<55 Velja po pošti: s Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta » . » 13'— sa četrt > » , » 6'50 ■a en meseo » . » 2*20 sa Kemčljo oeloletno » 29'— aa ostalo Inozemstvo » 35'— es V upravništvo: = Ea oelo leto napre) . X 22*40 ■a pol leta » . » 11-20 u četrt » » . > 5*60 ia en meseo » . » 1*90 Za polUjan|e na dom 20 v, na ■eiee. — Posamezne štev. 10 v. mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IH Rokopisi sa ne vračajo; neiranklrana pisma m a« b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ■■ Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrBta (72 mm): sa enkrat......po 15 v sa dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 0. 1 ac Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. - Upravnlškega teleiona štev. 188. == J*" Današnja številka obsega 6 strani. Krščansko učiteljstvo l 2. septembra zboruje »Slomškova zveza« v lepem kraju naše Gorenjske — na Brezjah. To zborovanje obeta biti eno izmed najlepših, kar smo jih imeli do sedaj. Zbrali se 'bomo, da slišimo in se prepričamo, kakšno je 'bilo delovanje »Slomškove zveze« v pretečenem upravnem letu za učiteljstvo '11 za šolstvo. Zbrali se bodemo, da slišimo velt-zanimivo predavanje gospoda nam. ravnatelja in šolskega svetnika dr. Janko Bezjaka, prvega slovenskega pedagoga 'v sedanjih dneh. Slišali bomo tedaj moža, ki je za nas učitelje spisal prevažno knjigo »Ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli«, v kateri trdi, da ie sveta naloga nas učiteljev, da vzgajamo blaga čuvstva v šolski deci, v prvi vrsti goreče čuvstvo pravega verskega prepričanja, prave ljubezni do domovine in pravega patrijotizma! Popolnoma po naših načelih. Slišali pa bomo tudi o najnovejših pojavih na pedagoškem polju, kar je za nas učitelje prevažno, ker slediti moramo toku časa. Eksperimentalna pedagog.ka! Predavatelj naš visokospoštovani in vele-nadarjeni gosp. Evgen Jarc, profesor in deželni odbornik — referent šolstva. Aktualno pa je tudi predavanje o reformi šolskih zakonov. Ker je o hibah in vrlinah naših zakonov učiteljstvo samo 'najbolj poučeno, za to bode o tej temi referiral naš vrli tovariš gospod nadučitelj Bregar iz Zgornje Šiške. Sami navdušeni, odlični slovenski možje, vrli šolniki! Tedaj, tovariši in tovaršiee. na dan! Naravnost dolžnost — zlasti članov — je, da se tega našega zborovanja udeležite v kar na>j obilnejšem številu. Obračamo pa se tudi do vas, krščanski tovariši in tovaršiee, ki ste po duhu in življenju naši, a člani »Slomškove zveze« pa še niste. Tudi vi pridite, da se prepričate, da so vaši predsodki, ki jih imate do nas, ničevi; pridite, da dobite moči, s katero boste brezobzirno raztrgali verige in spone liberalnega terorizma. Piscu teh vrstic se zdi, da je vaše življenje trpko, ker je vaše srce razdvojeno 111 ni v njem soglasja! Osvobodite se! Dvema gospodoma ne more dandanes nihče služiti! Psovk in tiskanih pšic se ne bojte, ker j te še niso nikogar ubile. Hujše je za vas, i veljati za 'liberalce in težje tudi, kakor pa bodo psovke, ki jih boste slišali, ako se pridružite nam. Veljati za liberalca — smatra naše ljudstvo za nekaj — slabega! Zato bodita uverjeni, da 'bode naš stan trpel ma-terielno in moralno toliko časa, dokler bode večina učiteljstva v ijudstvu sovražnem taboru. Ne verjemite prorokovanju »Tovariševemu«; kaiti »Tovariš« je najslabši prerok na Kranjskem. Njegovo prerokovanje zasledujem že 10 let, a do danes se niti eno šc ni izpolnilo in se tudi ne bo. Kaj pa so dosegla vsa okrajna učiteljska društva z »Zavezo« vred?! Koliko ima učiteljstvo od teh organizacij?! Prav nič. Lep je bil namen, za katerega je bila »Zaveza« ustanovljena, ali žalibog, da so prišli v vodstvo ljudje, ki so popolnoma stanovsko organizacijo spremenili v liberalno politično. Hoteli so priti kvišku nekateri, zato pa naj bi jim bil ves stan suženj. Pred kratkim sem slišal od tovariša, da so štajerski liberalni poslanci govorili, da ima kratrsko učiteljstvo za voditelje politične abecedarje. Res je tako! To potrjujejo njih neuspehi. Tedaj, tovariši, pomislite vsestransko, bodite odločni, pridružite se naši četi, ki stremi za vzvišenimi, idealnimi kulturnimi smotri! (Razsodba upravnega sodišča.) V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. upravno sodišče, pod predsedstvom c. kr. senatnega predsednika barona pl. Sclnvarzenau, v navzočnosti svetnikov c. kr. upravnega sodišča, itr sicer c. kr. senatnega predsednika Tritxe in c. kr. dvornih svetnikov dr. Sebhnma, dflp Pantučeka, dr. Sachsa, nadalje zapisnikarja c. kr. svetovalstvenega tajnika pristava viteza pl. Henniga, je o pritožbi dr. Ferdinanda Egerja in dr. Josipa Julija Bitideria v Ljubljani proti odločbi kranjskega deželnega odbora z dne 19. oktobra 1908, št. 12.648. glede nabitia euojezičnih, slovenskih uličnih napisnih tabel v Ljubljani. po javni ustni razpravi, izvršeni dne 9. junija 1909. in sicer zaslišavši poročilo referentovo in pa izvajanja dr. Arturja Gtilcherja, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, ki je zastopal pritožbo in proti-izvajanja deželnega odbornika in podžupana ljubljanskega dr. Tavčarja, ki je zastopal toženi deželni odbor in soudeleženo mestno občino, — razsodilo: Pritožba se kot neutemeljena zavrača. Razlogi: Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji z dne 11. junija 1907 sklenil sledeče: 1. Temeljem pravokrepnega sklepa z dne 24. junija 1892 je dati posebej navedenim cestam in trgom imena, sklenjena v seji z dne 31. decembra 1903, ter se županu nalaga, da na dotičnih ulicah in trgih da nabiti samo slovenske table. 2. Imena vseh cesta, ulic in trgov je nabiti samo v slovenskem jeziku ter se magistratu nalaga, da izposluje temu sklepu odobrenje deželnega odbora. Priziv, ki so ga proti temu sklepu vložili današnja pritožitelja in več tovarišev, jc deželni odbor kranjski z odločbo z dne 19. oktobra 1908, št. 12.648, kot neutemeljen zavrnil. Proti temu je naperjena predležeča pritožba. Upravno sodišče sc je moralo pred vsem baviti z ugovoroma soudeležene občine ljubljanske v protispisu, češ, da pritožitelja nista k pritožbi upravičena in da to sodišče ni pristojno. Izvaja se namreč, aa je v smislu člena 15., odstavek 2., državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 144.. in § 2.. odstavek L, zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. .36, iz leta 1876. upravno sodišče upravičeno razsojati le tedaj, kadar je kakšna upravna oblast protizakonito kršila subjektivne (osebne) pravice prito-žiteljev; v tem-le slučaju pa da imajo pri-tožitelji vsekako interes na tem, kakšni so ulični napisi, ter so bili vsled tega tudi upravičeni k prizivu na deželni odbor, odrekati pa da se jim mora subjektivna pravica do nemških uličnih napisov iu vsled tega tudi pravica do pritožbe na to-sodišče; nadalje da ne more biti govora o protizakonitosti izpodbijane odločbe, ker ni postavnih predpisov glede jezika uličnih napisov in jc torej le stvar svobodne presoje mestne občine in deželnega odbora kot nadzorne oblasti, določiti vsebino iu obliko uličnih napisov, kakor je to upravno sodišče že priznalo v svoji razsodbi z dne 8. maja 1895, št. 2362, kjer je v smislu § 3., črke e, drugonavedenega zakona izjavilo, da ni pristojno. Upravno sodišče ni moglo spoznati, da bi bil ugovor o pomanjkanju legitimacije upravičen; kajti za pritožbo avtonomnim instančnim potom so bili pritožitelji, kakor to tudi protispis priznava, legitimirani (upravičeni), in o tem, ali je deželni odbor z zavračujočo odločbo kršil pravice pritožiteljev, kakor to trdijo, dokazujoč zlasti tudi rem judicatami (da je stvar žc razsojena), so ravno po navedenih zakonitih določilih upravičeni iskati razsodbo upravnega sodišča. Nadalje je sicer res, — kakor je natančnejše razloženo in utemeljeno v tu- sodnih prejšnjih razsodbah z dne 29. decembra 1893, št. 4265 (zbirke št. 7622) in z dne 8. maja 1895, št. 2362 (zbirke štev. 8647) — da ni zakonskega določila, ki bi občini omejevalo pravico da svobodne samoodločbe glede zaznamenovanja ulic, in da je pri tem zaznamenovanju določitev jezika, ker niso v rabi nobeni posebni predpisi, ki bi to vprašanje urejali, prepuščeno svobodni presoji v to poklicanih avtonomnih organov, in sicer tudi presoji višjih organov, ki so pristojni 'razsojati o pritožbah (namreč glede ohranitve ali raz-veljavljcnja imen. ki jih je sklenil občinski svet). Vendar se mora pripomniti, da je pristojnost tega sodišča po navedenem § 3., črka e, izključena le v toliko, v kolikor smejo avtonomne oblasti postopati po svobodni presoji, in da tudi pritožitelja sama ue pobijata v svobodno presojo spadajoče vsebine izpodbijane odločbe deželnega odbora, oziroma z isto potrjenega sklepa občinskega sveta, marveč delata posebne pravne ugovore formalne narave in pa zaraditega, ker da je, kakor trdita, stvar že razsojena; o tem pa je upravno sodišče po § 2., istega zakona pač upravičeno razsojati. Najvažnejši teli pravnih ugovorov v pritožbi meri na to, češ, da je s prejšnjo odločbo deželnega odbora z dne 15. avgusta 1894, št. 7419, stvar že razsojena (ustvarjena res judicata). Res je sicer ona odločba inštainčnim potom razveljavila takratni sklep občin-skega sveta z dne 5. junija 1894, ki se je tikal tudi naprave javnih napisov na vseh ulicah, cestah in trgih ljubljanskega mesta v slovenskem jeziku, in je pritožbo, ki jo je mestna občina proti temu vložila, tu-sodna razsodba z dne 8. maja 1895, štev. 2362 (zbirke št. 8647) kot neutemeljeno zavrnila. Tudi je nadaljna tusodna razsodba z dne 8. marca 1901, št. 1798 (zbirke št. 169. A.) vprašavni odločbi, katere izvršitev je zahteval deželni odbor sam, priznala pravno moč v toliko, da je spoznalo občino ne le kot podrejeno stopnjo, marveč tudi kot pravno osebo vezano na to odločbo tembolj, ker je tudi za udeležene občane nastala pravica, do uredbe, kakor jo je odločba izrekla. Takrat sodni dvor ni imel razsojati o vprašanju, ki ga je mestna občina sprožila že v tedanji pritožbi, more-li postati splošen upravni čin, zlasti čin svobodne presoje, pravokrepen v tem. smislu, da bi bil za vse čase nespremenljiv. oziroma ali. v koliko in pod katerimi pogoji bi se dalo kak avtonomnim in-štančnim potom končno določeni upravni čin tekom časa ob spremenjenem stvarnem ali pravnem položaju spremeniti. LISTEK. Paul Bourget. — A. Kalan. Vsi, ki se zanimajo za medicinske študije poznajo po imenu profesorja Cour-rioles, pisatelja