St. 62. V Grorici, v soboto due 4. avgusta 1906. "Letnik VIII. i Fzhaja vsak torek iriHobotoob 11. in i predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za doželo. Ako padena ta dmiva praznik izide dan prfj ob 6. zvečer. Stane po pošli prcjomaii ali v Gorici na dom pošiljan celolf'tno 8 K, pollotno 4 Kin detrllotno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in Lo- t'an na Verdijovem tekališču po 8 vin. i ______________ I ¦-------------—----------------————,------------------------------1 GORICA (7>Jutrauj> Jzdaiijt1.) ITri'dnistvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je uasloviti na uredništvo, ojilasc in naročnino pa na upravništvo >Gorici><. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po ; 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, ruču- iiijo se po pogodbi. i Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vtisi s prvega zodmžnega shoda. (Dalje). Bolj zanimivo je izvedeti, kako se i giba število članov pri poedinih zadru- gah. Posamezne zadrugeso imele članov : do 50, 100, 150, 200, 250. 300, 450 na Koroäkem 3 3 1 — — — — „ Kraujbkem 14 10 10 6 5 1 1 „ Primorskem23 4 — 2 — — — „ Štajerbkem 8 11 1 — — — skupaj 48 18 12 9 5 1 1 7 zadrog 'ni vposlalo podatkov, in sicer 5 s Primor^kega in 2 s Kranjakega. Iz zgornjih številk pa razvidimo, da je ! najbolj pnljubljena gruča majhnih zadrug, ki imajo le do 50 članov (48 zadrng) za njo pride gruča 100 članov (18 zadrug), tej sledi gruča do 150 članov (12 zadrug), 9 zadrng ima do 200 članov, 5 do 250, in dve zadrngi imata ena do 300, ena pa do 450 članov. In sicer zasledimo največ zadrug s številom članstva do 50 na Primorskem, kjer imamo 14 mlekar- skih zadrng na Kobariškem, 8 na Tol- minskem, 4 na Bovškem, 3 na Cerkljan- skem in 3 na Kanalskem. Značaj teh mlekarnic je večinoma planinski; stare prostovoljne mlekarske združitve so se po prizadevanju mlekarskega potovalnega učitelja spremenile v zadružnemu zakona ostrezajoce zadruge. Glavni namen pre- hoda iz prostovoljne združne oblike v zadrnžno obliko je bi! ta, da se na tak način doeeže državna podpora. Ko so enkrat zadražniki dosegli državno pod- poro, in ko je mlekarski potovalni učitelj dovršil ustanovitev zadruge, ki je spadala med njegove slnžbene dolžnosti, je bilo vaega zadrnžnim namenom odgovarjajo- čega dela konec. Zadroge nimajo poslovnih knjig, sej, občnih zborov in drugih takih sitno- sti, katere predpisuje zadrnžni zakon, a tudi potovalni učitelj se nikoli več ni brigal za to, ali in kako poslajezadroga. Skrajni čaL je, da se vse poslovanje teh zadrng spravi v soglasje z zadražnim za- konom, sicer ne vemo, v kake neprilike bi lehko prišli zadrnžni upravitelji. Toje glosa k poglavjn : Skrb vladnih organov na Primorskem za razvoj zadražništva. Najmanjäa zadrnga šteje na Koroš- kem in na Primorskem 7 članov, na Kranjskem 10, in na Štajerskem 14 čla- nov; najvecja zadruga äteje na Koroäkem 115, na Stajerskem 157, na Primorskem 193 in na Kranjskem 448 članov. Torej imajo na Kranjskem največjo mlekarsko zadrngo, in sicer ono v Logatca. Zakaj navajhmo te številke? Kdor je pazljivo prečital poročiloo zadružnem Bhoda, ve, da je dež. nadsvet- nik Kerbler iz Linca stavil predlog z ozirom na orgnnizhCiju mlekarskih za- drug, H katerim se uasvetuje Uitanoviti le zudrožne mlekarne s strojnim obratom in z veliko dobavo mleka. Mlekar^ki strojni obrat, katerfga naprava je st*la 39—10000 K, je rekel, mora imeti 3.00 litrov mleka na dan, hko hoče biti do- nospn. Takn množina mleka se da dncvno dobavJjati le, ako imajo člani 900 krav, od katerih jih je najmanj 600 rezervi- j ranih za dobavo mlekurnice. j Takega predloga seveda zadrnžni shod ni mogel sprejeti, ker bi onemogo- , čil pojav in obstoj manjäih, pri vsem tem I zelo važnih mlekarskih zadrng. Zato se je po sklepuzadrožnega shoda ta zahteva { tudi izpustila iz predloga. j Referent je imel pač pred očmi j razmere na Nižjeavstrijskem, kjer so ve- > činoma male mlekarne, bodisi z ročnim I obratom ali pa s strojnim obratom, le ; dobaviteljice veiikih osrednjih mlekarn. ' Tam imajo celo zadrago, ki šteje le 3 Clane, imajo pa tudi oarednjo mlekarno na Dnnaju, ki je imela koncem 1. 