemnemu izpitu 88 učenk. Izpiti so se izvršili 23. in 24. junija. Napravilo ga je 86 učenk, izpita nista napravili 2 učenki. Naknadno sta v avgustu z odobren jem min. prosv. napravili sprejemni izpit 2 učenki.
I.	in 2. septembra: Vpisovanje učenk. Vpisalo se je 337 učenk.
6.	septembra: Rojstni dan N j. Vel. kralja Petra II. Zahvalne službe božje se je udeležil direktor dr. Jože Debevec in učiteljski zbor redovnic.
10.	septembra: Otvoritvena konferenca celokupnega profesorskega zbora.
12. septembra: Služba božja na čast Sv. Duhu. Po službi božji ureditev razredov, nato redni pouk.
19.	septembra: Strokovna konferenca jezikoslovcev.
24. septembra so učiteljice slovenščine razložile učenkam pomen velikega dela slovenskega pesnika, pisatelja in vzgojitelja dr. Ani. Martina Slomška.
Od 24. do 28. septembra: Poučna ekskurzija obeh četrtih razredov na Jadran.
5. oktobra je umrl naš spoštovani g. direktor dr. Jože Debevec. Še isti dan je imel g. prof Janko Mlakar žalni govor za svojim dragim tovarišem.
6. oktobra je bila ob 9. uri slovesna zadušnica v uršulinski cerkvi. Dan je bil v znamenje žalovanja pouka prost. Popoldne ob 4. uri smo imeli pogreb.
8. oktobra: Prejem sv. zakramentov.
9. oktobra: Prvi roditeljski sestanek v tekočem šolskem letu.
13.	oktobra so se vršila predavanja o zaščiti pred plinskimi napadi.
21.	oktobra smo praznovali zaščitnico našega reda, sv. Uršulo.
24. oktobra so profesorice zgodovine govorile po razredih o knezu Arzenu.
29. oktobra: Predavanje o pomenu Jadranskega morja za narod in državo. Razredničarke so opozorile učenke na pametno varčevanje, ki je v današnji socialni stiski in denarni krizi še posebno potrebno.
30. in 31. oktobra so učenke skrbele za okras grobov: D. Jenka, Fr. Gerbiča, nepozabnega dr. J. Debevca in velikega nadškofa dr. B. Jegliča.
II.	in 12. novembra so bile duhovne vaje. Vodil jih je jezuit p. J. Žibert iz Ljubljane.
J6. novembra se je ves zavod udeležil kinofilma: Snegulčica.
30. novembra je nadziral zgodovinski pouk strokovni inšpektor min. prosvete Dž. Lazarevič.
I. decembra spomin 20letnega osvobojen ja in narodnega zedinjenja. Slovesna služba božja, nato proslava s sledečim sporedom:
1. Jobst, „Ob dvajsetletnici Jugoslavije“, poje učiteljska šola in gimnazija.
2. Slavnostni govor prof. Fr. Šušteršiča, ki je ob 20letnici lepo prikazal pomen narodnega zedinjenja.
3. Nedved, „Tam, kjer beli so snežniki“, poje meščanska šola.
4. J. Samec, „Ob dvajsetletnici“, deklamacija meščanske šole.
5. Praprotnik, „Beseda sladka domovina“, deklamacija vadnice.
6. Ljudska šola: Jugoslavija — moj dom.
?. Bože pravde.
Od 2. do 6. decembra so se vršila predavanja o narodnem in gospodarskemu pomenu izseljeniškega vprašanja.
Od 24. dec. do 10. jan. je trajal božični šolski odmor.
1939.
27. januarja smo imeli svetosavsko proslavo. Pravoslavne učenke so šle v narodni dom.
30. januarja: Sklepna konferenca za 1. semester. Prosto.
31. januarja smo zaključili I. polletje.
I.	februarja: Razdelitev dijaških knjižic s semestralnimi ocenami.
3.	februarja: Direktorjev dan. Prosto.
4. februarja: Strossmajerjeva proslava.
14. februarja: Slovesna zadušnica za sv. Očetom Pijem XI.
18. februarja je vprizoril g. profesor j. Mlakar svojo novo igro: Usodno jabolko, ki ni bila samo zabavna, ampak tudi poučna.
18. in 20. februarja: Zdravniški pregled obeli četrtih in obeli prvih razredov.
22. februarja je v zvezi s skioptičnimi slikami predaval univ. docent dr. Tgn. Lenček o pokojnem papežu Piju XI.
27.	februarja: Pogreb m. Kajetane Grajzar, dolgoletne varuhinje šolskih kabinetov in bivše pomožne učne moči na gimnaziji.
5. marca je spremil III. b razred s svo jo razredničarko prof. m. Krizostomo Fajdiga umrlo součenko Anico Koblar k zadnjemu počitku. Pogreba se je udeležil tudi njen katehet g. prof. Janko Mlakar.
10.	marca: Zadušnica za pokojno Anico Koblar.
16. marca je nadzoroval inšpektor verouka za srednje šole g. kanonik J. Šimenc svoj predmet.
Od 6. do 17. aprila so trajale velikonočne počitnice.
23. aprila se je vršila akademija PRK. Naše učenke so nastopile z melodramo „Sirota Jerica“.
1.	maja so prejele učenke obeh 4. razredov sv. obhajilo.
3. maja so se vršila po razredih protialkoholna predavanja.