knjige »Traitč de Psychi-atrie«. (Razprava o zdravljenju umobol-,riih). Ta knj.ga ima za Francosko tako veljavo, kakor za Nemško knjiga Kraepe-iinova ali pa Krafft - Ebingova, kakor za Rusko Korsakova in za Italijo Morselli-jeva; ta kn iga podaja naoopolnejši pregled francoske znanosti o boleznih na umu. Manj eleganten v svoji obliki nego Gilbert Ballet, manj izviren v svojem razglabljanju nego Ernest Huprč, netoliko .vsestransk kakor Grasset ima Courriole za - se to 'da je zbral čudovito število slučajev na kliniki. Morda ne preostane nič od teorij, ki jih je zgradil n. pr. o njegovi hipotezi, ki jo 011 imenuje »demii-psychose«. Toda njegovi opisi so kakor Trousseau-jevi, tako živi, tako »grafični«, ako se poslužim nepreložljivega angleškega izraza, da bodo imeli trajno vrednost. Trajen bo tudi za one, ki so ga bližje poznali, spomin nanj kakor na prav posebne vrste moža našega časa. Telesno je Courriole prav orjak, krepak, in po nje- govi rdečkasti bradi in zlatih očalih bi mislili, da je to kak nemški učenjak, ko bi ne bile čisto romanske njegove oči. Poleti in pozimi je od osmih zjutraj zavit v črn plašč in edina svetla točka na njem jc rozeta častne legije. Poleti kakor pozimi se vedno ob isti uri vozi, poprej z vozom, sedaj z avtomobilom na kliniko v neko zavetišče v predmestju, kjer je on glavni zdravnik. Od tam se vrača okoli poldne na breg de Ia Megisserie, kjer stanuje ravno nasproti pravosodni palači. Tu je eno izmed središč njegovemu delovanju. Tam so ustanovili nalašč zanj posebno hiralnico, ki je med medicinci znana pod imenom »Clinique de Palais«. Tu sem prihaja ob dveh in odhaja ob petih, včasih tudi ob šestih. Posel njegov je. da preiskuje na javni cesti prijete ljudi, ki so storili kako hudodelstvo ali ki jih imajo na sumu, da so umobolni. Dvakrat na teden predava o boleznih na umu, poslušajo ga toda le v zelo omejenem številu slušatelii medicine in nekateri njegovi tovariši. Ob šestih se vrne domov, kjer sam povečerja. kakor je tudi sam kosil. Hrano ima do najmanjše podrobnosti določeno in trezen jc kakor puščavnik. Ob osnrih zvečer je zopet pri delu in urejuje zapiske svojih preiskav čez dan do ene ure po polnoči. Njegova delavnica je obložena s strašno čudno in grozno zbirko fotografij: cela vrsta umobolnih — strašljiva', melanho- liki, nori, paralitični, domišljavci, alkoholiki in degeneriranci. Ta grozovit muzei. skrbno po katalogu urejen, se razširja tudi v spalnico, v obeanico in na hodnik. Cour-rioles je v resnici srečen Ic v sredi teli dokazil najbolj žalostnih človeških bolezni. On nima ne ljubezni, ne smisla, ne strasti razen za psihiatrijo. O11 živi samo zanjo, za to še docela novo vedo, za katero petinpetdeset let star neumorno deluje že preko trideset let. Z bolniki po hišah se ne peča. Kvečjemu ga od časa do časa pokličejo k zdravniškemu posvetovanju v kakem posebno izrednem slučaju. Računi precej drago, da mu je z majhno rento in s plačo, ki jo ima v azilu in v pravosodni palači, mogoče pošteno živeti. Samo eno leto je predaval na stolici. ki je bila posebej zanj ustanovljena na fakulteti. Prepričal pa se je, da je ta posel nezdružljiv z njegovimi preiskavami, ki jih zasleduje s posebno strastjo, zato je svoja predavanja skrčil samo na dve uri v tednu. Bil je tudi določen kot zdravniški veščak pri sodišču in ta dohodek jc zrav-naval njegov letni proračun, po katerem je ime! kakih dvajset tisoč frankov rednih dohodkov. Poglaviten njegov trošek jc avtomobil, ki ga rabi zjutraj in ki mu prihrani mnogo 'časa. Enako ekonomičen je tudi v svojih 'besedah, v svojem gibanju in sploh v vsetn razkazovanju svojih misli. Če še pripomnim, da je spldh v svoji znan- stveni stroki pravi veščak v najboljšem pomenu besede, tedaj je vsakemu jasno, da vživa med slušatelji neizmerno veljavo. V posebno srečo si ti štejejo, ako smejo redno navzoči biti pri njegovih preiskavah na bolnikih v azilu ali pa prav posebno v pravosodni palači. Izredno je .skop za tako dovoljenje in le dva slušatelja smeta navzoča biti v tesni opazovalnici. kamor mu dovajajo one, ki so jih prijeli ponoči ali pa zjutraj. Čisto majlma je ona dvorana ob pravosodni palači, pritlična in soseda jetniš-nici. Miza in šest stolov je vsa njena oprava. Na steni visi črna tabla, kamor za po-skušnjo pišejo nesrečniki, ki mu jih dovajajo in ki Šesto več ne znajo najbolj navadnega seštevanja ali ne vedo pravilno zapisati deset črk ene za drugo. Dvoje oken za silo razsvetljujejo dvorano. Vrata se iz te sobe odpirajo na hodnik, kjer se nahajajo celice z opazovalnimi okenci. Na stropu visi električna svetilka. Rabi se ko sc določujejo stopinje reakcije pri pun-čici. Kladvicc je bilo tudi pri rokah, določeno, da vzbuja refleks. Na čelu listov, kamor so pisali zapisnike, so stale besede: »Sodišče, oddelek ob Seni. — Hiralnica« — in kazala dvojen vtisek ječe in bolnišnice, ki ga je napravijal na obiskovalca ta žalostni kot. In tifkai se ie Comrrioles radovai brezštevilno ur dušne opojnosti. Treba ga ic bilo le videti pri tej tabli, ko Danes ie drugače, kajti deželni odbor sam je zapustil stališče, ki ga je bil zavzemal v svoji prejšnji odločbi, vsled česar je sedaj pač treba preiskati, da li taki različni odločbi ne nasprotuje »res judicata«. Pri tem se sodnemu dvoru ni trebalo ozirati na okolnost. da toženi deželni odbor in soudeležena mestna občina zanikata istovetnost spornih strank in da da-našnia pritožiteija niti sama nc trdita, da bi se bila nahajala med takratnimi prito-žitelji-občani (Ferd. Mahr in tovariši), marveč trdita zadevno identiteto le kot »ljubljanska nemška meščana«, dasi ie smatrati, ker zakonitega zastopstva ni, kot stranke za narodne skupine občanov vedno le posamezne občane, ki rekurirajo, oziroma se pritožijo. Sodni dvor marveč sploh ni spoznal, da bi bil podan slučaj reis judicatae, nego se je držal svojega pravnega nazora, izraženega v opetovanih razsodbah (na primer v razsodbi z dne 16. aprila 1886, št. 1085, zbirke št. 3018), da če se nc gre za stvar stranke v strogem smislu besede, ampak za splošne upravno stvar — ne glede na formalno piavokrepnost izdane odločbe ali naredbe — ne more biti govora o materijelni pravokrepnosti v tem smislu, da bi jo dotična oblast morala za vedno ohraniti v veljavnosti. Da je pa določitev jezika javnih uličnih imen baš taka splošna naprava, glede katere zakoni nikomur ne dajejo pravice, da bi morala biti prirejena na določen način, to je izrečeno že v gori navedeni prejšnji razsodbi z dne 29. decembra 1893, št. 4265. Enako pravno naziranje glede vprašanja o materijelni pravokrepnosti odločbe v splošnih upravnih stvareh ie pa sicer jzraženo tudi v razsodbi z dnč 18. aprila 1905 št. 4323 (zbirke št. 4381 A). na katero se pritožba sama sklicuje, in sicer tako, da, če se gre za upravno zadevo, katero mora oblastvo rešiti 'e po razmerju javnih koristi in ki mora po bistvu stvari in po namenu zakona biti ko.ikor mogoče pri* lagodena vsakokratnim razmeram, da se v takem slučaju ne da govoriti o materijelni pravokrepnosti naredbe — spadajoče sicer v svobodno presojo pristojnih "oblasti — v tem smislu, da bi je oblast pozneje ne smela več spremeniti, da bi tako bolj ustregla obstoječim razmeram. Res se nabada v tej zadnji razsodbi še dosta-vek. da se mora iz bistva iormalne pravokrepnosti vsakega oblastvenega čina sklepati, da nima nobena stranka, katere zahtevek je bil pravokrepno zavrnjen, pravice, da bi iskala ob ponovni zahtevi in ob sicer nespremenjenem pravnem položaju zopetno materijelno razsodbo, in da to ne velja Ie v javnopravnih stvareh strank, ampak tudi v pravnih stvareh gori opisane vrste. Toda ta dostavek, ki so ga zahtevale okoliščine takratnega konkretnega slučaja, ne spreminja ničesar na preje izrečenem načelu, da sme razsojajoče obla-stvo samo v splošni upravni stvari odstopiti od izrečene odločbe, kadar to zahtevajo vsakokratne razmere, ki jih oblastvo samo svobodno presoja, o/iroma, kadar to zahtevajo javne koristi, ne da bi oblastvo imelo dolžnost to storiti, kateri dolžnosti bi nasprotovala subjektivna pravica poprej zavrnjene stranke. Zaradi tega se Je moralo spoznati, da ugovor pritožbe glede reis judicatae ni utemeljen. Če pa ostane sklep občinskega sveta, ki je z izpodbijano odiočbo deželnega odbora inštančnim potom potrjen, po celi vsebini, obsegajoči napravo izključno slovenskih oznamenil na vseh cestah, ulicah in trgih v veljavi, tedaj nima formalni ugo- vor pfitožbe, da se prvi del dotičnega sklepa občinskega odbora sklicuje na prejšnji sklep z dne 24. junija 1892, ki se ga — po mnenju pritožiteljev pomotoma —-označuje pravokrepnitn, za današnjo pravdo nobenega pravnega pomena. Kajti ne,glede na zaznamenovanje posameznih določenih cest in trgov s konkretnimi imeni — kar se tudi danes ni izpodbijalo — ne obsega prvi del sklepa občinskega sveta, o katerem teče današnja pravda glede jezika napisov za te določene ceste in trge nič drugega, nego to. kar določa drugi del -- brez pobija-nega sklicevanja na sklep iz leta 1892 — za vse ceste, ulice in trge, in kar ostane, kakor gori razloženo, nespremenjeno v veljavi. Tudi kar se tiče formalnega ugovora proti drugemu delu sklepa občinskega sveta, ki ga izpodbijana odločba deželnega odbora vzdržuje v veljavi, glede po mnenju pritožiteljev nedopustnega naročila magistratu, naj izposluje temu sklepu odobrenje deželnega odbora, upravno sodišče ni moglo spoznati, da bi kršil pravice pritožiteljev — kajti res je sicer, da tak sklep ne spada med one, ki so po §.81. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana pridržani višjemu odobrenju. Toda z ozirom na to, da se občina, kakor gori razloženo, ni smela samovoljno od-vezati prejšnji odločbi deželnega odbora z dne 15. avgusta 1894, št. 7419, ie svojemu sklepu popolnoma pravilno dostavila pridržek glede končnega odobrenja s strani deželnega odbora. S tem pa nikakor ni kratila na škodo pritožiteljem zakonite in-štančne poti. Marveč je mestni magistrat v svojem razglasu z dne 16. julija 1907, št. 24640, s katerim je objavil sklep občinskega sveta, izrecno pustil prizivno pot na kranjski deželni odbor odprto ter sta pritožiteija dejanski že pred to ražglasit-vijo vložila dne 25. junija 1907 priziv na deželni odbor, kateri priziv jc bil tudi inštančnim potom doveden do meritorne rešitve. Na podlagi gornjih prevdarkov je upravno sodišče prišlo do tega, da je pritožbo zavrnilo. Dunaj, dne 9. junija 1909. Schwarzenau 1. r. Hennig 1. r. OBČNI ZBOR »LEONOVE DRUŽBE«. Dne 30. t. m., ob pol 4. uri popoldne bo občni zbor »Leonove družbe« v knjižnični dvorani »Katoliške tiskarne« (111. nadstropje) po naslednjem dnevnem redu: 1. Nagovor društvenega predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo starešinstva. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti (predlogi). 7. Predavanje. Predaval bode prof. V. Marinko o p o g o j i h za slovensko vseučilišče. Pred občnim zborom bode v mali dvorani »Katoliške tiskarne« (I. nadstr.) posvetovanje odbora »Leonove družbe« z zastopniki znanstvenih odsekov »Danice« in »Zarje«. AVSTRO-OGRSKA. Bienerthova oog.fjanja, ki se prično 4. septembra, se bodo vršila v velikem slogu. Pogajatj,se Bienerth ne namerava zgolj z obema skupinama, marveč tudi s .posameznimi poslanci. Akcija se bo omejevala strogo na narodno polje. Pri ugodnem položaju sledi skupno posvetovanje. Posvetovanja se udeleže tudi veleposest-, niki. Poslanec dr. Hofmanii NVellenhot jc izjavil, da ne kaže govoriti o ministrski izpremembi. dokler se ne ustvari nova koalicija in doseže sprava med Nemci in Čehi'. VVellenhof žaluje, ker se ne sk'iče sejitembra državni zbor. Izjavlja, da Bienerth razpusti državni zbor, ako ne Dre-jielia obstrukcija v češkem deželnem zboru. Cesar zasliši češkega in nemškega jnifetra krajana o položaju. , ! \ INOZEMSTVO. V Makedoniji vlada tak nered, da po-ztivejp velevlasti Turčijo, naj napravi red. — Sveta vojska v Džemenu. Mahdijevi pristaši so pričeli nastopati s klanjem. Zaklali ,so že veliko turških vojakov ln prodirajo proti Hodeidi. Guverner zahteva v Carigradu voja'ško pomoč. — O španski vojski v Maroku sodi »Dai!y Telegraph« zelo pesimistično. Položaj španske armade ie jako težaven, ker morajo Španci braniti 12 postojank. Špancem manjka vode, grozna vročina jih muči, v zdraivstvenem oziru je slabo skrbljeno. Boji med Kabili in Španci se neprenehoma vrSe. Kabili so napadli neki železniški vlak. Španci so jih odbili. Minuli petek so obstreljavale vse španske baterije Gurugu-gorovje. Kabili so 'imeli dozdaj 500 mrtvih in 800 ranjencev. — Japonci in Kitajci se pogajajo tajno o vojaški konvenciji. Kitajci se hitro obo-rožujejo. V Mukdenu je že koncentriranin 22.000 pešcev in 23 baterij. V Kiukjanu bojkotirajo Kitajci Angleže. — V severni Mehiki so nastali veliki nemiri. Položaj je izredno resen. V pobunjeue pokrajine so poslali dva konjeniška in en pehotni K izletu poliskih akademikov v Ljubljano. Poljaki so se začeli prav živo zanimati za Slovence. V zadnjih letih jc prišlo že več Poljakov na Slovensko pro-učavat naše gospodarske in kulturne organizacije. Slovenci jim služimo za vzor, kako treba organizirati in probujati široke mase naroda. Tako dobro kakor Slovenci so ekonomično in kulturno Poljaki dosedaj organizirani samo šele tia Pruskem-Poljskem, Galicija in Kraljestvo sta v veliki večini še nerazorana ledina. Imajo sicer financielno močno in na široki podlagi ustanovljeno »To\varzyst\vo szholy 'iu,d6wej« in »Gospodarske kola«, vendar se ne znajo prav pripraviti k delu. Fantastičen, patetičen in večinoma frazerski '$bliSki1nteligent se ne more uživeti v prosto1 'ih?realno mislečo psiho poljskega kmeta. Velikanski socialen in gospodarski napredek Čehov jim sicer imponira, toda Zaničujejo njihovo »kramarsko metodo«. '.'Kakor hitro začne Poljak namreč realno ■inislitr in delati, se zboji, da izgubi ves iitluševnj polet« in postane nedovzeten za i.vse »višje ideale«. Tako na primer Poljaki iz Galicije in Kraljestva očitajo svojim rojakom, da jih je boj za »zemljo« in »groš« oropal vsega duha, in da v poeziji in umetnosti iz Poznanja ni sluha. Očitajo jim, da so pravi poljski Čehi. Ko pa zaničujejo češki »materijali-zem« in »kramarstvo«, imajo do nas mim go več simpatij. Gotovo, da je temu vzrok tudi dejstvo, ker z nami nimajo nobenih nacionalnih bojev kot s Čehi v Šleziji. •.V* Slovencu vidi Poljak človeka, ki zna materijelno in duševno dobro lepo združiti v harmonično celoto v svojem kultur-berii napredku! Poznavalci' Slovencev med Poljaki trdijo, da smo jim Slovenci v vsem svojem značaju in celo fizognomiji mnogo bolj sorodni kot Čehi. Dosedaj so prirejali Poljaki izlete na- vadno v Italijo, Švico in Pariz. Lani in predlanskem pa sta izšle v Varšavi dve knjigi o Slovencih. Adam Szynianski je napisal knjigo »Wšrod SlaAviencov«, gospa Irena Kosmo\vska pa »Slo\vieriska Kraina«. Oba sta se mudila dalj časa med nami; preštudirala sta naše organizacije in prepotovala naše lepe pokrajine. »Svviat Slo\viariski« piše z odkritosrčno simpatijo o Slovencih. Spoštovani urednik te najboljše slovanske revije g. dr. Koneczny je velik prijatelj Slovencev. To leto je prinesel »S\viat Slo\viaii-ski« tudi dve daljni razpravi. Filozof g. France Stelč je napisal daljšo in temeljito razpravo o razvoju slovenskega vseuči-liškega vprašanja, g. Vojeslav Mol6 pa študijo o naši literaturi. O našem vseuči-liščnem vprašanju so se potem informirali vsi boljši poljski listi in prinesli poročila. Tudi dnevnik »Kurjer Poznariski« v Pruskem Poljskem jc prinesel daljši članek o našem vseučiliščnem vprašanju. Kakor čujem, pride g. dr. Koneczny za več časa na Slovensko proučavat podrobnejše naše razmere. Zlasti ga zanimajo naši zgodovinski arhivi, ker ne more verjeti, da bi Slovenci ne imeli svoje zgodovine, kakor je večkrat čital v nemških listih. G. dr. Koneczny je namreč priznan zgodovinar in je napisal obširno »Zgodovino Poljske«, ki je dosedaj priznana za najboljše delo te vrste. Blagemu prijatelju Slovencev kličemo: »Na veselo svidenje na slovenski zemlji!« Drugi velik prijatelj Slovencev med Poljaki g. prof. Tadeusz Grabo\vski biva baš te počitnice v Devinu pri Trstu. Njega zanima zlasti naš jezik in literatura. Oboje hoče natančno preštudirati in izdati »Zgodovino slovenske literature« za Poljake. Enako delo pod naslovom »Chroscya« je napisal o hrvaški literaturi. Sedež slovenskih prijateljev je Krakov. Ko je dr. Lenard spomladi tega leta hotel organizirati izlet Slovencev v Krakov, so to novico pozdravili vsi krakovski listi v daljših zelo prijaznih člankih! Zanimanje za Slovence raste pa posebno med akademičnim in srednješolskim dija-»tvom v Krakovu. V Krakovu obstoja na vseučilišču »Akademično dramatično drw štvo«. To društvo hoče koncem septembra prirediti izlet poljskih akademikov v Ljubljano in na Slovensko. Pri tej priliki namerava v deželnem gledišču prirediti eno ali več predstav poljskih narodnih dram. Kakor nam poročajo iz Krakova, je tam navdušenje za ta izlet naravnost velikansko. Dolžnost Slovencev, posebno našega dijaštva je, da jim preskrbimo kar najlepši sprejem v Ljubljani. Saj bo to prvi izlet Poljakov sploh na Slovensko. Slovenci smo lahko ponosni na to, da je med Poljaki samimi nastala ideja poleteti k nam, spoznati nas bližje in navezati z nami še ožje in še bolj prijateljske zveze. Taki izleti so velikega pomena za kulturno in politično zbližatije Slovanov. Poskrbimo torej zato, da bo bivanje Poljakoml med nami kar najbolj prijetno in da bo rodilo kar največ praktičnih sadov. XXX Poljski akademiki dospo v Ljubljano 23. septembra._ ii ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! :: je spraševal svoje kiiente, da si razumel, na kako stopinjo duševne vzvišenosti privede človeka ljubezen do vede. Ves njegov obraz sicer poln gub je bil napet vsled pozornosti. Ogenj se mu je bliskal v njegovih svetlih zenicah. Vročica za nova odkritja je dvigalo tudi telo, kar se je opazilo na njegovem krčevitem zvijanju ped .obleko. Ta zamaknjeni učenjak se ti je zdel kakor lovec ali bolje detektiv, ki je bil zanj človek, ki je sedel pred njim, mo-,3ki ali ženska, samo poskušnja, vzeta iz narave, katero je bilo treba opredeliti. Tak človek je bil prijet, ker je kradel, ker je streljal, ker je hotel skočiti v Seno, ker je vznemirjal ljudi s kričanjem, ker je ščuval ljudi na cesti ali pa so se njegove posebne muhe zdeie tako čudne, da so ga reditelji pritirali na opazovališče. Kaj je ta človek? Ali je rnvaden liudodel-nik ali je bolnik? In če je bolnik, kakšno bolezen ima? Odgovornost je bila strašna pri tem izpraševanju. Par vrstic je začrtal Courrioles in to bilje gre v umobolnico ali pa na svobodo. Ako se je odločil za prvi slučaj, bilo se ie bati manj hudih posledic, kajti v bolnici ga bodo zopet preiskavah in morda premenili diagnozo slo-.večega psihiatra. Drug slučaj pa, da odpusti človeka na svobodo, jc z večjim Strahom begal zdravniku glavo. Kakšna Odgovornost za vest! Kaj če je umnobo-jan prej njim, čegar bolezni on ne spo- zna, ta bo lahko jutri ali pojutranjem ali .čez osem dni koga umoril ali kaj zažgal! .Ta socialna dolžnost se jo pri našem učenjaku družila z napetim veseljem, ki mu ga je nudila strokovnjaška radovednost. Kajti koueono jc zanj ta človek predvsem slučaj. In njegov globok gias Je proti volji kazal vnetost zanimanja. Ta glas je nekako zadel v živo bolnika. Le par vprašanj in zdravnik je spoznal, kaj da bolnik misli in čuti. Hipoma se obrne k azistentu na svoji desni. Tretjega nikdar ne pusti: k seji. >'No, Portehant, kaj je vaša diagnoza?« Slušatelj prestrašen zajeclja: »To je eden izmed Pč—Gč—« (začetna zloga, si med zdravniki pomenita Pa-ralitique Gčnčral, splošna paraliza). »In vi, Croulebois?« : Paranoik«, odgovori ta z bolj zavednim glasom. •Ne eno. ne drugo.« popravi Courrjo-. .les in v par besedah označi in določi bolezen. Bolnik pred njim pa se včasih .smeje, večkrat pa huduje, vsele: pa je navzoč celo top, ko se razkraja njegova osebnost. V takih nepričakovanih prizorih, v katerih odloča na kratko ob usodi človekovi, jc zdravnik neprekosljiv. Noben romanopisec se mu ne more primerjati glede čudovite iznajdljivosti iu noben policist glede po- drobnega sklepanja na podlagi najnavad-nejših podatkov. Vsaka njegova beseda kaže, da je predmet obvladal, da je gotov ,kakor videč, ki z neko živo gotovostjo ^označi odločilno potezo. Služabnik, ki stoji za bolnikom, ali služabnica, če je bolnica, -Si ne more zapomnili izgovorjene besede, , ki je sicer tehnično tako jasna. In ta slovesen pouk. ki sc izgubi Kakor toliko dru-,;gjlvse konča s tem, da profesor zapiše s frtiiografom, ki ga nosi vedno seboj, deset do dvanajst vrstic v službeni zapisnik. In za bolnika je kocka padla, da ga zapro izpuste. Služabn.k ali služabnica ga ,odvedeta. zdravnik pa mirno reče: »Naj pride drug!