1905 76 pridruženih zadrug s 5222 Člani. > Nasvet referenta pa ni tako nnpa- čen, kakor se zdi na prvi pogled, kajti referent je hotel izreči, da se le tedaj rentira podjetje s Btroji, ako razpolaga s tako in tako množino mleka na dan. Tako podjetje pa se ne more ustanoviti v vsaki vasi, nego le v večjem središču. S tem ni nikakor izključena ali onemo- gočena okolnost, da se ustanovijo manjši j mlekarski organizmi v podporo teg ! večjega. Kdor pozna razmere, v katerih ! živijo n pr. naše primorske mlekarske zadruge, se ne bo mogel pae nikoli opri- jeti misli, da bi se ustanovile edino le velike zadruge s strojnim obratom, pač pa bo znal delovati na to, da ostanejo v vsekem kraju male zadruge z ročnim obratom, da se pa poleg teh urtanovijo v večjih cenlrih večjo zadrnge s strojnim obratom v vsovräenje in osredotočenje omenjenih malih zadrag. Taki centri bi : bili Bovec, Cerkno, Tolmin, Kobarid, glavno središče pa mesto Trst. Svoj čas ; se je že govorilo o ustanovitvi mlekarske ( centrale v Tolrninu, a stvar je pač za- ! spala, kakor vse take večje osnove. j Poglejmo še, kako visoke deleže ; imajo poedine zadruge. VisokoBt deležev je poleg števila članstva najbolje merilo ' za gnspodarsko zmožnost in vrednost j zadroge. Kerbler je v že omenjenem i predlogu zahteval deleže po najmanj 25 K, tako da bi mogel plačevati vsaki člun za vsakih 5 krav, katere ima tedaj, ko pristopi k mlekarski zadrugi, po en delež. Kolikor večji so deleži pri zadrugah z omejeno zavezo, se je izrazil drogi go- vornik na zadrnžnem shodu, namreč dr. Weder», loliko bolj je zasiguran obstoj zadruge. Večina naših mlekarnic pa je ustanovljena na podlagi omenjeno za- veze. Glcde visckosti deležev pa zasle- dimo sledeče podatke: Deleži po K 0, 1, 2, 4, 5, 6 8, 10, 12, Zadrug 39 3 1 2 5 16 1 20 1 15. 20, 50, 70, 80. 100, 1-00, 640 16 1111 11 Tedaj je največ zadrug brezdeleža, in sicer je teh največ na Primorxkem (23). Tu so namreč mlekarske zadruge se ustanavljale, kakor smo že prej ome- nili, po prizadevanju mlekarskega poto- valnega ačitelja. Skoraj vse te zadruge pa nimajo v pravilih glede deleža niče- sar določenega, tako da čl&ni ne placu- jejo nikakega deleža. To pa po našem mnenju ne odgovarja zahtevam zadruž- nega zakona, ki dcloča v § 5. odstavek 5, dalje v §§ 14, 48, 49 in 55, da mora biti v pravilih navedena „količina" opra- vilnega deleža, vsled tega torej tudi predpis glede vplačila deleža samega, tudi ako je zadruga zasnovana na temelju neomejene zaveze. Najbolj priljubljen je v naših razmerah delež po 10 K (pri 20 zadrugah), za njim pride delež po 6 K (pri 16 zadrugah). Manj priljnbljen je delež po 20 K (pri 6 zadrugah), in delež po 5 K (pri 5 zadrugah). Delež po 1 K dobimo le pri 3 zadrugah. Največje de- leže imajo na Primorskem: mlekarska zadruga v Iderskem pri Kobaridu (100 K), na Kranjskem pa: St. Vid pri Zatičini (400 K) in Koprivnik pri Radovljici (640 K). Iz priljnbljenosti do malih deležev, j do najvecjega zneska 20 K, se da pač j prav lehko spoznati, da so naSe zadruge ' le manjäega obsega, osobito pa, da se le ! malo zadrug peča s strojnim obratom, j dasi je ta za obrtno delovanje take I zadruge tehniški in ekonomično boljši. i Da ni pretežna večina mlekarskih , zadrag v naäih deželah večjega obsega, i razvidimo tudi, ako nekoliko pogledamo, ! , koliko denarja imajo investiranega v | premicnem in nepremičnem inventarju. j (Dalje pride.) j I I Dopisi. ! Iz Bovca. — wHud boj %e je bil pri občinskih volitvah v BovcuM, tako jo pisala pred dvema letoma „Soča" ter nadaljevala : „Klerikalci so napenjali vse svoje moči, da zmagajo, ali rezultat vo- litov je ta, da smo zmagali naprednjaki, ter bo izvoljen župan in vsi podžupani iz naprednjakov". Co pa pogloda danes dotični dopisnik na delovanje svojih na- prednjakov, ki vodijo našo občinsko- upravo vže 31 mesecBv, potem ga mora obliti rudečica sramote, ako ima količkaj smisla za dobro in urejeno občin3ko upravo. Ta občinska uprava ni do danes predložila še nobenega občinskega račutia, in nekateri trde celö, da deželni odbor niti onega za 1. 