12.	maja so razredi praznovali materinski dan s predavanji, z deklamacijami in s petjem o materi. Pokupile so mnogo srčkov in košaric, da so jih poklonile svojim materam v znak otroške vdanosti in hvaležnosti.
15. maja: Zadnji dan pouka za učenke obeh IV. razredov. Konference razrednih učiteljskih zborov radi končnega ocenjevan ja.
26. maja je inspiciral pouk min. odposlanec g. prosv. inšpektor Silvo Kranjec.
V	protituberkuloznem tednu od 4.—10. junija so se učiteljice prirodopisa in higiene porazgovorile z razredi o nevarnosti pljučnih bolezni in obrambi proti njim.
4. in 5. junija so članice PJS skupno z učiteljsko šolo priredile slavnostno akademijo svojim staršem in prijateljem šole.
5. junija: Popoldne spoved, 6. junija skupno sv. obhajilo.
7.	junija: Popravni izpiti obeh IV. razredov. Istega dne je inspiciral pouk ministrski odposlanec g. prosv. inšpektor Silvo Kranjec.
7.	in 8. junija: Razstava risarskih del učenk gimnazije in učiteljske šole.
9. junija: Konferenca učiteljskega zbora za določitev učnih knjig za šolsko leto 1939/40.
10. junija: Pismeni nižji tečajni izpit. Celodnevna ekskurzija
II.	a, II. b in 111. b razreda.
12.—16. junija: Ustni nižji tečajni izpit.
15. junija: Zadnji dan pouka. Razredne ocenjevalne konference.
16. junija: Sklepna konferenca celokupnega učiteljskega zbora.
20.	in 21. junija: Vpisovanje za sprejem v srednjo šolo.
23. in 24. junija so se vršili sprejemni izpiti.
28.	junija: Sklep šolskega leta z zahvalno službo božjo, vidovdansko šolsko proslavo in razdelitvijo letnih izpričeval. Slavnostni govor je imela prof. Helena Jaklič.
*
Učenke so med šolskim letom napravile predpisano število ekskurzij. Kno ali večdnevne ekskurzije so bite v sledeče kraje: Stična—Muljava, Kranj—Velesovo, Cel je, Planica, Jesenice—Črni vrh, Čatež—Zaplaz, Št. Janž, Zagreb—Sušak—Kraljeviča in Crikvenica.
Mnogo veselja smo doživeli v letošnjem marcu, ko smo z božjo pomočjo izposlovali dovoljenje za višje gimnazijske razrede. Akt je izdan II. Br. 8240 z dne 27. marca 1959 in se glasi: „O dobravam : da se počev školske 1939/40 g o d i n e p o s t u p n o otvore viši razredi u privatnoj ž e n s k o j g i m n a z i j i U r š u-I i n k i u Ljubljani, s p r a v o m j a v n o s t i“. Podpisal ga je sedanji prosvetni minister gospod Stevan Čirič. Iskrena mu hvala!
Posebna zahvala bodi na tein mestu izrečena gg. narodnemu poslancu direktorju v p. I v a n u D o 1 e n c u in ban. svetniku dr. Josipu K a m u š i č u , ki sta se neustrašeno in požrtvovalno borila za pravice naše gimnazije.
Učenki A ni ki Koblar u spomin
Ledena roka smrti je letos segla tudi v mlado gredico naše gimnazije in tam zlomila droben, nežen cvet. Anika Koblar, učenka III. b razreda, se je 3. marca t. I. preselila v boljše življenje.
Saj je bila tako majhna, drobna in tiha, da smo komaj vedeli, da je med nami. Pa vendar je z njenim odhodom v razredu zazijala vrzel. V prvi klopi je sedela, bleda in trudna včasih, pa vedno pazljiva in dejavna. V bolezni šele se je pokazala, kako ji je bila šola prirasla k srcu. „Shirala Vam bo od hrepenenja, če je ne pustite v šolo — to je njena dušna hrana", je rekel zdravnik njenim staršem. Pa je spet prišla — a le za malo časa. Potem je morala ostati doma. In tedaj so jo hodili obiskovat — gospod katehet in součenke. Kako se je razveselila vsakega obiska!
Malo, šibko telesce se je neverjetno upiralo smrti. Anika je hotela še živeti! Težko se je vdala v božji sklep, težko dala slovo ljubim staršem, bratcema, sošolkam, knjigam . . . Ledenomrzla sapa je vela preko polja, ko smo jo, z žalostjo v srcu in z molitvijo na ustnih, spremljale k Sv. Križu. Tako težko smo razumele, da je ne bo več med nas in da bo njen prostor v prvi klopi ostal prazen ... Ponovno smo se potem zbrale okrog oltarja, na katerem se je za našo pokojno Aniko opravljala najsvetejša daritev. Saj tudi otroška duša stopi zadolžena pred večnega Sodnika.
V	tolažbo nam je zavest, da Anika zdaj nič več ne trpi, da se njena ukaželjna duša napaja ob studencu večne Modrosti, da ve za nas in čuti našo molitev — pa da tudi ona prosi za nas.	M.	K.
III.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1938/39.
T. r a z r e d.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodlbe sv. pisma, I. del.
Ba jec-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica za I. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica, 1. letnik.
Južnič, Francoska vadnica, 1. letnik.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kranjec-Vazzaz, Zemljepis za 1. razred srednjih šol.