« Mirno? Ne! Njegova gorečnost je preživa. Ta drugi oo morda umobolnik posebne nove vrste, poseben nov slučaj, ob kateri bi se radi oblizmii vsi zbiratelji takega znanstvenega gradiva. Ali ni tud? Courrioles sam tak iiabiratcij? Vsaj tudi njegove oči gledajo vselej zvedavo in nestrpno, ko se odpro vrata in njegov čuvaj privede v sobo nov slučaj. n. Pričetkom zadnje zime je naš nena-sitljivi učenjak doživel največjo radost svojega zdravniškega življenja. Pozvan jc bil kot veščak, da preiskuje obsojenca, če-1 gar ime je pred nekaj loti vzbudilo mnogo !,pozornosti. Malokdo se danes šc spomni Viljema Robier-a, ki je v Grenoblu umoril nekega urarja; za tega morilca so sodniki našli, sedaj se še ne ve zakaj več olajšujo-čih razlogov: obsojen je bil samo na deset let prisilnega dela, pa je takoj po svoji obsodbi znorel. Bival je v azilu, od tam pa. je ozdravljen nastopil pot v ječo. Od takrat pa je vedno dopisoval zdravnikom, sodnikom, ministrom, predsedniku države ter jim pošiljal prošnjo za prošnjo. Zatrjeval je, da je storil svoje dejanje, ki je bil zanj obsojen, v hipu ko se mu je zmešalo, kar je začel uvaževati šele ipo svoji obsodbi. Slučajno je prišlo eno teh pisem v roke ministru, ki .ic kot dijak bival v bolnici ter se je v svoji mladosti zelo zanimal za psihiatrične študije. Tega politika je presenetil iskren ton. v katerem je bila spisana prošnja. Zdelo sc mu je, da vidi nekaj skoraj verojetnih ootez v dokazilih, katere je priložil prositelj. Zato je govoril o tem s pravosdnim ministrom, ki je imel enak vtisek. Konec je bil, da se je preiskava o tem izročila Courriolesu. -Prečital sem vsa dokazila,« dejal jc Portehautu. »Zeio me zanima videti tega človeka. Podrobnosti, ki jih podaja o svojem dušnem stanju pred zločinom, so zelo točni. Samo nor človek j.h more iznajti. Pa Robicr jc bil mizar, preden je umoril urarja; on sc ni nikoli pečal z medicinskim študijem. Kako bi torej mogel sestaviti tako točno, na vi'dez tako resnično pripo- Iz blejskega kota. Sezona. Čeprav so Nemci — kakor smo čuli —po blaženem rajhu menda nabijali marsikje plakate s kratko pa tem markantnejšo vsebino: »Deutsche, meidet Krain!«, vendar vsaj od Bleda tujcev niso mogli odvrniti. Vse je poino gostov najrazličnejših narodnosti. Hoteli so menda .vsi ne le polni, ampak prenapolnjeni. Sicer se je nemški kontingent res nekoliko .zmanjšal, je pa slovanski, zlasti češki tembolj narastei. Pa tudi Slovencev vedno več prihaja v »raj Kranjske dežele«, gledat ta biser, ki ga je dobrotna roka božja izpustila z nebes na zemljo, da se nam pri njega pogledu oddahne srce, tisto večno hrepenenje naše duše po Bogu in nebeškem raju pa mogočno vzpiamti. Vzpiamti jn razžari se ta večna žeja vsajena v človeško srce zlasti ko te lahen čolnič pripelje pred prestol preljube jezerske Gospe, ki že nad 1100 let varuje slovenski rod in razprostira iz »otoka mile cerkvice« nadenj svoj materinski plašč. Ni ga dne, da ne bi prišlo večje število vnetih častivcev Marijinih na otok, ni ga tedna poleti, da ne bi pripeljali vlaki po stotinah broječili skupin pobožnih Slovencev, ki prihajajo obiskavat to starodavno slovensko božjo pot. In tedaj venomer poje jezerski 'zvonček in »molitve spremlja vroče in prošnje src gorke pred prestol naše ljube Kraljice in Gospe«. Tako je pretekli teden, v četrtek, prijemalo 850 Slovencev s Krasa na Bled. Isti teden so se poklonili Materi Božji jezerski tudi gospodje duhovniki, ki so na Brezjah obhajali 251etnico mašništva — Sploh —da še to povem — je menda malo romarskih skupin, ki orideio na Brezje pa bi hkrati ne obiskale tudi Bleda. In po pravici rečeno: izplača se. Prvič je lepota kraja sama na sebi vredna tistih treh ur, ki jih potrebuješ, da lahko peš prideš z Brezij na Bled; drugič med starimi božjimi poti na slovenskih tleh je Bled ena najstarejših, 'kjer si je Marija izbrala 'svoj prestol. Zlasti se izplača, če si utegneš hkrati še Vintgar s Šumom ogledati. — Dober svet bi raki dal vsem onim, ki se ,-pripeljejo po železnici na Bled, [pa bi si ,radi hitro ogledali kar moč veliko. Oni izletniki, ki se pripeljejo po železnici iz .Ljubljane gori, najbolj modro narede, ako jrstopijo na Javorniku in gredo pe'š mimo Dobrave v Vintgar in od tu na Bled pod postajo, odkoder se vedno lahko prepeljejo po ladjah na Jezero. Drugi naj bi se i»a peljali ido 'Dobrave, od tam v Vintgar in na Bled. To pa zato, ker je Vintgar ve-Iflco krasnejši, če si ga ogleduješ gredoč proti teku vode. Seve tudi ni ravno kdove Jcako nardbe, če najprej na Bled prideš in Si Šele pozneje divjeromantični Vintgar .pgletfaš. — Zadnje dni preteklega tedna se je v blejski okolici mudilo 14 gojenk jJČitelfske pripravnice iz Sarajeva pod .vodstvom sestra »hčera božje ljubezni«. Ogfedafe so si menda vse, kar premore Bled in Okolica naravnih krasot. — Cesarska slavnost se je v nedeljo, 22. t. m., v cerkvi ponovila. Pela se je vzneseno Kahnova maša v D-duru (sv. Cecilije) z instrumenti (zdraviška 'godba). Hkrati se je praznovala tudi četrta obletnica, kar je bila posvečena krasna nova blejska župna cerkev. Vse je bilo izborno, slovesno, le stare, nadUŠljive orgije so kljub vsemu trudu iti prizadevanju organista, kljub mogočnim Brosigovim komoozicijam delale s svojim slabotnim glasom malo častno jzjemo, vtis kakor slab preperel okvir krog krasne, umetniško izvršene slike. — Cerkev tujci splošno zelo hvalijo. Sicer ,pa ni čuda, če se slišijo pogosto vuninvun .spontani izrazi kot: 'Kako je lepa! Was fiir ein schoner Bau! Che bcllezza! in po- vedko? Vendar neka točka vzbuia mojo radovednost.« »Da se je tako pozno spomnil na svoje ugovore,« menil je Portehaut, ko -je zdravnik obmolknil. »Ne,« reče Courrioles, »ker je vedno mogoče, da napadeni ne opazi prvega napada umolbolja, ako je ta le trenoten. Samo preveč lepo se vežejo simptomni poiavi, kakor jih našteva Robier. To diši, jaz to povdarim. po premišljeni in nameravani sestavi. Spominjam se, da mi jc rekel neki raziskovalec starin, katerega sem zdravil: Kar loči ponarejene stvari od pravih, je skoro vselej to, da so ponarejene stvari popolnejše. No, bomo kmaiu videli.« Spregovoril je to usodno besedo — devizo vseh preiskovalcev — ter se je vsedel k svoji mizi v mali dvorani bolnišnice ter listal po zvezkih, kjer so biii zaznamovani bolniki od tega dne. »Ali -je 'kaj posebno nujnega?« je vprašal. • • 1 Portebaat mu reče: »Mislim, da nič posebnega, gospod.« »Pričnimo torej z Robier-om,« nadaljuje profesor. »Habert. pripeljite ga!« (Dalje prili.) dobni — saj je načrte delal eden največjih .(če ne največji) gotiko v zadnjega časa: sloviti Dunajčan baron Schmidt. — Zdravstveno stanje je jako ugodno: smrtni slučaji so izredno redki, znamenje, da je kraj jako zdrav. Dnevne novice. + Občni zbor »Slov. dijaške zveze« bo, kakor naznanjeno, dne 31. avgusta v .veliki dvorani hotela »Union« z naslednjim sporedom: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolni cerkvi, nato zborovanje: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odborovo in poročila pododborov; 3. poročilo revizorjev; 4. volitev novega odbora; 4. sprememba pravil; 5. slučajnosti; 6. predavanje tov. cand. iur. Ogrizka »0'brambeuo delo <. Tovariše člane S. D. Z. opozarja s tem predsedstvo na § 10. .zvezinih pravil, po katerem je vsak član obvezan udeležiti se občnega zbora. Ker je že prejšnji dan ob 2. uri popoldne zborovanje znanstvenih odsekov in občni zbor Leonove družbe, h kateremu so vabljeni tudi vsi člani naših društev, je svetovati; da pridete v Ljubljano že v ponedeljek. Na kolodvoru (južnem) bodo naši reditelji, ki bodo imeli bele pentlje, da sprejmejo udeležence, ki še ne poznajo Ljubljane. Vse pa prosimo, da pridejo takoj v veliko dvorano hotela »Union«, kjer bo imel pripravljalni odbor od 12. ure naprej svojo pisarno, da naznani vsakemu udeleženemu stanovanje in mu da potrebna navodila. — 'Noben dijak somišljenik naj ne izostane! Vabimo pa tudi vse drage prijatelje katoliSko-narodnega di-jaštva, da se udeleže našega sestanka. -f Shod v Železnikih. V nedeljo 22. t. m. se je vršil prav dobro obiskani shod .političnega društva za selško dolino. Na njem je poročal dr. Krek, kako so Zelez-nikarji razun nekaj magnatov obubožali in kako bi se Železniki zopet povzdignili. Brezobzirno biča sleparsko rovanje in hujskanje od liberalne 'strani proti našim poslancem iu drugim katoiiSkim možem, kateri posel je posebno priljubljen dražgo-škemu učitelju, rn omenja, da delo za uresničenje železnice iz Loke do Železnikov ne sme zaspati, kljub temu, da on noče več združeno z liberalci pri tem sodelovati. — Poslanec F. Demšar govori o.obstrukciji v državnem zboru lit prejšnjem gospodarstvu liberalcev in sedanjem koristnem delovanju S. L. S. v deželi-. —i Liberalnih magnatov in sokoličev ni. bilo zraven; zborovala so soglasno izrekli zaupnico poslancem S. L. S. -f Katoliški shod češkoslovanski v Kraljičinem gradcu se vrši od dnci 28. ciq 31. avgusta. Prav bi bilo, da bi -se tudi Slovenci udeležili tega katoliškega shoda. Naj 'bi misel zdrave, poštene katoliške organizacije prodrla v vseh slovanskih narodih in jim dala moč v borbi za boljšo bodočnost našega ljudstva. To bo prava .slovanska vzajemnost! + Delavski odseki. V smislu sklepa letošnje glavne skupščine S. K. S. Z. pri St. Jakobu v Rožu ie pozvala S. K. S. Z. svoja drugtva, naj se ustanovi v vsakem društvu S. K. S. Z. delavski odsek. S. K. S. Z. javlja, da so dozdaj ustanovljeni sledeči delavski odseki: L Kmetijsko bralno dru§'tvo v Slivnici. 2. K. s. izobraževalno društvo v Zatolmiuu, .3. K. s. izobraževalno društvo Št. Janž. + Socialni kurz v Krakovu. Poljaki pripravljajo v oktobru velik krščansko-sociaJen kurz v Krakovu s programom: 1. Socialno vprašanje (dr. Krek); 2. Ideja krščansko-socialna (dr. Lčnard); 3. Krščansko-socialno delo na deželi (dr. Šmid iz Premišlja); 4. Krščansko-socialno delo po mestih (g. prelat Vavrinjak iz Poznanja. predsednik poljske zadružne organizacije; 5. Izobraževalno delo (g. kanonik Adamski iz Poznanja): 6. Konsumna društva (Minkinski, Krakov); 7. Politične stranke in na'še delo (dr. Novidki, Krakov). Dalje: Emigracija, židovsko vprašanje, poljsko-rusinsko vprašanje, delavci in strokovna društva, časnikarstvo. + Pri volitvah v okrajni cestni odbor cerkniški je na celi črti zmagala Slovenska Ljudska Stranka. + Bojkot Kranjski deželi proglaša v »Učiteljskem, Tovarišu« neki učiteljiški abiturijent — najbrže ima zelo slabo spričevalo. ali pa vzrok, da se ue pokaže na Kranjskem. »Pojdite na Štajersko, Goriško ali tudi na Koroško, magari v Abesi-n i jo, ali kam drugam, samo na Kranjsko ne!