1903 ni še odobril. Kaj se je pa minule dni zgodilo ? Županstvo je namreč razglasilo, da so občinski računi 14 dni vsakemu navpo- gled. Po preteku teh 14 dni pa je ža- panstvo napovedalo sejo, na k,atere dnevnem redu so bili občinski računi. Ko smo pa prišli k seji, je vprašal tajnik župana, po kaj da smo prišli, ko vendar občinski računi še niso dokončani. — Mesto da bi vzeli v pretres občinske račune, bavili smo se na seji o nekem prestopkn tičočera se kozje paše. Vsled tega so pa bili trije podžupani tako ogorčeni, da so odäli, in sej a se ni mogla zaradi tega nadaljevati. Kako pa naj bi se tudi človek ne jezil? Dela na polja je zdaj vse polno, podebno, ker imamo sedaj pri nas košnjo. Zdaj pa prihajaj za nič k sejam, ter pohajaj po Bovcu in zgubljaj dragi čas. Tako postopanje je nečuveno in je skrajni čas, da se tudi pri naäi občinski upravi npelje nekak red. Toliko za danes, prihodnjič pa še kaj več. Gabrije pri Rubijah, dne 2. avgasta 1906. — Med vasi, za katere se širša javnost malo zanima ali jih skoro niti ne pozna, je tudi naäa vas Gabrije, ki takorekoč samuje pod hribom, oddaljena od šumnega življenja, raztrešena daleč gori po hriba in pod hribom. Zatorej ni nobeno čudo, da ni bilo menda še do- pisa v Vaäem cenj. listu iz naše vasi. Kar smo pa v nedeljo doživeli, je nekaj takega, kar bo mogoče širšo javnost za- nimalo. Imeli smo namreč novo sv. mašo, darovano po naäem domačinu, č.g. Kri- štofu Tomsiču. Že cel teden poprej je naznanjalo veselo pritrkovanjezvonov, L1STEK. V sreči nesreča. (Črta iz vasi. Začrtal Jelin). (Dalje.) Morda stopi sedaj kak doslednež izmed častitih bralcev pred vas kakor profesor pred dijake, ki je prepisal ra- čunsko nalogo tako neumno, da ima pravi rezultat, medtem ko je drugo vse pogreženo, in nas vpraša, svest si, da nas apravi v strašausko zadrego: „Ti, prijatelj, ali niso Tomaževe misli, ki si jih ravnokar naštel, samo izrodek tvoje prežive domišljije? Kako pač veš ti, kaj je mislil tedaj Tomaž? Si ga li vprašal o tem? Menim, da ne. Pa ko bi ga tudi bil — Tomaž bi ti tacib svojih mislij ne bil povedal nikdar, še posebno ne, ako bi bil vedel, da boä vlačil njegove sla- bosti in čednosti pod tiekalni stroj". Dragi čitatelj, ako misliš tako, te mislim — knoalu oprostim vsega sum- ničenja in vseh dvomov. Mi res da nismo vprašali Tomaža, kake misli je imel, ko je ogrebal krompir. Ali naša logika je taka: Tomaž je vdarjal s pikačo po ste- belcih popolnoma proti svoji volji — torej je mislil na vse kaj drugega kakor na ogrebanje. Da ee je pa pečala nje- gova glava ravno z Gajarinom, sledi iz tega, kar je počel potem, in ko boä čul tudi ti o tem, boä sodil gotovo ravno tako kakor mi. Zlata zora je že rudela na obzorjn onih naših rojakov, ki so se preselili daleö tja öez morje v amerikansko de- želo, da bi naäli tam srečo, do katere niso mogli prispeti v svoji pretesni do- movini. Tedaj se je oglasil zvon iz line in zazvonil zdravomarijo. Tomaž se je odkril, del pikačo na ramo in se od- pravil domov. Tu se je skobacal s precejšnjim naporom na skedenj, kajti lestvica, po kateri je lezel gori, je imela malone sa- mo vsak drug klin, a še ti so bili lako narahlo pritrjeni v luknjah obstranskih kolov, da so se mu vrteli pod nogo. Skozi jamo je vrgel svoji Buški doli v jasli dišečega sena za večerjo. Radi svoje jierodnosti bi bil zletel skoro tudi sam kravici pod gobec. Tudi lepo poBtiljal je pod ljubo živalico, ki ga je dan na dan obilno zalagala z žoltobelim mlekom. Na dvorišču je še pogledal na vse strani po nebn. Tam na zahodni strani so se dvi- gali sivi oblaki, ki so polnili Tomaža z upanjem, da napojijo morda nekoliko v prihodnji noči žejno in suho zemljo. ( Zato je pograbil tukaj gnojne vile, t8m grablje, tukaj zavor, tam iz žice spleten košič, ki ga je natikal v njivi svoji Buäki na gobec. Vse take stvari je znesel v skedenj, da ne bi morda radi dežja