Kunc. Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Dr. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in 11. razred srednjih šol. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 4 izdaja.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
II. razred.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica za
II.	razred.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica, II. del.
Južnič, Francoska vadnica, II. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za 11. razred srednjih šol. Binter-Štrukelj, Zgodovina starega veka za II. razred srednjih šol. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju. Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc. Aritmetika za 1. in II. razred srednjih šol.
Dr. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred srednjih šol. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 4 izdaja.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
III. razred.
Jaklič-Vrečar, Liturgika.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka za III. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica, III. del.
Južnič, Francoska vadnica, lil. del.
Južnič-Kolarič, Nemška vadnica za srednje šole, I. letnik. Binter-Štrukel j, Zgodovina srednjega veka za III. razred. Bohinec-Savnik, Zemljepis za lil. razred srednjih in sorodnih šol. Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 11. izdaja.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol. Ziegler-Žabkar-Branč, Geometrija za 111. in IV. razred srednjih šol. Pirc, Higiena, Učbenik za 111. in IV. razred srednjih šol.
IV. razred.
Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih šol.
Breznik, Slovenska slovnica za IV. razred srednjih šol. Bajec-Rupel-Kolarič-Sovre-Šolar, Slov. čitanka za IV. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbskohrvatska vadnica, IV. del.
Južnič, Francoska vadnica, IV. del.
Kolarič, Nemška vadnica, 11. del.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, II. del. Bohinec-Miklavčič-Savnik, Zemljepis za IV. razred.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol. Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za lil. in IV. razred srednjih šol. Zobec, Kemija za IV. razred.
Pirc, Higiena, Učbenik za III. in IV. razred srednjih šol.
IV.	Vzgojno delo.
1.	Šola in dom.
Ni dvoma, da je pravilno urejen stik šole z domom velikega vzgojnega pomena. Ako dobi šola globlji pogled v izvenšolske razmere učenca, ki povse bolj oblikujejo njegovo dušo kot pa obilno šolsko delo, ga bo laže razumela in bolje vzgajala. Saj je njena naloga, da zajame obe plati mlade duše, tako intelektualno kakor nagonsko. Ker je družina osnovna celica, ki naj v prvi vrsti osrečuje in plemeniti poedinca, je zavod priredil staršem razen roditeljskih sestankov tudi še pedagoški teden. Otvoril ga je spiritual in katehet naših šol g. Franc Koretič. Razvil in obrazložil je nekaj globokih misli iz okrožnice Pija XI. o verski vzgoji.
Drugo predavanje je imel g. dr. Vilko Fajdiga o temi: „Krščanski vzgoji nevarni činitelji.“
O	socialni vzgoji naše mladine je govoril univ. docent dr. Stanko Gogala.
Ker je čustveno življenje in izživljanje za žensko naravo velikega pomena, je tozadevno vzgojo osvetlil dr. Emil Hrovat.
Mladinsko čtivo je ogovoril ravnatelj dr. J. Pogačnik.
Zaključno predavanje je prevzel zdravnik dr. Arko. Pojasnjeval je staršem vpliv razvojne dobe mladoletnice na njeno duševno življenje.
Vsem spoštovanim požrtvovalnim predavateljem iskrena zahvala! Obilna udeležba je bila že sama po sebi prvo in najlepše priznanje
in jamstvo za plodovit uspeh. Nedvomno so klena zrna padla na rodovitna tla in bodo obrodila stoteren sad.
Zadnji dan so učenke presenetile zbrane starše z dramatičnimi prizori in deklamacijami v francoščini. Žele so mnogo hvale in pohvale.
Sleherni član učiteljskega zbora je bil tedensko eno ali dve uri staršem na razpolago za pojasnila glede napredka in vedenja učenk.
2.	Dijaška društva.
/a razmah in poglobitev etične, patriotične in splošne izobrazbe učenk so si prizadevala sledeča dijaška društva:
a) Podmladek Rdečega križa.
Nadzorna voditeljica m. Pija Garantini.
Šolski odbor PRK so tvorile razredničarke z direktorico kot predsednico. Tajniške posle je opravljala prof. m. Imakulata Leben. Blagajniške pa prof. m. Egidija Mencin. V razredih so članice izvolile posebne odbore, ki so prirejali seje, na katerih so razpravljali o nalogah in poslih PRK. Letos je na zavodu 147 podmladkaric.
Dne 23. aprila so sodelovale pri akademiji PRK v frančiškanski dvorani.
Dne 22. decembra so podmladkarice priredile božičnico revnim učenkam. Zbrale so obleke in obutve v vrednosti do 1000.— din za osirotelo deco obmejnih Slovencev. Nudile so revnejšim učenkam materialno pomoč: zlasti ob koncu šolskega leta za Izvest je ali kolek.
b) Podmladek Jadranske si r a ž e.
Nadzorna voditeljica supl. Slava Lipoglavšek.
Novo poslovno leto se je pričelo v oktobru leta 1958., ko je supl. Slava Lipoglavšek sklicala občni zbor. V PJS je organiziranih 185 članic. Te so izvolile sledeči odbor: predsednica: Svetel Alenčica, tajnica: Bajc Gabrijela, blagajničarka: Polgar Lizelota, vse učenke četrtih razredov.
Na rednih mesečnih sejali je odbor razpravljal o društvenem delu in o nabiranju članic.
Podmladkarice so 3. in 4. junija priredile staršem in prijateljem akademijo s prav pestrim sporedom.
Imovina PJS znaša 1300.— din in je naložena v Mestni hranilnici v Ljubljani.
c) Počitniška zveza, FS, podružnica.