« Tako svetuje svojim liberalnim tovarišem. Mi smo tudi tega mnenja, da je najbolje, če mladi liberalni petelini bojkotirajo Kranjsko, ki s tem le pridobi. Izmed nasvetovanih dežel, kamor naj gredo pijo-nirji svobodne misli, smo pa odločno za Abesinijo. Tam jc kakor nalašč vse pripravljeno za take učenjake; za hofmeistre Negušu Meneliku bodo že dobri. Torej v Abesinijo! + Poljaki o Slovencih. Med Poljaki je nastala v najnovejšem času skoraj cela literatura o Slovencih. Splošno so opisali svoja potovanja po naši zemlji časnikar Ostaševski - Baranski, duhovnik Lukaše- vič i. dr. Posebno s slovenskimi krščansko - socialnimi organizacijami se pečajo ■spisi Kristine Sarjuš-Zaleske, Adama Ši-manskega, Irene Kosmovske. Vsi so pisali o našem delu z velikim priznanjem in navdušenjem. Ravno sedaj pa prinaša krščansko-socialni dnevnik »Cllos narodu« črtice iz peresa voditelja krakovskih krščanskih socialcev g. Mytkoviča pod naslovom: »Popotovanje med Slovenci«. V prvem in drugem listku opisuje pot iz Irbiža v Ljubljano. V vlaku se jc srečal s prvim Slovencem, gosp. župnikom Aljažem, in pripoveduje razgovor, ki ga ie z njim imel. Na Jesenicah je izstopil in opisuje z velikim navdušenjem zasluge on-dotnega g. župnika za slovenski narod. V tretjem listku opisuje prvi vtis Ljubljane, Katoliško tiskarno, Marijanišče in sprejem pri g. prelatu Kalanu. O njem jc slišal že poprej in ga je želel videti. — »Slednjič sem imel priliko ga spoznati osebno in sem bil celo povabljen k njemu na obed. Resen, miren, asketičen! — Med razgovorom se je pa razvnel in mi je pričel pripovedovati z živahnostjo o začetkih svojega delovanja ...« — »... p0 takih potih je šlo krščansko-socialno gibanje na Slovenskem, a vodila ga je mladostno navdušena in požrtvovalna duhovščina.« — Ko bo končano, se še povrnemo k temu zanimivemu spisu. + Primorski Slovenci In parlamentarni položaj. Državni poslanec prof. M. Mandič je 22. avgusta na shodu v Mačko-ljah v svojem govoru med demonstrativnim aplavzom ljudstva med drugim dejal sledeče: »Visled slovanske obstrukcije je prišla Vlada v najhujo zagato, ker taka, kakor je, se ne more več predstaviti parlamentu. V tej zadregi je nastopil načelnik »Poljskega kola« kot vladni mešetar. Sklical je načelnike klubov, da rekognoscira teren, da-ii ne bi bilo možno pritegniti na vladno stran del Slovanov in sestaviti večino parlamenta?! Ali v tem slučaju, ako se sestavi večina proti nam Jugoslovanom. bomo mi kakor en mož proti vladi in bomo obstruirali vsi.« + Pomlajevanje je zopet na vrsti v liberalni stranki; začeli so namreč naši nasprotniki razmišljevati, ali bi ne kazalo ustvariti jugoslovanski liberalizem ali pa saj vseslovansko liberalno stranko, da bi se »ekspanzivna moč klerikalizma« ustavila. »Narodni Dnevnik«, ko 24. t. m. o tem razpravlja, odkriva hibe slovenskih liberalnih strank. Pravi, da vsi jugoslovanski liberalni elementi niso v stanu začeti velikopotezne narodnostne in gospodarske politike, da nimajo pravega in enotnega vodstva in da zlasti liberalno časopisje nima zadostnega vpliva; tako n. pr. na Koroškem ne pomeni prav nič, na Štajerskem tudi ne veliko, na Kranjskem je seveda za liberalce tako slabo, da niti omeniti ni treba. »Slovenski klerikalci« pa, pravi člankar, »se danes gerirajo za predstavitelje slovenskega ljudstva in so v to res v neki meri opravičeni.« — Mi vse to beležimo le zaradi informacije. + Morala »Grazer Volksblatta«. »Grazer Volksbiatt« je v članku, doposla-nem mu iz slovenskega liberalnega tabora, očital načelniku S. L. S. provizije pri »Ljudski posojilnici«. »Slovenec« je ta očitek takoj zavrnil, zdaj pa je tudi »Grazer Volksbiatt« m,oral priobčiti sledeči popravek: »Ni_ res, da je državni poslanec g. dr. Ivan Šusteršič ravnatelj našega zavoda, res je le, da je predsednik našega upravnega sveta in da v tej lastnosti nima nobenih dohodkov, marveč je celo od upravnega sveta spontansko votirano letno rernuneracijo odklonil. J. Leskovic, I. Kastelic, J. Šiška.« — In kaj je napravil spoštovani »Volksbiatt«? Popravek je priobčil, pa pristavil, da ga te osebne reči interesirajo Ie mimogrede! Ce ga le mimogrede interesirajo, čemu pa je priobčil cel članek poln ostudnih osebnih sumni-čenj? Nadalje piše »katoliško« glasilo, da se zanima le za tistega dr. Šusteršiča, ki zavira parlamentarno delo in da se bo še dalje proti njemu bojeval, neozirajoč se na dr. Susteršičeve prijatelje, ki bi iz šovinizma dr. Šusteršiču oprostili celo kak anarhističen atentat! — »Grazer Volksbiatt« je pač lepo anarhistično glasilo! + Mična zgodbica iz Kamnika. Znano je, kako so jo kamniški liberalci vse križem dne 8. avgusta uibrali vun iz mesta. Kakor 'bi v praharni gorelo, tak strah jim je šinil v pete. Le vun, le vun iz mesta, čeprav na vrh Grintovca, da ne oglu-šimo od klerikalnih živio-klicev in godbe zvokov. Na vse strani so se raz tekli. kakor bi treščilo med nje. same kuharice so pustili doma. Tudi neka gospodična se je spustila v beg, kakor bi žc videla Orla razpenjati peruti nad seboj. Naročila je tudi, da se ne sme zastav razobešati nad domačo hišo, 'kajti jaz sem 'liberalka. Stranka, ki v hiši stanuje, jc pa vse eno skromno zastavo v pozdrav došliin gostom razobesila. To ie bil vriš, ko se je domačica iz bega vrnila. Skipeia je kakor voda v piskrcu. Takoj je drzni stranki odpovedala stanovanje. Rajni oče, steber S. L. S., pa se je v grobu obrnil. »Ljubezen, kaj storiš, človeka obnoriš . . .« + Sokoli — Zajci. Minulo nedeljo je .prišlo 'kakib deset liberalnih Sokolov na Vič. Bili so po večini trgovski uslužbenci raznih ljubljanskih tvrdk. Njih imena 'bomo objavili, ko za vse izvemo. Na social-nodemdkratski veselici so se tako napili, da so čutili potrebo priti zgago delat na našo veselico za »Obmejne Slovence«. Rdečo veselico tedaj SokoH podpirajo, slovensko pa skušajo razdirati. Na vese-ličnem prostoru so se ta'ko neolikano vedli, da so se priprosti delavci nad tem zgražali. Polomili so tudi par klopi in eno mizo. Kot dobri učenci »Slov. Naroda« so ponavljah prav glasno stare obrabljene dovtipe. Zaradi njihovega vedenja jih je deželni odbornik dr. Pegan dvakrat posvaril in povedal, da bodo morali veselico zapustiti. Prav objestno je eden old-.govortl, da so naši telovadci »prešvoh«, da bi gg. Sokole spravili pred vrata. Ker pa le še ni bilo miru, je dr. Pegan opozoril telovadce na neprestano zabavljanje. Komaj -je pa izgovoril par besedi, ko so se korajžni Sokoli spremenili v »zajce« in tekli kar se je dalo iz vrta na cesto in po cesti navzdol proti rdečkarjetn. Le posredovanju dr. Pegana se imajo zahvaliti, da niso čutili krepkih pesti naših telovadcev. Bil je prizor za bogove, ko so pijani Sokoli od strahu iztreznjeni ubirali pot pod noge. Značajnost Sokolov se vidi tudi iz tega, ker so nekateri hitro sokolska znamenja poskrili in hoteli ostati na zabavišču. Pa tudi ti so jo morali odkuriti, le eden se je nekaj obotavljal, tega pa so vrle Vičanike z mokrimi cunjami napodile. Dobil je tudi par ženskih zaušnic, o 'katerih je pozneje sanjal, da so »kamni«. Na ta način bo treba vedno kaznovati sramotilce naših Orlv! + Iz Dobrepolj. Mladeniški shod pri sv. Gregorj(T nam je vsem še v živem spominu. Tega dneva gotovo noben udeleženec pozabil ne bo. Pozabili pa tudi ne bomo, kako jc nas gospoda v Laščah sprejela. »Slovenec« je to že omeniti, toda vprašanje je sedaj, kako naj to prijaznost liberalcem povrnemo. Takole bomo naredili: Po naših, povdarjamo po naših — gostilnah še vedno klečijo liberalni angeli in prosijo za Ciril in Metodovo družbo. Doslej smo to trpeli, da sc ne bi nam reklo, da smo nestrpni. Odslej bomo te liberalne angele za večne čase poskrili. Ti angeli so namreč prišli iz Lašč. Pa še nekaj. Vsako leto pridejo iz Lašč liberalne gospodične prosit okolu naših somišljenikov doneskov za liberalno Ciril-Meto-dovo družbo. Seveda se zabavajo na družbine stroške. Liberalne dame so v Laščah kazale našim Orlom jezike, ko pridejo k nam prosit, jim bomo mi pokazali ne jezikov, ker tako oliko prepustimo liberalni inteligenci, ampak pokazali bomo hrbet in pa — zaprte žepe. To bo najboljši odgovor izzivanju liberalcev v Laščah. Ce bi prišlo 100 Sokolov v Dobrepolje, stavimo. da bi ne slišali žal besede, ker nas skušnja uči, da ima zadnja gorska dekla več olike napram tujcem kot pa veleinte-ligentne liberalne dame. Liberalni Ciril-Metodovi družbi pa, najsi ima 100 svetnikov za patrone, pri nas (in tudi nikjer drugod. Opomba uredn.) ne vinarja. + Za S. D. Z. so darovali: Mon-signor Fr. Dovgan, prost v Metliki, 5 K; kaplan A. C. 5 K; uganka pri Novi Štifti 6 K 56 vin.; Daniel Erno od taroka 1 K 40 vin. Vsem darovalcem prisrčna hvala! + Krški biskup mil. g. dr. Mahnič je dospel včeraj v Presko pri Medvodah. -f Hrvaška frančiškanska provincija je imela Včeraj kapitelj na; Trsatu pod predsedstvom vizitatorja P. Placida Fa-biani, na katerem je bil izvoljen provinci-jalom preč. P. Romuald Jereb, dosedanji gvardjan trsatski, kustos ie P. Vendelin VoSnjak, definitorji: P. Rafael Rodič, P. Bonus Matkovič, P. Kazimir Vajdič, P. Leonard Novakovič. + Zadružni tečaj In »Slov. Narod«. Zadružni tečaj za duhovnike in učitelje, ki ga je priredila »Zadružna Zveza« v tem .mesecu, je dobil v dopisniku »Slov. Naroda« svojega kritika. Svojo nezmisel je priobčil v notici pod naslovom »klerikalna Zadružna zveza in njen svetovnoznani knjigovodski tečaj«. Ne bi reagirali na to zlobno smešenje tega tečaja, če ne bi opažali, da skuša »Slov. Narod« vsak pojav, ki ima namen povzdigniti našo' slovenska gospodarsko organizacijo m izide iz naše stranke, namenoma s fu.dobnim pisare-n-jem oblatiti. V tem časniku se je ta razvada tako ukoreničila. da komaj čakajo prilike, kjer bi jo ne prakticirali. Ako bi pri tem ne hoteli javnost -begati in bi bili sami delavni na narodno - gospodarskem pol u, bi bilo najbolje tako počenjanje prezirati. Ker ie pa ravno nasprotno resnično, zato zasluži tako postopanje, da sc ga odločno zavrne. In tako je i v tem slučaju. Vsa vsebina zgoraj navedene notice v .»Slov. Narodu« kaže na prvi pogled, da sc nje dopisnik niti toliko ni potrudil, oa bi bil priobčeni notic; v uradnem časniku in v »Slovencu« pazljivo prečital in