že- lezo zarjavelo, les pa segnil. Šele ko je vse to pospravil, je stopil v hišo, kjer ga je čakala na mizi skleda sižola, ki jo je cenil nad vse druge jedi in jedače. Kakor imajo naobraženi Ijudje tega ali onega pesnika posebno : radi — Prešerna, oni Ketteja, tretji Gre- gorčiča; tako gojijo tudi preprosti Ijudje do ene jedi posebne simpatije — ta do krompirja, oni do žgancev, tretji do leče in Tomažu je najbolj ugajal fižol. Vsel se je k mizi in začel zajemati od ene strani, medtem ko mu je po- magala od druge njegova Marjuta. Mislila je, da bo jedel Tomaž z velikim veseljem, ali zmotila se je. Molče in zamišljeno, ravnodušno in nekako prisiljeno je segal njen diužec v lončeno skledo, ki Be je praznila nocoj le počasi. „Si-li kaj slab, ali kaj ti je, Tomaž, da molčiš, kakor bi bil pozabil jezik v njivi?" prekine molk Marjuta. „Kaj mi bo ? Nič mi ni" odvrne Tomaž malomarno. „Truden sena, ker sem mlatil celo popoldne na polju z tisto nerodno pikačo po snhi in trdi zemlji, da me kar roke bole". „Prav praviš", nadaljuje ženica, da ne bi zopet zastal pogovor, kar bi ji bilo zelo neprijetno, kajti Marjuta ni delala izjeme, kar se tiče jezika, tudi ona je bila klepetava kakor vse babnice. „Prav praviš", nadaljuje torej. „Suho je suho. Dežja pogrešamo, dežja. Ako se nas Bog kmslu ne vsmili, nam zgori vse v vrtu in na polju. Vode pa ni, da bi zalivali, vse mlake so se že posušile". „Morda pade nocoj kaka rosica", pravi Tornaž. „Saj se je vlekla davi megla tam gori od Sv. Katarine na- ravnost doli proti Soči — znamenje, da dobimo dež v kratkem". „Bog daj !" vzdihne Marjuta. (Dalje prih.) da se pripravljamo Gaberci na izredno slovesnost. Ko je pričel zaželjeni dsn, smo šli prisostvovat nekrvavi daritvi v jako obiinem števila. Ljadstvase jo zbralo od blizu in daleČ vse polno, golovo nad tisoč njih. Ganljiv je bil trenotek, ko je novomašnik dospel v cerkev, obdaa od številne dahovščine, svojcev in vabljen- cev in ko so mu pevci zapeli „Novo- mašnik bod' pozdravljen". Novomaäniku je govoril preč. g. knezonadškofijski tajnik L i č a n. Pred- očil in razložil ma je svetost stanu, ka- terega je danes nastopil, slikal mu te- žave, katere ga Čakajo pcnebno v novo- dobnem času, ko ljudje z nekim prezi- ranjpm in zasmehovanjem zrejo na du- hovnika, ki ga slikajo kot nazadnjaka, mračnjaka, kot izsesovalca ljudstva, kot strašilo s hudičem na jezika, katerega nikjer ni itd. Z izrazito beaedo je doka- zaval svelost duhovskega stann ter na- vajal tudi dolžnosti istega do podrejenih ovčic, in rekel: Dahovska služba se ne 8me omejiti le na štiri cerkvene stene, atrpak ista sega preko teh med ljudstvo. Lep pastir bi bil tisti — je nadalje re- kel — ki bi varoval credo ovčic doma v hlevu, ko bi äle ven na pašo, pa bi jih pnstil game, izpostavljene vsem nevar- nostim. Torej dahovniki ven iz cerkve med ljudstvo b svojimi nauki v blagor Človeški drnžbi. Ravno zato, ker ima katoliška cerkev take naake, in ki brez- obzirno biča vsak greh, vsako krivico, katerih je današnji svet poln, ravno zato se napadajo nje nčeniki-duhovniki na najnesramnejše načine, med tem ko se luteranske pastorje in židovske rabine pušča lepo na miru. Govornik je govoril zarea lepo in prepričevalno. Cela slovesnost je bila prav lepa, posebno še z ozirom na krasno petje, katero so O9krbeli pevci iz Sovodenj in Rnbij, katerih je bil natlačen kor. Kaj takega se prav redkokrat sliši v naših cerkvah. Tako smo torej praznovali ta dan, ko je naš domačin g. Krištof pel prvo sloveano sv. maäo. Nnj ga Bog ohrani mnogo let čvrstega in zdravega na delu v vinogradu Gospodovem, naj se ne straäi težav in neprijetnosti, katere ga čakajo v novem stanu. Še enkrat ma kliöemo : Na mnogaja ljeta ! Politiöni pregled. Protiavstrijski manifesti v Bosnl. Listn „Deutsches Volksblatt" poro- Čajo iz Sarajeva: V noči od srede na četrt,ek so bili nabiti po voglih manifesti 8 katerimi se je pozivalo prebivalstvo, naj se pridruži k gibanju jugoslovensko zveze. Ta zveza dela namreč na to, da bi OBvobodila Bosansko ljudstvo izpod