Nadzorna voditeljica m. Avksilija Oblak.
Uršulinske šole v Ljubljani imajo skupno podružnico FS. Pridružila se je tudi Višja Krekova gospodinjska šola. Namen organizacije, ki je najmočnejša dijaška organizacija v državi je, da omogoča
dijaštvu 50% popust na drž. železnicah in ladjah. Nudi jim možnost potovanja, da morejo spoznati naravne lepote in prirodne zaklade ter zgodovinske in zemljepisne posebnosti širše domovine. Delovanje FS je v letošnjem šolskem letu otvorila m. Avksili ja Oblak z občnim zborom z dne 29. januarja 1939. Izvoljen je bil odbor:
predsednica: Kobal Marija, tajnica Brudar Marija, obe učite-ljiščnici; blagajničarka: Svetel Alenčica, četrtošolka.
Letos je včlanjenih 88 učenk, blagajniški promet je znašal "080.— din.
V.	Kabineti in knjižnice.
Veroučna zbirka.
Prirastek: 10 slik.
Koncem šolskega leta obsega: 110 velikih stenskih slik, 58 manjših slik, 35 nazoril za liturgijo maše, 2 zemljevida Palestine.
Prirodopisna zbirka, i
Prirastek: 3 slike za somatologijo, 11 slik za zoologijo, 2 sliki za botaniko, 200 podstavkov za minerale.
Zbirka obsega:
Za somatologijo: 1 človeško okostje, 1 lobanja, 1 preparat človeške krvi, 11 modelov, 19 slik.
Za zoologijo: 176 nagačenih živali, 10 zbirk žuželk, 25 alkoholnih preparatov, 80 mikroskopskih preparatov, 167 stenskih slik.
Za botaniko: Več zbirk različnih semen, 102 stenski sliki.
Za mineralogijo in geologijo:	278 mineralov, 35
okamenin, 56 modelov in 200 podstavkov.
Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Prirastek: 4 zemljevidi, 6 zemljepisnih slik, 4 zgodovinske slike, 1 načrt.
Zbirka vsebuje:	171 zgodovinskih slik, 80 zemljepisnih
zbirk, 77 zemljevidov, 2 globusa, 5 načrtov, 19 ilustriranih knjig, 26 albumov, 5 zbirk stereoskopskih slik, 7 aparatov, 2 reliefa, numizmatično zbirko.
Risarska zbirka.
Prirastek: 22 košaric, 40 umetniških slik.
Zbirka o 1) s e g a : 281 geometrijskih modelov, 40 sadrenih modelov, 98 lepotičnih modelov, 60 kosov suhe robe, 180 različnih predmetov, 40 umetniških slik.
Glasbena zbirka.
Prirastek: 8 pesemskih zbirk.
Koncem šolskega leta šteje zbirka: 2 tabli za, note, 6 tabel, 2 metronoma, 6 violin, 4 klavirje, 3 pianine, 1 harmonij, 1 noto
premičnico, 7 zbirk cerkvenih pesmi, 5 zbirk domovinskih pesmi, 100 cerkvenih pesmaric, 94 svetnih pesmaric in pesemskih zbirk, 4 spevo-igre.
Telovadna zbirka.
Stanje neizpremenjeno.
šteje: 2 plezalni lestvi z napravo za vodoravno lestev, 2 para krogov, 2 bradlji, I konja, 6 plezal, 52 ročk, 2 blazini z usnjeno prevleko, 1 dolgo kolebnico, 8 kratkih kolebnic, 60 lesenih palic, 6 velikih nogometnih žog, 10 majhnih žog, 2 medicinski žogi, 20 obročkov, I mrežo za odbojko, 1 aparat za merjenje velikosti, 2 tamburina, 2 košari za telovadne igre, orodje za skoke, 2 deski, 2 stojali, 1 vrvico, I stopnico, 1 prožno desko.
Učiteljska knjižnica.
Prirastek: 105 knjig, ki so bile naročene, kupljene ali podarjene.
Koncem šolskega leta šteje knjižnica 4944 knjig.
Zavod je naročen na sledeče liste in revije: Službeni list* Prosvetni glasnik, Glasnik jugoslovenskog profesorskog društva, Slovenski učitelj. Popotnik, Čas, Geografski vestnik, Proteus, Dom in svet, Mladika, Mentor, Kronika slovenskih mest, Cerkveni glasnik, Pevec; publikacije Slovenske Matice, Šolske Matice, Mohorjeve družbe, Društva sv. Jeronima, Zbirko domačih pisateljev, knjižno zbirko Kosmos, Akademsko biblioteko in Glasilo Slavističnega društva.
Dijaška knjižnica.
Tekom leta se je pomnožila za 40 knjig.
Koncem leta ima 850 slovenskih, 126 srbohrvatskih in 145 nemških knjig. Skupno šteje 1099 knjig.
VI.	Telesna vzgoja in zdravstveno stanje učenk.
Telesna vzgoja ima namen, da ohrani in krepi mlademu človeku eno največjih dobrin — zdravje. Zato skrbi za razvoj čim več sposobnosti, zlasti takih, ki bi se sicer ne razvile. Povečuje vsestransko delavno zmožnost, ureja pravilno delovanje viseli organov ter usposablja telo za prenašanje večjih naporov. Še več. Telesna vzgoja, posebno še redne telovadne vaje, razvijajo prisotnost duha, utrjajo disciplino, vzbujajo samozavest in krepe voljo.