razumel, kajti sicer ne bi trdil, da je bila notica v »Slovencu« iz *Laibacher Zei-tung« preplonkana. Ravno tako površen .ie v naziranju, 'ker smeši zadružni tečaj zato, ker jc traja1! samo pet dni. Zadružna Zveza« in nje voditelj zadružnih tečajev, gosp. nadrevizor Pušenjak, je imel že toliko takih tečajev in ima v tem toliko 5z-kušen.i in /prakse, da je izključen vsak dvom, ki bi meril na to, da bi bil ta tečaj ,kaka eksperimentacija. Ako bi vse vrednost tečajev sodila samo po dolgosti časa jn ne tudi po vsebini, po predizobrazbi udeležencev in namenu, potem bi bili neplodni — po dopisnikovem uaziranju — vsi 'taki krajši strokovni tečaji. Skušnja in praksa nas drugače uči. Dopisnik se nadalje spodtika. nad tem, da so baje nekateri udeležniki zapisali posamezne številke v napačne kolone, da so težje sledili predavanju in da sta se obravnavala samo dva slučaja iz knjigovodstva. Cisto naravno. Ako bi bili znali udeležniki vso tvarino že pred začetkom tečaja, ne bi se bi!i potrudili bivati skoro teden dni v Ljubljani. Vsak novinec napravlja »pri spi-sovanju hibe; naloga predavateljev je bila, da so 'te popravljali in spravljali v soglasje. In 'to so prav ljubeznivo in radov voljno storili. Za vsakega omfkanca pa zadostuje, če se ga v 'knjigovodstvo upe-Ije z enim natančno obravnavanim slučajem. Zato tudi tukaj nima dopisnik v »Slov. Narodu« prav. Slednjič smeši isti še. da so se dali udeležniki skupaj fotografirati. To je splošna navada pri vseh tečajih.'kjer je med slušatelji vladala medsebojna harmonija in tak spomin si ohrani vsak rad. 0'b koncu si privošči dopisnik še nekaj zbadljivk in misli s tem: sedaj sem pa pokazal svojo učenost, ne pomisli pa, da je ravno s tem razkril svojo nevednost. Ker je taka kritika dandanes v Slov. Narodu« na dnevnem redu. zato ie ne more pametno misleči človek smatrati za resno, kajti ista mrgoli na eni strani polno neresnic, na drugi strani namena vsako, na občno korist mereče dejanje Oblatiti. Da se pa javnost ne bega, mora se jo odločno zavrniti. Vsak dopisnik pa. ki se spušča v tak nizek nivo. je obžalovanja vreden in še bolj pa glasilo, ki kaj takega sprejema in nudi svojim bravcem v dti-vo. + Za kmečke rešitelje se izdajajo liberalci zlasti na Goriškem, koder zdaj spričo novih volitev nastopajo pod krinko agrarstva. Pri tej priliki kliče »Gorica li-beralno-agrarni stranki v spomin, kako liberalni agrarci drugače sodijo o kmetu. .»Slovenski Narod -, evangelij liberalnih agrarcev. je n. pr. o slovenskem kmetu jpisal tako-le: »Naše ljudstvo še ni zrelo ,za nikako iavno delovanje. Takemu ljudstvu dati v roke splošno iti enako volivno pravico, je ravno tisto, kakor če bi se dala otroku v roke puška.« — »Kar danes naš kmet misli, ni za nič!« — »V gospodarstvo se vt.ka naš krnet z nevednostjo .novorojenega deteta. Duševna revščina našega kmeta je neznosna; ne vidi nič, ne občuti nič. prav kakor hlod je, ki se potem razreže.« — »Naše kmečko ljudstvo je surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno.« — »Naš kmet je kvečjemu polčlovek.« — »Naš kmet je hudobno otro-če.« — Gabršček je reke! na nekem so-cialnodemokraškem shodu, da »od kmeta jn pričakovati slovenskemu narodu rešitve«. — Dobro je včasih goriške in pa tudi kranjske liberalce na to reč spomniti. -f Za obmejne Slovence je našemu uredništvu izročil g. dr. Vjadislav Pegan 10 kron, ki jih je plača! jurist Štefan Šink, kot poravnava v kazenski tožbi gospoda zborničnega svetnika Josipa Hafnerja iz Škofje Loke. + Kakšna je nemška pravičnost? Na slovensko vlogo proti slovenski stranki izdalo je c. kr. okr. sodišče v Pliberku, (ki je še po večini slovenski okraj) nemško rešitev. Stranka se je proti temu pritožila na pristojno predsedstvo c. kr. deželnega sodišča v Celovcu, ki je pa to krivico opravičilo sledeče: Po jezikovni naredbi, veljavni za Koroško, z dne 16./3. 1862 št. 865, Prasid. in 8. /4. 1882 št. 20513, se ima izdati slovenska rešitev, če sploh mogoče, le tedaj in samo slovenski stranki, če izvira vloga od stranke, ki nemščine ni zmožna. Potem pa nadaljuje: Vi pa občujete s strankami tudi v nemškem jeziku, torej je nemška rešitev opravičena. Torej iz tega, če je kdo narodno pravičen in Občuje s stranko v njenem jeziku, torej s slovensko slovensko, z nemško pa nemško, iz tega sledi za sodišče, da mora delati dotični stranki narodno krivico in njene vloge reševati nemško. Iz tega sledi, da se v bodoče Nemcu ne sme več nemško odgovarjati. Ker se je pa nemška rešitev poslala tudi stranki v okolišu phberške sodnije, ki stanuje v gorah in je izključeno, da bi znala nemško, smo radovedni, kako bi utemeljevalo sodišče svoje postopanje na to stran. Po našem mnenju bi se ta utemeljitev glasila sledeče: Ker stanuje stranka v pliberškem okraju, sc smatra kot dokazano, da zna nemško. To je pravica, ki se nam reže pod vlado, katero tako goreče zagovarjata Hribar in Ploj! -j- Kaj vse se smatra za nečastno? Neka odvetniška '.borni'ci jc Obsodila odvetnika, ki je pod tnrifoni računal svo-jlm strankam, v disciplinarno kazen, češ, da se je pregrešil zoper stanovsko čast. Ali se je pa že kedaj slišalo, da bi bil obsojen odvehiJk. ki preveč računa? Sicer ie najvišje sodišče na Dunaju to razsodbo razveljavilo, vendar jc značilna za pojem časti. ki vlada v gotovih krogih. Iz Selc. Gorenjski pododbor »Slovenske dijaške zveze<; priredi v dvorani tukajšnjega »Katol. slov. izobraževalnega društva« »Revčka Andrejčka«, narodno igro s peljem v petih dejanjih. Predstava ,se vrši 20. t. m. ob pol štirih popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. — Osemdesetletnica. Popolnoma čil iu čvrst na duhu in na telesu je preč. gosp. kanonik Franc Povše v Novetmnestu dne 24. t. m. spolni! svoje osemdeseto leto. — Bog ohrani dobrega in pobožnega duhovnika še mnogo let. — Ustavili bodo promet najbrže za nekaj dni na progi Trebnie-Št. Janž. Pred postajo Mirna v takozvani »Zavijavnici«, kjer je velik presek, pritiska hrib na škarpe s tako silo, da jih je izbuknil. Vlak vozi sedaj tako počasi, da se komaj premika. Odpeljati bo treba do 200.000 nia zemlje, potem bo šele varno. Vobče ima ta železnica tak promet, da je aktivna. Naprej ž njo do Zidanega mostu! — V Žabnici .ie na Miklavževem vrtu te dni vsevetela jablana. — Vodovod in kanalizacija v Kranju. Po nekaterih hišah v Kranju že teče voda iz Čemšenikarja. Voda ni dobra, ker ni hladna in smrdi še po ceveh. Pozneje bo gotovo boljša, ako ie ne bo preveč segreval vodni stolp za Frančiškovim. Ljudje se bojč. da voda iz vodovoda ne bo nikoli tako mrzla, 'kakor je ona iz vodnjaka pri župni cerkvi. Sicer pa vodovodni odselk nc ustreza rad »klerikalcem« zaradi vpeljave vodovodnih dotokov, dasiravno je »klerikalni« deželni odbor naklonil Kranju vodo. Liberalce rajši zalijajo, češ, da so vode bolj potrebni. Tega pa naš gospod Ciril ni Omenil, ko je hodil in laz?! okoli g. dr. Lampeta. — Dnč 26. t. m. bo obhod komisije zaradi naprave 'kanalizacije v Kranju. To bo imenitna ta Kanalizacija, ki se bo delala šele za vodovodom. Pravijo, da bo ta 'zakasnitev stala svojih 40 tisoč kron. Nesnaga iz kanala poide v Savo. Cirčičani so se zoper to pritožili. Zahtevajo vodo iz vodovoda, sicer Kranj ne dobi kanalov. Ni dvoma, da se bode moralo Cirčičanom ustreči. — Utonil. Iz Metlike se nam piše: Henrik Zupane, naš vrli cerkvenik, kopal se je v ponedeljek, dne 16. avgusta 1909, v Kolpi za Logom. Ker ni znal plavati in ni poznal vode, zanesla ga je voda v glo-bočino in jc utonil. Čez eno uro potegnil so ga iz vode, a vsi poskus, oživeti ga. so bili 7.aman. Bil je predolgo že v vodi. Henrik Zupane je bil zelo priden in pošten fant, star kakih 26 let. Bil je ud Marijine fantovske družbe. V sredo je bil s sveto mašo ■pokopan. Na gomili zapeli so mu tovariši žalostiuko. Počivaj v miru, dragi Henrik! š Mladeniči in mladinoljubi! Ne pozabite se prihodnjo nedeljo udeležiti mia-deniškega shoda pri Sv. Križu na Planini. Skrbite 'za obilno udeležbo. Začetek ob pol 10. uri. Pridiguje vlč, g. dekan Tomažič. Na shodu govorita dr. Korošec iu .mladenič Zebot. Po veceruicah pa bo dr. Korošec poročal svojim volivcem. — Velika avtomobilska nesreča. Avtomobil čikaške tvrdke Marshal, Field & Comp. je tekmoval z vlakom, a se je zaletel v brzojavni drog in se popolnoma razbil. Avtomobilov lastnik in njegov sin sta mrtva, njegova žena in hčerka ter dve dami Smrtnonevarno ranjeni. ljubljanske novice. l.i Šolska zdravnika. Slovenec« je preteklo soboto o imenovanju dveh šolskih zdravnikov za ljubljanske ljudske šole povedal svoje — zdaj je nrišel_ za nami tudi »Rdeči Prapor«, ki p'.še: »Šolska zdravnika v Ljubljani bosta dr. Jernej Demšar in dr. Mavricij Rus. Tako je v tajni seji sklenil občinski svet. In tako poroča brez opazke dnevno časopisje (velja za »Narod«, ne za nas). Zato se pa lahko sliši tem več opazk med občinstvom ln zlasti v zdravniških krogih. Šolska zdravnika bosta imela pregledovati otroke in menda skrbeti za otroško higieno. Zato so »ne-meroda.ini« ljudje mislili, da bi bili za tako službo najbolj s*posobni otroški zdravniki, katerih je tudi v Ljubljani nekoliko. Če smo prav poučeni, je eden izmed njih tudi konvpetiral. Mi sicer nimamo zveze s tistimi, ki so imenovani, ne s tistimi, ki so odklonjeni in z osebnega stališča bi nam bilo prav vseeno, naj je dobil mesto ta ali oni. Vendar pa se zdi tudi nam, da je v dobi specializiranja vsega zdravilstva razlika med zdravnikom in zdravnikom. Ljudie ne kličejo okulista, da bi pomagal, če je težak porod in ne ginekologa, če ima bolnik tabes. In tako si ljudje belijo glave, kakšni modri razlogi so napravili ljubljanske mestne očete, da izročajo skrb za zdravje šolskih otrok specialistu za siti-lidologijo. Menda bi klecali otroškega zdravnika, če bi šio za težke dermatolo- . .ške. slučaje. HudOmušneži pa pravijo, da | ; zdaj razumejo, zakaj da ljubljanska občin- j j ,ska uprava sploh boleha.