tujčevega jarm». Policija je dala seveda manifeste takoj odstraniti. Cesar Viljem se sestane s carjem. Meseca avgasta se zopet sestaneta nemäki cesar Viljem in ruski car na vi- sokem morju pri Björköja. Viljem je sam brzojavno povabil carja, naj ga obišče. Doyodki v Macedoniji. Pri Arbanaški, 20 kilometrov, seve- rovzhodno od Kumanova, je bila bitka med oddelkom tarških vojakov in mnogo- brojno srbsko vstaško četo. Vstaäi, ki so izgubili tri mrtve, so zbežali. Grška četa je napadla bolgarsko vas Gornica (vilajet Bitolje) ter jo zažgala. Turški vojaki so napadalce obkolili ter jih 14 ubili, dva pa njeli. Borba med Bolgari in Grki v Macedoniji. lz Carigrada poročajo, da so vesti o protigrških demonstracijah v PJovdivu zelo vznemirilo tamoänje vladne kroge, ker se boje, da odvrnejo Grki z repre- salijami in da se bodo grške bände ma- ščevale nad Bolgari v Macedoniji. Grški odposlanec v Soliji je, kakor poročajo od tamkaj, uložil na bolgarski vladi protest radi protigrških d^mon- stracij v Plovdivu ter je zahleval od- äkodnino za grške podanike. Bolgarska vlada je proti izgrednikom izdala naj- strožje odredbo ter zaukazala, da je agitatorje in voditelje aretiraü. V večih pokrajiaskih mestih je vojaätvo vzpo- stavilo mir, v nekaterih vaseh trajajo protigrške demonstrate še nadalje. Iz Aten pa javljajo, da se je vräil tam miniaterski svet pod predsedstvom kraljevim, ki se je buvil s poročili grških zastopstt.'V v Macedoniji o bolgarskih na- skokih na gräke cerkve. Tnkoj po po- svetovanju se je podal minister za vnanje stvari, Skuzes, k vsem odpoölancBrn ve- lesil, kjer se je energično pritoževal proti bolgarski vladi, katero je označil kakor odgovorno za dogodiväe se izgrede. V podkrepljenje lega svojega obdolženja se je gräki minister sklij^val na ckolnost, da je bilo n. pr. v Plovdivu dovolj vo- jaLtva na razpolago, ki bi bilo moglo prepreciti one vandalizme. Grška bo za- hlevala odškodnino petih milijonov fran- kov za škodo, ki jo je trpelo grško pre- bivalstvo. Angleška srednjemorska eskadra v Jadranskem morju. „N. Fr. Presse" poroca, da angleška srednjemorska eskadra prične sredi av- gasta križariti in da ho skozi 4 tedne križarila po Jadranskem morju, kjer obiäce glavne italijanske in avstro-ogrrske lake, med temi najbrž tudi R^ko. Angleška gosposka zbornica o Avstriji. V razpravi o mornariških zadevah v angleški gosposki zbornici je naglašal Goschen, da je francosko nemäka kom- binacija neverjetna. Če bi nastala vojska med Angleži in Franc ui, bi bila Nemöija s svojimi prijatelji neprilična nevtralna velevlast. Glede haaške konferenca je pa izjavil, da slroškov za oboroženje ne provzroča ničemurnost, pa tudi ne sla- vohlepje. Avstro-Ogrska, s katere usodo je Angleška vedno zelo sočustvovala, vzdržuje armado, da brani svojo na- rodno eksistenco. Nemčija pa povečaje j svoje brodovje le, da se kot druge ra- ' stoče države razširja in da ima primerno moč na morju. Oni se motijo, ki sodijo, da bi haaška konserenca zadržala načela , cesarja Viljema glede povečanja nemške moči. Dogodki na Ruskem. V četrtek je bil v Trstu ves Izrael po koncu. Po mestu so se širile namreč z borze vesti o straänih dogodkih na Ruskem. Govorilo se je, da se je veliki del ruske armade spuntal in da so upor- niki na celi črti zmagali. Celo o tem se je govorilo, da so uporniki prijeli tudi carja, katerega da drže vjetega. List „Piccolo" je \že predpoludne izšel v drugi izdaji. Pa že to, kar se je čitalo v ti drngi izdaji „P'ccola", je pričalo, da so bile vesli skrajno pretirane. Brzojavke iz Londona so pripovedovale, da so se uporne čete polastile trdnjave Sveaborg na Finskem in sedmero otokov v zalivu. Ladije „Cesarovič", „Bogatir;< in „Ama- ra", da so se pridruzüe upornikom in da so zagospodovale na morju. Čete, posiane iz Viborga, da niso hotele dalje in so t-e uprle. Končno je bilo povedano, da uporne ladije obstreljavajo železnico, da tako preprečajo prihajanje čet. Zaradi tega je pa tudi vse radovodno pričakovalo večernega „Piccola", uverjeno, da bo čitalo o