Telovadni učitelji(ce) goje na zavodu vse vrste lahke atletike v lastni prostorni telovadnici in na velikem igrišču šolskega vrta. Učenkam je na razpolago ves inventar telovadne zbirke: 100 komadov orodja. Razen tega telovadi 54 učenk v raznih telovadnih krožkih. Ortoped ične telovadbe se udeležuje 12 učenk. Mnogo deklic se vežiba v posameznih športnih panogah: v plavanju, veslanju, kolesarjenju in smučanju. Plavati zna 84 učenk, veslati 56, smučati 14, kolesari 21 učenk, drsa se jih letno okrog 90.
Zdravstveno stanje je bilo v šolskem letu 1938/39 ugodno. Vendar smo imeli 5 slučajev škrlatinke in 2 slučaja davice. Vse učenke so se izleči le b rez zlih posledic. Predpisani zdravstveni fond po 20 din za učenko je znašal (>720 din. Zdravnica šolske poliklinike šefinja soci-alno-med. oddelka zdravstv. svetnica ga. dr. Šimec Amalija je dne 17., 18., 20. in 21. februarja preiskala učenke obeli prvih in četrtih razredov in ugotovila, da so vobče telesno in duševno dobro razvite. Koliko se jih je zdravilo v splošnem ambulatoriju drž. šolske poliklinike, je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Bolezni	1.		11.		III.		IV.		Skupaj
	a	b	a	b	a	b	a	b	
Infekcijske bolezni		2	3	2	1	1	1	—			10
Očesne bolezni		2	—	5	5	4	1	—	—	17
Tbc, obolelost pljuč in pljučnih bezgavk	6	3	2	2	3	—	—	2	18
Ušesne bolezni		—	1		1	1	—	—	—	3
Kirurgične bolezni		2	2	1	1	1	—	—	—	7
Živčne bolezni		—	—	—	—	2	—	—	—	2
Bolezni srca in krvnega obtoka . . .	—	—	—	—	—	1	—	—	1
Bolezni prebavil		—	—	—	—	1	—	—	—	1
Bolezni dihalnih organov		3	2	1	3	2	—	4	1	16
Žlezne bolezni		—	—	—	1	1	—	—	4	6
Kožne bolezni		—	4	2	1	4	1	—	2	14
Konstituc. bolezni		1	2	—	—	2	3	1	3	12
Bolezni zob		2	1	1	1	2	—	—	—	7
Ostale bolezni		1	3	—	1	3	1	2	2	13
Bolezni kosti in mišic		1	1							2
Skupaj • .	20	22	14	17	27	8	7	14	129
Debeli tisk znači odličen, razprti prav dober, navadni pa dober uspeh.
I.	a razred.
Razredničarka m. Avksilija Oblak.
1. Antossewiez Ana
2. Avsenek Majda
3. Basa j Sonja
4. Bizjak Rozalija
5. Bohinec Marija
6. Bricelj Zvonka
7. B 11 r k 11 š Mira
8. Černe Vera
9. Černigoj Vlasta
10. Dolinar Marija
11. Dragar Ana
12. Jelenc Ivana
13. Kastelic Angela
14. Kavčič Sonja
15. Klemenc Lidija
16. K o r i t n i k Polonca
17. Kravcar Sonja
18. Kunc Irena
19. Logar Danica
20. Lovrenčič Helena
21. Maček Apolonija
22. M a g i s t e r Marij a
23. Melde Vida
24. Miličič Jelisava
25. M u c k Marija
26. Munda Ivka
27. Pengov Ana
28. Petelin Majda
29. P u c h e r Terezija
30. Rus Marija
31. Sorgo A dela
32. Stanonik Lina
33. Stanovnik Marija
34. S u h a d o 1 c Nataša
35. Š i f r e r Majda
36. Šmalc Mateja
37. Š u 1) e 1 j Marjeta
38. V i d i c Marija
39. Tovornik Danijela
40. Z a j c J o ž e f i n a
Popravni izpit imajo:
1. 1 linterlecliner Ana iz slovenščine
2. Jeločnik Silva iz matematike
3. Sabo Cvetana iz francoščine
4. Štular Marija iz francoščine
1. Ahlin Ivica
Razred ponavljajo:
2.	Jager Sonja	3.
N e i z p r a š a n a :
1.	Bernik Marija
Lubšina Marija
I.	h razred.
Razredničarka s. Ancila Novak.
1. Biček Matilda
2. Bradeško Ana
3. Breznik Marija
4. B r u n e r Emili j a
5. Čampa Erna
6. Doli 11 a r Marija
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
Galjot Ljudmila	25.
Golobič Angeln	26.
Gross Anzelma	27.
Hriberšek Herta	28.
Jakša Simona	29.
Janc Adela	30.
Jankovič Marjeta	31.
Jelnikar Darja	32.
Jerše Jožefa	33.
Kavčič Margareta	34.
Klar Otilija	35.
Kullak Irma	36.
Lekšan Marija	37.
Mehkota Majda	38.
Mercina Boža	39.
Pečnik Marjeta	40.
Perne Brigita	41.
Poberaj Tatjana	42.