« — Mi imamo pripomniti še to, da je bilo lansko 'leto, ko se jc šlo za kompetenco za mesto šolskega zdravnika, od .31 občinskih svetovavcev 26 za specialista za otroške bolezni, ki se je za to mesto potegoval. Le župan ni bil .zanj, menda zato, ker po njegovem mnenju za otroške bolezni ni zdravnik 'za otroke. V novem občinskem svetu letos ;je bilo za specialista za otroške bolezni 21 svetovavcev, ki so dali slednjemu besedo, da ga imenujejo. Obenem se je sklenilo. da se služba razdeli med dva zdravnika, da ne bo preveč zavisti. Kar se tiče sifilidologa, dr. Demšarja, je svojim kolegom dejal, da pri prvi kompetenci — ko se je šlo le za eno mesto — ni resno konvpetiral, da torej pri drugi kompetenci — ko se je šlo za dve mesti — ne bo sploh več konvpetiral. In vendar je to storil, ker nvu je g. župan Ivan Hribar to nvesto že spočetka za trdno obljubil. Zupan je zato tudj vse občinske svetnike pridobil, tako da je najmanj 10 od tistih 21. ki so dali besedo konipetentu strokovnjaku za otroške bolezni, svojo besedo snedlo. — Dvoje pa treba posebno pribiti: 1. Kolega, specialist :za dermatologijo iu sifilidclogijo kompe-tira za mesto šolskega zdravnika, ko Ve, da kompetrra zanj kolega strokovnjak za ta resort; 2. Mestni svet ljubljanski se ne pomišlja imenovati zdravnika, ki za ta. resort ni usposobljen. Zakaj ? Ni težko uige-niti. Zato tudi gostobesedni »Narod« o tej stvari kakor grob molči. lj Mešani zbor »Ljubljane« ima danes v torek in petek večer ob 8. uri v veliki dvorani »Uniona« vaje za komerz »S. D. Z.« lj Nadškof Milinovlč iz Bara v Črni gori in primas Srbije, se je, vrnivši se iz Slatine, en dan mudil v ljubljanskem frančiškanskem samostanu in se danes zjutraj ddpeljal skozi Reko v svojo nadškofijo. lj Posvečevanje zvonov. V Samassovi livarni je posvetil mil. g. generalni vikar Flis pet zvonov za dekanijsko župnijo Moravče. Ii Nočni mir v Vodmatu. Zadnjič so se v občinskem svetu nekateri pritoževali nad tem, da je bila policijska stražnica iz Hradeckega ceste prestavljena k svetetuu Petru, in župan Hribar je spremembo zagovarjal s tem, češ, da so preje stražniki imeli predaleč v Vodmat No, mi Vodmat-čani pa o večjih uspehih policije vsled bližje poti prav nič ne vemo; slej ko prej se ob sobotah in nedeljah ponoči od 9. do 2. ali 3. ure vrše po cesti taki kravali, da se nam smilijo ubogi bolniki v deželni in vojaški bolnišnici ter »Leoninu«. Pa tudi rili drugi stanovalci ne moremo najti počitka, ki smo ga kot ljudje, ki si moramo z delom služiti svoj vsakdanji kruh, nujno potrebni. Pa nc samo to, ampak slišijo se take kletvine, taka bogokletstva in take ostudnosti, da vsaka poštena mati, vsak pošten oče prosi Boga, da bi se otroci ne zbudili in ne slišali peklenskih grdobij. Kje je ob takih dogodkih policija, ki ima sedaj dovolj blizu v Vodmat? Ali stražniki spč ali pa Se namenoma umaknejo surovi-•tiam? Prvo kot drugo jc obsodbe vredno; Vodmatčani hočemo že enkrat imeti mir pred ponočnjaki. Plačevati moramo za policijo, v imenu nam je, od nje pa nimamo najmanjše koristi. Odločno zahtevamo remedure! lj Umrl je Franc Pavšič, Reber št. 3. Pogreb jutri ob treh. lj 100 K je daroval šentjakobski župni cerkvi g. Ivan Renier, župnik na Krškem, mesto venca na grob rajnemu prelatu I. Rozmanu. Župnija se mu na velikodušnem daru iskreno zahvaljuje. lj Javno nasllstvo. Danes zjutraj okolu pol 2. je patrulujoči str&žnik slišal na Pru-lah neko razgrajanje, kakor da bi nekdo trgal pri vrtovih ograje. Ko je prišel v ob-ližje, je spoznal v razgrajaču železostruž-ca Pavla B. Ta ga je začel takoj zmerjati in še bolj upiti, kakor preje. Stražnik ga je z lepa miril, a vse ni nič pomagalo in moral mu je napovedati aretacijo. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Ponočnjak se zakadi vanj in zvije stražniku prst ter mu raztrga plašč. Ko je stražnik nato potegnil sabljo, si razgrajač sleče suknjič in telovnik ter začne siliti proti stražniku, češ, sedaj se pa le poskusiva. Da sc stražnik izogne prelivanja krvi, je poprosil za pomoč nekega tamošnjega posestnika, ki je čul razgrajanje in prišel gledat, kaj se godi. Le s težavo sta razgrajača vklenila in je B. med potjo potem stražnika obdeloval z raznimi psovkami, bil okolu sebe z rokami in nogami ter grizel, kakor besen. Šele s pomočjo še treh došlili stražnikov so ljutega B. žamogli odvesti v zapor. Nasilneža so oddali deželnemu sodišču. lj Jablana cvete pri g. Francu Sirniku, pOšestm.ku v Bohoričevih ulicah 33. Znanost in umetnost. Nemščina brez učitelja ali slovetisko-nemška slovnica za samouke. Spisal dr. Leopold Lenard. Cena 1 K 20 vin., s pošt- nino vred 1 K 30 vin. — To 'knjigo Je ravnokar izdala in založila »Katoliška Bukvama« v Ljubliani, in je z njo zelo ustregla onim slojem našega ljudstva, ki se žele naučiti nemškega jezika, pa nimajo učitelja, da bi dajal potrebnih pojasnil. Dosedaj nismo imeli sploh nobene knjige, ki bi bila prirejena za potrebe našega ukaželjnega ljudstva. Za pouk v nemščini smo imeli samo nekaj učnih knjig, ki so pa prirejene edino le za šolski pouk jn so za samouke nerabne; iz teh knjig se seveda naše ljudstvo ni veliko naučilo. — Pričujoča knjiga pa bo tej nujni potrebi opomogla, ker je sestavljena tako, da jo lahko rabi vsak, tudi oni, ki nima za nemščino še nobene podlage. Knjiga se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Srbski Janez Kapistran Iz leta 1809. Spomladi leta 1809 prodrli so bosenski Turki, nalvujskani po Francozih, liški kor-don ter oropali in požgali vse novozgrajene čardake. mejne hiše, cerkve ter državne in občinske zgradbe. Opustošili so popolnoma 'krasno lapaško dolino in se pripravljali, da prekoračijo gorovje Kuk in Lumbardenik in z ognjem in mečem proderejo v osrčje Like. To bi se jim bilo tudi posrečilo, kajti vse moštvo liškega grauičarskega polka je bilo odsotno — borili so se proti prodirajočemu francoskemu generalu Marmontu. Ko je sila pri-kipela do vrha, vstal je mož — drugi Janez Kapistran, ki je s križem in mečem zbral ljudstvo in ga peljal v boj proti največjemu sovražniku krščanstva, krvoločnemu Turčinu. Ta mož je bil pobožni srbski duhovnik Neophyt Hajdukovič. V svoji mladosti je živel v samostanu Rmanj; leta 1788 pa so Turki razgnali samostanske stanovalce in Hajdukovič je z dvanajstimi brati pobegnil v Liko, kjer je bil gostoljubno sprejet. To gostoljubje je leta 1809 Ličanom bogato 'poplačal, ko je s svojim junaštvom ustavil pogubonosne turške druhali, da niso -prodrle preko gorovja. V družbi z bratoma Babič je zbral vse še ostale može iti mladeniče, pa tu'di starčke, žene in otroke v malo armado ter Organiziral za bojno službo. Slabotni, bodisi ženske, mladina in starčki so morali donašati živila, strelivo, ranocelniške in druge potrebščine ter opravljati Službo selov; dalje odnašati ranjence z bojišča in jim streči. Vse ostale pa je brez razlike starostf ali spola Hajdukovič osebno vodil v boj — v eni roki križ, v drugi meč. Kdor se je .pokazal bojazliivca, je žet javno zaničevanje in zasmehovanje in je moral svoje orožje takoj izročiti. Telefonska in brzojavna porotila. ČEŠKA AGRARNA STRANKA. Praga, 25. avgusta. Tu se je vršila seja eksekutivnega odbora češke agrarne stranke. Poročal je državni poslanec Udr-?al. Izvrševalni odbor je njegovo poročilo kakor tudi sklepe »Slovanske Unije« vzel z odobravanjem na znanje. KULTURNI ROJ BI RADI. Dunaj, 25. 'avgusta. Svobodomiselni pišejo, da so se šole društva »Svobodna šola« na Dunaju zaprle na posebno intervencijo papeža Pija X., ki da je zdaj ves zadovoljen. — Vest v tej obliki gotovo ni resnična in 'zasleduje le namen hujskati svobodomiselce na kulturni boj. . NEVARNA VSTAJA V ALBANIJI. Dunaj, 25. avgusta. Vstaja v Albaniji je nevarna. Uprli so se nižji sloji, ker (nočejo plačevati Turkom davek. Fuad-paša se z uporniki pogaja. VELIK POTRES NA LAŠKEM. Rim, 25. avgusta. V provinciji Sieni je močan potres razrušil v mnogih krajih hiše. Več oseb je ubitih, veliko ranjenih. Škoda je velika. • ZLOČINEC OBEŠEN. Berolin, 25. avgusta. Tu so obesili trgovca H en okla, ki ie bil umoril juvelirja Frankfurterja. Meteoroiogično poročilo. Vlilna n. morjem 306-3 m, sred. zračni tlak 738-0 m« o B Cli opa-atvaoja StlB|« barometra v mm Temperatura po Celil|a Vetra** rftbe !ii i.* 24 9. zvež. 7379 155 sl. |zah. jasno 25 7. zjutr. 2. pop. 370 34-9 10-2 229 sl. ]vzh. si. jjzah. megla del. obl. 00 SrtdnU ?C«»|ln|« Umu. 16-35, norm 17-9' THŽNE CENE. Cen« vcl|«|o m 50 kg. Budimpešta 25. avgusta Pšenica za oktober......13 52 Pšenica za maj 1910 ..... —— Rž za oktober 1. 1909............9 62 Oves z« oktober......7 33 Koruza za september 1909. . . . 7 61 Koruza za maj 1. 1910..........710 Efektiv:--- Za reveže, ne izvzemši mestnih, slej kot prej brezplačna ordinacija ob navadnih ordinacijskih urah. 2341 3-1 Nov orne sto. avgusta. Ministrstvo za uk in bogočastje je dovolilo, da bo novomeška gimnazija imela dve paralelki za 1. in II. razred. Tudi deška šola mora letos zopet imeti dve paralelki III. in IV. razreda. Dosedaj zanemarjena in zapuščena Dolenjska sc zbuja in zahteva vedno odločneje od višjih oblasti, kar ji po pravici gre. Dolenjska je že itak boljše čase zamudila, žalibog, ne vsled lastne krivde. Belokranjci so po preteku 40 let, ko je vladal baron Hein, vendar imeli čast, da so videli svojega gospoda deželnega predsednika od obličja do obličja. Baron Sch\varz jim je že dvakrat to čast izkazal; toda krivice in škode, ki jo je dolenjska sirota toliko let trpela, se ne more kar na mali popraviti. Najboljše moči je ravno zaradi tega vzela Amerika. Vsled nerodnih državnih cest ni bilo skoraj nobenega prometa; in mnogo znamenj ob državni cesti popotniku kaže, koliko je bilo nesreč. Železnično ministrstvo se za Dolenjsko malo briga; vsako leto obetajo s prvim majnikom bodo dolenjski vlaki hitreje vozili; prvega aprila pa razglase: Ni mogoče, ker bi bilo treba nekaj stražnic in stražnikov, to pa »budget«, to je državni proračun za Dolenjsko ne prenese, in mi v svojo veliko žalost izvemo, da so nas zopet za jedno leto v »april poslali«. Če kaka reč za Dolenjsko visi na Dunaju, traja leta in leta, da se reši; v tolažbo se napravi kak »Schleifer«, »coklja«, da se stvar zavleče; v velikih počitnicah se tako skoraj nobena, stvar ne reši; Do lenjska ima včasih tudi to smolo, da se kak akt založi; ko gospoda referenta ni doma, sluga lepo pospravi vse s pisalne mize, ker je ta za gospoda-referenta premajhna, in privleče novo večjo; v svoji navdušenosti pa pozabi pogledati, kateri akti so rešeni, kateri ne, in vse skupaj vandra kot »rešeno« v personalni arhiv gospoda referenta. Ko vprašaš g. referenta, dobiš odgo-or: akt je že davno rešen, in vendar ga , brez krivde g. referenta, kakor sem že »vedal. »V treh dneh« bo zadeva rešena, ko je na Dunaju obljubil prav prijazno referent; v Ljubljani so bili tako pri-znr, da so dotični akt takoj meseca ju-ja poslali na Dunaj, danes kaže koledar !. avgusta, in rešitve še ni. G. referent, .onec julija vprašan, kdaj bo zadeva vendar rešena, odgovori takoj prav prijazno, da akta še v roke ni dobil. Gotovo ga je sluga zopet kam drugam zanesel; Bog ve, kedaj se bo našel! Vprašanje glede stavbe nove gimnazije roma po štirih ministrstvih semtertje, v katerih se prepirajo radi borih 54.000 kron. Finančni minister noče odnehati naučnemu ministru; ta pravi: jaz pa ne moremo odnehati od svojih zahtev iz pe-dagogičnih in higijeničnih vzrokov; oni pa kratkomalo: jaz pa 54.000 kron ne dam. Uboga dolenjska majka ie bila tlačena, oropana od krutega Turka, ki .ii jc vpepelil domovje in prelil kri njenih sinov ali jih odpeljal v sužnost; veliko je trpela pod Francozi in sedaj še sv. Birokracij nanjo pozabi in nima usmiljenja z njo. Treba bo iti k dobremu očetu na Dunaj In sv. Birokracija v raznih ministrstvih pošteno zatožiti, zakaj romanje k njemu samemu bore malo pomaga, kakor smo se že prepričali. Dolenjci, zdramimo se in ne bodimo več zadovoljni s samimi vlad-nimi lepimi besedami in obljubami. MiF^ ^IJIn^lrvevrsfeinkot zdravilna voda zoper telkoče organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča. Na Tržaški cesti 8, tik tobačne tovarne se odda na najugodnejšem prostoru, za mesec november 2268 3-1 lokal z apro dajalno Hiša z vrtom v sredini mesta Postojne, v kateri se nahaja že stara, dobro vpeljana gostilna, se za ugodno ceno proda. Pojasnila daje poses. Josipina Kraigher v Postojni. 