revoluciji, kakoräne še ni videl svet. Toda, kako razocarani so bili oni, ki so vse to pričakovali, ko so vdo- bili v roke večerni „Piccolo". Mesto ve- likanskih kričečih napisov, kakor so v navadi pri „Piccolu" ob izrednih do- godkih, je bil napis že prvi brzojavki skromen in se je glasil : Hude izgube upornikov ! A {najlepše je pa to, da je moral sum „Piccolo" priobčiti brzojavke, iz katerih se je doznalo, da so ravno tiste ladije, ki so se baje uprle, streljale na utrdbe, v katerih so bili uporniki in da ti zapuščajo zasedene otoke ! Vrhu tega javljajo brzojavke, da so videli v Ilelsingotornu vihrati tbelo za- stavo, da so se uporniki dali prepričati od vojaških oblasti, ki so jim dovolile velike koncesije. Zadnja takih brzojavk se pa glasi : Vsi uporniki trdnjave Sre- aborg so se udali. Na ukaz carjev je bilo sestavljeno vojno sodiäce, da sodi upornike. la tega je pač razvidno, kako previdni moramo biti, ko čitamo vsaki dan v raznih listih, posebno pa v ži- dovskih in nemških najrazličnejše vesti o revolucijskem gibanju v Rmiji. Ruska trdnjava Öveaborg, v kateri se je ppuntala posadka, leži v Finskem zalivu 'v guberniji Upland velike kne- ževine Finske na otoöju, ki zapira pri- staniščo tnesta Hehingf)rs. V S/eaborgn je posadka 6000 mož. GlaVne utrdbe so na petih otokih, ki so zvejane med seboj z mostovi. Nh otoku Vargo je sola mor- narjev, arzenal, skladišče orožja, dva de- loina v pi čino izklesana doka za ladije in spomenik zgraditelja trdnjave švodskega maržala Ehrensrarda. Jažno od Vsrga leži najmočneji fort, Gustavsfrard. S/eaborg so si osvojili Rasi leta 1808. Lata 1855 je bombardirala trdnjavo združena an- gležko-francoska fljta, od tedaj so pa trdnjavo še bolj utrdili, tako, da jo ime- nujejo „Severni Gibraltar". Voditelj te nove stranke, ki se jej v obče obeta lepa bodočnost, grof HeyJen, Lvov in Strahovič, so izdali poseben proglas pa narod. Glavni momenti v tem proglasu so: Na pravici carjevi za razpuščenje dume ni d/omiti. Podani^ka dolžno^t za- hteva, da se pokore tej odredbi; pa tudi trdno uverjenje, da bi bilo zločinsko, ako bi notri sredi zmešnjav in nevarnosti, ki jih preživlja Hasija, hoteli izpodko- pavati oblast cairjevo ! Proglas obdolžuje vlado, da ni da- jala dumi nikake podpore tor jo je s tem pognala v boje, v katerih ni bilo možno nikako skapno delo. — V srojem manifesta od 22. julija je obljubil car vnovič, da se konstitucijfinelni red v državi ohrani in da se za3topnikom na- roda ne bodo krčile pravice. Zato po- zivlja proglas volilce na mir in proti vsakemu nasilju. Le s skrbno pripravo za volitve in vestnem vršenjem volilne pravice dokaže narod, da mu je ležeče na svojem zastopstvuin na udeležbi na zakonodaji. Narod mora razumno voliti svoje zastopnike in vsäko nasilje, neredi in kršenje zakona ni le zločinsko, ampak naravnost blazno, ker izzove najstrožje odredbe od strani vlade v obrambo integritete države in v varnost državljanov in bo zahtevalo mnogo žrtev. Kri bi tekla in neizmeren greh bi bil nad Rasijo, nad sveto domovino, ki bi jo pahnilo v pogubo. V svesti si svojega dosedanjega pravičnega vedenja pred narodom in carjem pozivljajo bivši na- rodni zastopniki njih, ki so jih volili in jim zaupajo, naj se pokore zakoniti volji carja in naj nadaljujejo mirno konse- kventno delo za interese, pravrico m svobodo ruskega naroda. Nekateri petrograjaki listi poročajo, da je general Rot, ki ma je poveriena preiskava proti generalu Steseljn, izjavil, da je preprican o krivdi branitelja Port Arturja. Na vojnem svetu, ki se je vršil dne 29. d^cembra 1904 v Port Arturju, so se od 17 navzočih viših častnikov, le 4 iz- javili za kapitalacijo. Poveljnik topništva je rekel, da je streljiva še za en mesec dni. Po izvestjih intendance je pa bilo v trdnjavi živil še za mesec in pol. Ka- zenska razprava proti Steselju prične še tekom tega meseca. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" je doälo našemu upravni.