Podboršek Ana Razpotnik Ana Rozman Marija Rebek Zlata Rossberg Helga Schiffrer Pavla Sosič Danijela Stresen Ana Strnad Amalija Škodnik Melita Štirn Simona Škufca Milena Tepina Amalija Treven Jožica Velkovrh Marija Vogrin Marija Zabukovec Marija žužek Terezija
Popravni izpit imajo:
t. Bizjan Božena iz francoščine
2. Černe Marija iz zemljepisa
3. Ferlič Sonja iz francoščine
4. Huljič Bonka iz matematike
5. Kovač Ana iz francoščine in matematike
6. Ovsec Jelka iz matematike
7. Rijavec Ana iz francoščine
8. Warbinek Mira iz zemljepisa
9. Zajec Marija iz matematike
1. Barbo Livia
Razred ponavljajo
2.	Grošelj Marija
II.	n razred.
’ovirk Marija
Razredničarka m. Egidija Mencin.
1. Brilej Barbara	13.
2. Curk Lurška	14.
3. Čatar Frančiška	15.
4. D o b o v i š e k B i b i j a n a	16.
5. Globočnik Blanka	17.
6. Gliha Nevenka	18.
7. Gorjanec Anastazija 19.
8. Herzmansky Hermina	20.
9. H u b e r t Margareta	21.
10. Janežič Slavica	22.
11. Katnik Ivana	23.
12. Klemenčič Tita	24.
Knez Desanka
Komar Matjana Lipovž Nada Lončar Marija Lulik Breda Ma r n Magdalena Marsel Alenka Mayer Doris Megler Nežica Oblak Breda P 1 e š k o Vera Poklukar Helena
25. Radovan Vera
26. Rebec Ljudmila
27. Schauta Irena
28. Seljak Lea
29. Sever Majda
30. Sfiligoj Marija
31. Srebot Tatjana
52. Staudacher Edeltrauta
55. Šinkovec: Ana
54. Škopek Marija
55. Škrbec Frančiška
56. Šmid Jožica
57. Zaloker Stanislava
58. Žabkar Jožica
59. Žitnik Marija
Popravni izpit ima j o :
1. Govekar Marija iz matematike
2. Juvan Kristina iz francoščine in zgodovine 5. Kunej Irena iz matematike in prirodopisa
4. Stožir Rafaela iz francoščine in zgodovine
5. Škerl Jasna iz zgodovine
R a z r e d p o n a v 1 j a :
I.	Kocmur Božena
8.
9.
10.
I
14.
15.
16. 17.
II.	b razred.
Razredničarka supl. Jauli Frančiška.
Babnik Ivanka	18.
Bizjak Milena	19.
Cuderman Antonija 20. Debevec Rozalija	21.
Dolinar Zdenk a	22.
Erman Ana	25.
Goli Andreja	24.
Grobljar Pavlina	25.
Guček Antonija	26.
Gudrich Leopoldina	27.
Hafner Pavla	28.
I I u b a d D a r j a	29.
Jaklič Doroteja	50.
Kajfež Majda	51.
Kalin Saloma	52.
Koželj Marija	55.
Karla	54.
Angela
Kregar
K rli in
Maček Marija Miklavčič Breda Oblak Miroslava Oman Marija Orožen Alenka Pečnik Metoda Pogačnik Ana P i' i m o žič S t a n i s 1 a v a Robas Mari ja Sedej Silva Š k e r 1 Pavla Tekavec Milena Vidmar Marija W e r n i g B o ž e n a Zubalič Angela žužek Janja
Popravni izpit imajo:
1. Demšar Gabrijela iz francoščine in matematike
2. Langus Terezija iz francoščine
5.	Logar Milena iz zgodovine in prirodopisa
4. Prosen Ivanka iz francoščine in matematike
5. Rome Ana iz francoščine in prirodopisa
6. Smerdu Marija iz francoščine
7. Sporn Magdalena iz matematike
8. Stergar Ljudmila iz slovenščine in francoščine
9. Štupar Ignacija iz francoščine in matematike
10. Zupančič Marija iz francoščine in prirodopisa
R a z r e d ponavlja:
1. Pogačar Frančiška
III.	a razred.
Razredničarka m. Ferdinanda Omejc.
1. A h 1 I e 1 d Elizabeta	(0.	Mlakar Miroslava
2. Češenj Mirjam	17.	Nadrag Ana
3. Dragar Ema	18.	Novak Marija
4. Golob Marija	19.	Pirkovič Edvarda
5. Hlebš Zofija	20.	Pirnat An a
6. Hubad Slavica	21.	P 1 e s s Tatjana
7. Hren Marija	22.	P u c i h a r Antonija
8. Jaklič Zdenk a	23.	Puntar Silvestri»
9. Jurčič Marjetka	24.	Rabič Slava
10. Keše J usti n a	25.	Sattler Stanislava
11. Kuhelj Marija	26.	Šmalc Marija
12. L a p a j n e M a r i j a	27.	Vogrin Pavlina
13. L j u b i č Vlasta	28.	Vovk Jožefa
14. Maček Martina	29.	Zajec Zlatka
15. Medvešček S i 1 v e r i j a 30.	Z d r a v i č Darinka
Popravni izpit imajo:
1. Delič Olga iz matematike
2. Fuhrman Marija iz matematike
3. Gogala Jelena iz francoščine
4. Grims Mirjam iz francoščine in matematike
5. Pavlin Ernestina iz matematike
6. Schiffrer Antonija iz matematike
7. Zubalič Doroteja iz francoščine in matematike
Razred ponavljata:
I. Lackner Vanda	2. Šemrov Marija
Neizprašana:
I. Cimolini Breda Razredni izpit po čl. 54:
I. Slejko Draga (je delala izpit, a ga ni končala)
III.	b razred.
Razredničarka m. Krizostoma Fajdiga.