2316 1-3 Zenitna ponudba. Vsled pomanjkanja znanja se želi seznaniti z gospodično primerne izobrazbe v starosti do 26 let nadučitelj v lepem kraju na deželi. Želi se nekaj premoženja. Ponudbe pod Jesen 1909" na upravništvo Slov. Tajnost se jamči. 2321 3-1 Brzosamopisnica s popolnoma vidno pisavo | akordi je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev. | Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih kopij. — Najlažji in najbolj miren udar tipk. - Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. Edina popolna slovenska klavijatura. S u p!'?, interes» naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOli-fil ^^.R-Rekorda- ~ Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoevier-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Uj Prepusti se brezplačno na poskušnjo. Prospekte požilja zastonj I Ogodiia plačila na OMc. Glavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko in Hrvaško UJ Ljubljana, Mestni trg 8 III. g 000Q00giaiaiai!300iaQ!SQig!aQiaQiaQ0Qia@0QQ(aiaQa a 0 a a a a a a a a Ker se je uvedel ,STOEWER' brzopisna samopisnica s popolnoma vidno pisavo so bili sledeči stroji izločeni in sc odelafo pod ceno 2 Oliver, l mescema. 3 Eemiiigton, 1 sun, čisto nov. Na ogled so pri w glavnem zastopstvu Stoewer za a Kranjsko in Hrvaško. ® a 01 a a a a a 0 a a i|. g 2310 1-1 a a Up® le vžisafice: J lirisi otoiii Sloveneom"., „ ^ ..........' sraaaBBn m. a »JVL, mMBana l fllifijO liOiiiOlfi! :: pod ugodnimi pogoji in za nizko SffiSE25EHm g BBHrai ceno lično izdelana, še skoro nova, se za nizko ceno proda. Vpraša in ogleda se na Zaloški cesti 21. 2513 (2—1) 1913 1 Kranjsko in Hrvaško. Ljubljana, Mestni trg 8./III. | lOOOSlEJElijgji^iitajOjjgjjajjaj^fgjgj 2312 (1) Sprejme se na Seiu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. se išče. Poblizja pojasnila v trgovskem nči-lišču ,-Mahr", Cesarja Jožefa trg 11. 2328 Lepa, zelo mirna 2293 3-1 s posebnim vhodom se solidnemu gospodu (civil) od 1. septembra odda na Resljevi cesti štev. 9, v II. nadstropju na iavo. RM& urnim siiiii Model V 28 tipk, 84 pism. je priznano Model ¥132 tipR, BBpl$ai. s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in ra-striranje, tabulatorjem in najboljšo uredbo za S009 slovenščino. 24-1 Cenike pošilja na željo zastonj in franko Glavno zastopstvo za južni del monarhije Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20, kj er se stroj vsak čas lahko pogleda in poskusi 00000000B000000) H Radi uvedbe Q 13 Odvetniška pisarna dr. Frana Brnčiča in dr. Mateja Pretnerja v Trstu, Via Nuova št. 13/11, sprejme spretnega vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri /Intonu Kobiju, Breg, Borovnica. se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Trgovstva izučeni, vojaščine prosti, poštene rodbine, solidni reflektantje, naj pošljejo svoje oglasbe s prepisi spričeval na upravništvo do 1. septembra t. 1. 2320 6-1 veščega slovensko-nemške stenografije. Stro-2308 jepisci imajo prednost. 3-1 Iščem Cena <•— kron« ln po 2 K 50 v. Velika zaloga gramofonov od liraiiiu Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačna conihe gramofonov in raznih plošč, urar in optik .*. i. Start trg 26 v najem ali na račun v Ljubljani ali kje v prometnem kraju na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca«, pod »Gostilničar 400". 2331 2-1 pridna in trezna delavca, posebno izvežbana v izdelovanju zlate obreze, sprejme takoj Družba sv. Mohorja v Celovcu, kateri naj se pošljejo ponudbe z zahtevano teden-2277 sko plačo. 3_i Mite i viono nm inueni ©so se izvrstili naslednji stroji in se ceno S oddajo. 0] i (Mimol-stnl (daHro ohranjen) S © ^ mmm „ „ $ Ogledajo sc lahko pri 2266 1-1 Q © [p Zastopstvu OMver-strojev za južni fl g del monarhije g | Ljijia, Umm cesta 20. § &i©B00E)(3)©8(2)Q000(3 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preljubljeni naš soprog, oziroma oče in stari oče in brat, gospod JOSIP DEKLEVA posestnik itd. v Postojni dne 24. avgusta t. I. zjutraj ob 4. uri po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu starosti v Leonišču v Ljubljani mirno preminul. Truplo predragega ranjkega bodo prepeljali v Postojno, kjer bo v četrtek, dne 26. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne s kolodvora pogreb na postojnsko pokopališče. — Bodi mu blag spomin! V Postojni, dne 24. avgusta 1909. Žalujoči ostali. Zagrebška tovarna, tvrdke Kenrik Francka SitlOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete !i pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. §1. ZngaV. Y 1102,5:91. V, U«»aaa»»fisvBB le£a I3S4. slovensko plmma Talofea fti. 210. p mmm mmirmh frllli i«® umm, (Baibve ulice mi a, ti » li—uiMMiii—ni —ismiii p iiHiiiiiiii iiiiiiiiiummiiiii ' i iium«mil«n»m»iTrwrrTrwinTn~TTTi~TinnmnrimirMiii Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem «voje izborno Y ff' ■'■ v sodcih !n steklenicah mi mm, Gifc Essšs! m flruslh SiHCteials zbbdH ter posomeznlii Mn Izposojevanje koles prejem kolss za HaaJlironJe, : pcnlklanje ser usnraslla : s o L iid po čra cen'3>» Ljublpn^j SEisnaJska c. st. 9« Sprejme se v špecerijsko trgovino tri pro m Oziralo sc bode le na strokovno ua-obražene reflektante z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogojuje se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Služba je stalna, plača po dogovoru. 2315 2—1 Ponudbe z izpričevali na naslov: Ljubljana, poštni predal štev. 121. I. kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano Išče za takojšni nastop • v mi 2334 2-1 nizki ceni j pri tvrdki 1 v nekem večjem industrijskem kraju Koroške se pro-dasta iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Vprašanja pod „Mlin in pekarija" na upravništvo ..Slovenca". 2>lot>enei, pozor! pri nakupovanju vencev. £jubljana, ^sjnUrgJI priporoča največjo zalogo krasnih v z napisi. Eunanja naročila se izvršuje}«) :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - 2039 Proda 3e iz proste roke 10-1 v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdovi za izprehajališča. Vcčse izve na Martinovi cesti št. 32. v Ljubljani. nasproti dolenjske mitnice se pod ugodenimi pogoji ceno proda. Zraven je tudi ■krt in gospodarsko poslopje. Zelo prilično za gostilno ali trgovino. Več pove lastnik Dolenjska cesta štev. 19. 22366-1 ERRI 9 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden de! od žganja, v obsegu od litrov 56—70 od litrov 180—250 100-120 „ „ 250—450 120-180 „ „ 500 -700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po v Ljubljani, poleg Kosler. pivovarne. Gospodarsko društvo v Bermu p. Paiin, Istra posreduj« brezplačno pri prodaji -vJ: »».Mi svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborila. 623(3) takoimenovani brzi-, normalni in počasni sukači z 80 % učinka z amerikansko regulacijo. Parni kotli vseh sistemov, prcgrelci (ttberhitzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd. Vsakovrstni stroji za obdelovanje lesa in za naprave žag najnatančnejše izvedbe. Transmisije tudi največjih konštrukcij. Žične železnice za prevažanje blaga. 2233 11 > c o 4J (O rt N c o o c rt > O u U) D N P (A r+ o 2. 5' ? p 3 o Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== barv ===== za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve ia študije, akvarelne trde li tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro tn alumlnlnm v listih. Štampllljske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za Študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje ln pleskarje. :: =« Najnovejši = slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, ===== prstene in rudninske barve. ===== :: Priznano najboljše In najlzdatnejše :: = oljnate barve = sa pleskarje, stavbne in pohlštene mizarje ===== ln hišne posestnike itd. ,, :; priporoča : s Hdolf Hauptmann Prva kranfska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, lakov In steklarskega klefa. - Prodaja najboljšega mizarskega ===== Sima ===== po najnlii oeni, ■■ karbollneja : IUio boljše vrste, glpsa alabastra ln stokatarnega za 2961 bar|e ln zidarje. - Ustanovljeno 1832. podo-1 Zahtevajte cenike t * :: Dež. lekarna pri ^Mariji pomagaj'' M. Leustek Ljubljana, Resljeva o. I zraven cesarja Franc Jožeforega jubil. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tasino - chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasiSče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnlm na-vodom I K. 2700 I Slovita Melasine nstna in zobna Vft<5j1 deluje Izborno proti zobobolu in gnjl-YUtM i0bi zob, utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, rama Itd. razpoiilja psi pošti vsak dan dvakrat. S i Podružnice 1 Spljet, Celovec I "_________ 1 - OelraiSiEta glavnica -i - K S.OOO.0SO. ■BHBHEffinaaHMBinHHaiMMH Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niase2 Promose semoilsHili sročH!!. iztiaie n žrebanlu le 6. septembra 1909, cena K m Podružnice Spljet, Celovec tn Trst_- Rezervni fond K 300=000.