^tva: Ivan Vrhsvnik, žapnik v Ljubljani 10 K; prof. J osip Ivančič v Go- rici 20 K. Srčna hvala 1 Odcbna vest. — GDsp. dr. Aleksij Rojic odpotoval je v sredo v Boh. Bistrico, kjer osUne najmanj jeden ine- sec dni. Imcnovanjo. — Računski prakti- kant pri gozd. uradu v Gorici 1 v o Sre- b r n i Č je imenovan za asistenta. % Absolvirani jurist g. M. Koräic je vstopil kot pravni praktikant pri tuk. c kr. okrožui sodaiji. Na znauje. — Dne 12. t. m. ob lO'/a dop. se bo vräil v prostonh veli- kega sempnišča v Gorici shod katerega skliče „G^riško slov. kat. dalavsko dru- štvo" z dnevnim vsporedom : Tretji ka- toliäki shod v Ljubljani. Vai somisiljoniki se vabijo, da se teg* shiJa vdeleže v polnem številu. Goriški pripravljavnl pododbor za III. slov. katoliški shod je v svoji seji od srede razpravlial o različnih za- devah tičočih se udeležbe goriških Slo- vencev pri tem važnem shodu. Na vsa županstva so se razposlali pozivi, s ka- terimi se vabijo vsi župani kakor tadi člani starešinstev, du se udeleže katoli- äkega shoda v obiinem številu kot za- stopniki svojih oböin. Pripravljavni odbor prosi vse somišljenike v mestu in na de- želi, da z vso živahnostjo delajejo za najobilno udeležbo z Goriäke. Sklenilo se je, da se določi golov vlak, s katerim se odpeljejo goriški udeleženci kolikor mogoče skupno v Ljabljano. 0 tej priliki je prišla v razgovor tadi IV. resolucija katoliske^a politic- nega in gospodarskega društva za Slo- vence na Koroškem, s katero so zaupniki koroški sklenili preklicati na pove- dano udeležbo pri katoliškem shodu v Ljubljana, ker so slovenski Koroäci bili prikrajäani pri volivni reform i! Ne da bi se hoteli utikati v koroške zadeve in vprašanje volivne re- sorme, so člani pripravljavnega odbora so glas no izrazili svoje začudenje o navedrmi resoluciji koroških zaupnikov, kateri bi vendar mogli in morali razlo- čevati volilno reformo od katoliäke stvari, ki je povsern nedolžna na kri- vic!, ki jo trpijo koroški Siovenci v vpraäanju volilne reforme. Na občueiii zboru „Alojzijevlšča4* dne 26. julija se je poročalo o šolakih vspehih v tem zavodu. Število gojencev se je iz raznih razlogov skrčilo na 36; izmed teh so bile v 1. polletju 3 od- like, 3 dvojke ; v II. polletju 7 odlik, 3 dvojke, 2 ponavljavna izpita. — Letni račun kaže 9.70206 K dohodkov in 8.56385 K stroškov. Da je mogel zavod poravnati tekoče stroške, se je moral letos zadolžiti še za 500 K. Te zgabe je kriva nekaj draginja hrane, nekaj pa pičlo število plaCujočih gojencev in vele- dušnih dobrotnikov. — Nato sta bila iz- voljena preglednikoma račana: preč. mons. Jos. Pavletiö in preč. mons. Jan. Wolf. Društvo za yodporo odpusceuili kaznencev iu ujihovih aedolžuih rod- bin pokuežene grolije Goriško-Gra- disčauske. — V Gorici obstoji že nekaj let društvo, katero si je postavilo prelopj in jftko čbvekoljubao na- logo, skrbeti za odpuščene kaznjence in njihove nedolžne rodbine. V prvi vrsti hoče to druätvo skrbeti za mlade kaz- njence, ki so zagrešili kako kaznjivo de- janje vsled lehkomisljenosti in pa tudi vsled tega, ker so zašli med slabo družbo in so bili pd nje zapeljani, a niso tako pokvarjeni, da ne bi bilo od njih priča- kovhti, da se zopet poboljšajo ter po- stanejo sčasoma koristni sebi in človeški družbi. Mnogokrat se dogodi, da kaznjenec, vračajoč se zopet med svet, narmnom nikdar več kršiti zakone, se čati z%- puščenega, brez pomoči, potrt vsled pre- pricanja, da ga čaka doma, v nepopisnem uboštvu živeča innogobrojna, nedolžna rodbina. Ako ta Človek, videvši se v taki stiski zopet greši zoper kazenaki zakou, kdo bi irnel pogam vreči v njega prvi kamen in ga obsoditi? Katero človeško srce bi se ne odprlo iz usmiljenja za človeka, ki je le vsled krivde drugih dobil znak hudodelca in ki je za svojo krivdo bridko kazen dostal ? Brezsrčnim bi se lahko imenovalo onega, ki bi ne čutil usmiljenja in bi ne hotel pomagati mla- deniču, katerega je edino lahkomiselnost njegovih mladih let gnala med hudoielce in ki se, zapustiväi kaznilnico nahaja osamljen brez serodnikov, brez pomoči, ki bi ga spravila zopet na pot pravičnih in poštenih. Baä za take kaznjence hoče, kako rečeno