1. Bizjak Marija	3. Borčič Mirjana
2. Bogataj Marija	4. C v e k Marija
5.	Demšar Božena	23.	Mošet Silva
6.	E b b e r Majda	24.	Naglič Marija
7.	Fabiani Amalija	25.	Nosan Ana
8.	Fabiani Pavla	26.	Ovsec Andreja
9.	Glažar Magdalena	27.	P a h o r T a t j a n a
10. Hajnrihar Dašenjka		28.	Pavlin Ana
11.	Hladnik Marija	29.	Pogačnik Jelka
12.	Izlakar Albina	30.	P o 1 j a n e c Ana
13.	Izlakar Mihaela	31.	Poljanec Majda
14.	Jovan Irena	32.	Podgorsky Ernestina
15.	Kamušič Sonja	33.	Savinšek Bogomila
16.	Kavec Nevenka	34.	Simonič Magdalena
17. Kralj Jožefa		35.	S t r o j a n š e k Marija
18.	Krenner Vera	36.	Teržan Tatjana
19.	Kržan Terezija	37.	Todorovič Lepša
20.	Lončar Marija	38.	Turnšek Irena
21.	Malier Ivana	39.	Zupan Bogomira
22.	Marušič Vida		
	Popravni	i z p	it imajo:
1. Budič Murija iz francoščine in fizike
2. Hofmann Margareta iz francoščine
3. Hvale Jožica iz francoščine in nemščine
4. Novšak Branislava iz nemščine
5. Stibilj Marta iz francoščine in nemščine
N e i z p r a š a n a :
I.	Šuštar Lidija
IV.	a razred.
Razredničarka m. Pija Garantini.
1. Ahačič Marija
2. Auersperg Andra
3. Bartol Majda
4. Benedik Vita
5. Blažič Ruža
6. Boh Ada
7. Derganc Erna
8. D o b e i c Marija
9. Dobršek Mercedes
10. Florjančič Tatjana
11. Habe Špela
12. Ješe Iljana
13. Kavčič Frančiška
14. Krulej Nuša
I.	Šturm Nada
15. Lešnjak Melanija
16. P e r i č Marija
17. Perko Silva
18. Polgar L i z e 1 o ta
19. Puclier Urška
20. Razima Herla
21. Rebek Nevenka
22. Rebolj Ljubica
23. Skuhala Milena
24. Suhadolc Marjeta
25. Svetel Alenčica
26. Škrjanec Marija
27. T h o m a n n Erna
Neizprašani:
2. Veber Apolonija
Razredničarka m. Imakulata Leben.
1. Arhar Ivica
2. Bajc Gabrijela
3. B e b a r Frančiška
4. B o š t e 1 e Marija
5. Čermak Milada
6. Č r n k o Ljerka
7. H a b i c h t Marija
8. Habjan Marjanca
9. Heinrihar J. Božena
10. Janežič Jožefa
11. Kuželj Almira
12. Lah Marija
13. L a p p a i n Lea
14. Metelko Adalberta
15. Michler Helena
16. Munda Majda
17. M ii 1 1 e r Marija
18. Počkaj Dušanka
19. Poderžaj Božislava
20. R e m š k a r Marija A
21. Rihtar F e 1 i c i j a
22. Schroif Olga
23. Tomšič Vera
24. Z e v n i k Kristina
25. Zupan Matilda
Razred ponavljata:
I.	Podboršek xMajda	2. Škarja Metka
N e i z p r a š a n a :
1.	Stražar Rafaela
n a
Vlil. Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil od 10. do 15. junija v IV. a in IV. b razredu. Predsedoval mu je min. odposlanec prosv. inšpektor g. Silvo Kranjec, ki ga je min. prosvete imenovalo z odlokom IV. Br. 4863 z dne 3. maja 1939.
K izpitu se je prijavilo iz IV. a razreda 27 in iz IV. b razreda 25 učenk.
Izpitna odbora sta bila:
v IV. a razredu: m. Pija Garantini kot razredničarka, prof. Adle-šič Miroslav za matematiko, m. Imakulata Leben za zemljepis in zgodovino, supl. Anžič Boža za slovenščino in supl. Jaklič Helena za francoščino;
v IV.b razredu: m. Imakulata Leben, razredničarka, za zemljepis in zgodovino, m. Krizostoma Fajdiga za matematiko, supl. Anžič Boža za slovenščino in supl. Jaklič Helena za francoščino.
Pismeni izpit iz slovenskega jezika je bil 10. junija. Naloga se je glasila: Morje, oj moje morje!
Uspeh izpita:
1.	Oproščene so bile po čl. 2 pravil o nižjem tečajnem izpitu naslednje odlične in prav dobre učenke:
1. Boh Ada
2. Dobeic Marija
3. Florjančič Tatjana
4. Ješe lljana
5. Kavčič Frančiška
6. Perič Marija
IV. b
t. Bajc Gabrijela
2.	Bebar Frančiška
5.	Boštele Marija
4. Črnko Ljerka
5. Kuželj Almira
2.	Izpit so napravile:
I	V. a
1. Ahačič Marija
2. Auersperg Andra
3. Bartol Majda
4. Benedik Vita
5. Derganc Erna
6. Dobršek Mercedes
7. Habe Špela
IV. b
1. Arhar Ivica
2. Čer mak Milada
3. Habicht Marija
4. Habjan Marijana
5. Heinrihar Jul. Božena
6. Janežič Jožefa
7. Lah Marija
8. Lappain Lea
7. Perko Silva
8. Polgar Lizelota
9. Pucher Uršula
10. Razima I lerta
11. Suhadolc Marjeta
razred:
(). Munda Majda
7. Počkaj Dušanka
8. Schroif Olga
9. Zevnik Kristina
razred:
8. Lešnjak Melanija
9. Rebek Nevenka
10. Rebolj Ljubica
11. Skuhala Milena
12. Svetel Alenčica
13. Thomann Erna
razred:
9. Meielko Adalberta
10. Michler Helena
11. Miiller Marija
12. Poderžaj Božislava
13. Remškar Marija Ana
14. Rihtar Felicija
15. Tomšič Vera
Popravni izpit v avgusta bodo delale:
IV.	a razred:
1. Blažič	Ruža iz	francoščine
2. Krulej	Nuša iz	zemljepisa in zgodovine
3. Škrjanec Marija iz zemljepisa in zgodovine
IV.	b razred:
I. Zupan	Matilda	iz francoščine.
Nobena učenka	ni bila	odklonjena za	leto	dni.
1.	Število učenk
V razredu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisanih in doseljenih	Skupaj	Zapustile so šolo zaradi					Od vpisanih učenk je ostalo koncem leta
	Novink	Ponav- ljalk	Skupaj			prestopa v druge šole	izključitve po §43	smrti	iz drugih vzrokov	Skupaj	
I. a	48			48	1	49	1					—	1	48
I. h	55	1	56	1	57	2					1	3	54
II. a	43	—	43	2	45						45
II. 1)	44	2	46	—	46						46
lil. a	40	1	41	—	41						41
III.1)	45	1	46	—	46	—			1	—	1	45
IV. a	30	—	30	—	30	—					1	1	29
IV. 1.	27	—	27	1	28						28
Skupaj	332	5	337	7	342	3	—	1	2	6	336
2.	Statistika ocenjenih učenk koncem II. polletja.
Razred	Od vpisanih učenk je ostalo	Niso do konca 11. polletja obiskovale šole in niso bile ocenjene v teku leta po § 52 ) § 54		Število ocenjenih učenk koncem II. polletja
I. a	48	1	—	47
I. b	54	—	—	54
II. a	45	—	—	45
II. b	46	1	—	45
III. a	41	—	1	40
III. b	45	1	—	44
IV. a	29	2	—	27
IV. b	28	1	—	27
Skupaj	336	6	1	329
3.	Statistika učenk po uspehu.
Razredi	1. a	1. b	II. a	II. b	III. a	III.b	IV. a	IV. b	Vseh učenk	V °/„
Odlične		10	9	4	5	7	7	6	4	52	15,47
Prav dobre		18	12	15	12	15	20	10	11	113	33,63
Dobre	12	21	20	17	8	12	11	10	111	33,04
Izdelale so		40	42	39	34	30	39	27	25	276	82,14
Delajo popravni izpit . . .	4	9	5	10	7	5	—	—	40	11,90
Delajo razredni izpit po § 52	1	—	—	—	—	1	—	—	2	0,60
Ponavljajo razred ....	3	3	1	1	3	—	—	2	13	3,87
Izgube pravico do šolanja .										
Neocenjene		—	—	—	1	1	—	2	1	5	1,49
Skupaj. .	48	54	45	46	41	45	29	28	336	100
Vedenje o počitnicah. Ravnateljstvo opozarja učenke, da veljajo disciplinska pravila tudi za počitnice in da so za svoje vedenje odgovorne šolski oblasti.
Izpiti. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili 29. in 30. avgusta po razporedu, ki bo do 20. avgusta objavljen na zavodovi oglasni deski.
Prošnje za popravne in razredne izpite se naslavljajo na ravnateljstvo in se morajo vložiti najkasneje do 10. julija. Spisane naj bodo na celi poli in kolkovane z 10'— din, za vsak predmet pa še z 10'— din, torej v celoti z 20'— ali s 30'— din. Predpisani so cerkveni kolki. Priložiti morajo zadnje šolsko izpričevalo. Učenke, ki bi prošenj ne vložile pravočasno, izgube pravico do izpita in bodo morale razred ponavljati.
Vpisovanje učenk. V šolskem letu 1939/40 bo imel uršu-linski zavod I., IT., III., IV. in V. gimnazijski razred. Vpisovanje se bo vršilo 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni od 8.—12. in
15.—18. ure. Učenke so dolžne, da pridejo pravočasno k vpisu. Deklice, ki so napravile v juniju sprejemni izpit, prineso s seboj krstni list in izpričevalo s potrdilom o o p r a v 1 j e n e m sprejemnem izpitu in denar za pristojbine. Učenke drugih razredov prineso samo zadnje letno izpričevalo. Za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu. Učenka, ki je stara nad 17 let, napravi na ravnateljstvo do 10. julija prošnjo za spregled starosti. Z drugih gimnazij se sprejemajo samo učenke z odličnim ali s prav dobrim uspehom. Ker je na zavodu zasebna šolnina, so davčna potrdila brezpredmetna. Prijave in kolki po 50'— din (cerkveni) se dobe na zavodu.
Otvoritvena služba božja v čast Sv. Duhu bo 11. septembra ob
8.	uri v uršulinski cerkvi, nato se takoj prične redni pouk.
Ravnateljstvo.