zgoraj imenovano društvo v v prvi vrstil skrbeti in je že tudi sedaj po svojih moČeh akrbelo. Da bi pa ta skrb obrodila čitn večji sad posrečilo se je društvu napraviti v Gorici azil, v katerega se 8prejemajo mladi kaznjenci od 14. do 18. leta. V tem azilu, v katerem se sedaj nahaja osem takih mladeničev dobivajo oni stanovanje, hrano in tudi nekoliko poduka. Drugače se pa uče rokodelstva, tega ali onega za katero so bolj spo- sobni. Tako se je nadejati da bodo po- Btali ti mladeniči sčasoma pridai in po- šteni rokodelci, dočim bi postali aajbrže najsprijenejäi ljadje, ako bi se nikdo zanje ne brigal. Za to pa je dolžnost vsakega človekoljuba, da ta zavod po svojih močeh podpira, posebno pa naj bi to storili oni, ki žive v ugodnih in in gmotnih razmerah. Ta azil se nahaja na St. Peterski cesti št. 1(5. Pofitne zadeve. — S prvim avg. je prevzeJa bohinjska železnica tudi poštni promet. Na p.ostaji bohinJ3ko že- leznice so zgradili novo poštno ponlopje, kamor so premestili glavni poätni urad. Vse poštne pošiljatve, ki prih'tjajo bodi*i po jažni, bodisi po bohinjski žeieznici 89 na tem poštnem oradn razdeljujejo, tako, da kar pride poštnih pošiljatev z jožno železnico, prepeljejo se s postnimi vozovi na ta glavni poštni urad in pi- smonoše morajo potem od ta raznašati vse poštne pošiljatve v mesto. To j« pa skrajno nepraktično in obtežuje tudi jako pismonošem njih posel, ako se pomisli, da leži sedanji glavni postui urad na skrajni per feriji nusta ob sami solkan- ski mcji. Čudom s* je čuditi, kako so prišli poštni upravitelji do takih neprak- tičnih ukrepov, ki se ne dajo nikakor opravičiti. Ako je hrtela žo poštna uprava zgraditi novo poštuo poslopje, zakaj ga ni zgradila v središCu mesta, ne pa na skrajni periferiji. A so pa še drnge ne prilike, ki so se pojavile pri ti priliki. Stranke so vdobivale dosedaj pisma in časopise, ki so došli v Gorico z večer- nimi vlaki že ob 8. nri oziroma ob 10. in tri četrte. Sedaj pa jih zamorejo do- bivati še-le ob 9. uri zvečer oziroma ob polunoei. Vsakdo bi bil pričakoval, in to tU'Ji po vsi pravici, da se z otvoritvijo nove železnice zboljša v vsakem oziru tuli poštni prompt, a tema je, kakor se vidi, ravno nasprotno. Nadejati se je pa, da te neprilike ne bodo trajale dolgo turn in da se poštna Gprava odzove na razne pritožbe mestnoga prebivaUtva, ter da vse tako uredi, da bode poštni pro- met v mestu, če ne boljäi, pa vRaj t«k, kakoršen je bil pred otvoritvijo bohinjske železnice; saj je vendar naraen vsake nove železnice ta, da se ž njo promet, bodisi pa ta osebni, biagovni, ali pa iudi poštni zboljša, nikakor pa ne poslabäa. (ioriško kmetijsko drnžtvo na- znanja, da ima v svoj; zalogi seme črne ajde. Kdor bi si hotel nabaviti, naj se oglasi v društvenem urada semeniška ul. i. ali pa eventuelno tadi v zalogi v hiši g. Drusovke v gosp. alici. Vojaska vest. — V sredo pop. okolu 5. are in pol je dospel v Gorico iz Maribora III. bataijon tak. pešpolka št. 47., da be udeleži polkovnih vaj, ki bodo trajale do 17. t. m. Kakc dužie Ima jo nekateri pri- StaŠi „Soče". — V inki krčrni v Št. An- dreža sedi zvečer precejšnja dražba pri mizi. Neki mladenič, ki se pohvali, da je „Sočin" pristaš, začne po „Sočinem" vzgleda kritizirati našega prevzvišenega knezonadškofa. Ko ma pa nekdo iz družbe oporeka, izreče dotični mladenič glasno in dobesedno sledečo modrost : Moja dnša je kakor od osla, vse „glih" ! — „Soči" pa iz srca če- stitamo, da zbira okoli sebe bitja z oslov- skimi dašami ! Nesrcea na bohinjski železnici. — Strojevodja tovornega vlaka, ki od- haja iz Gorice na vse zgodaj, je zagledal včeraj med poslajama Prvačina in Ri- henberg ob železniškem lira dvoje člo- veških teles, ki sta ležali na tleh, ne da bi se ganili. Ustavil je zaradi tega vlak in ko se je osöbjf, ki je imelo pri vlaka slažbo približalo kraju, kjer sta ležali te- lesi, prepriealo se je, da ležita tu jeden železniski sprevodnik in jeden zavijač Traplo prvegft je bilo ,popolnoma raz- kosano, dočim je bil zavirac se pri živ- Ijenja, a popolnoma nezavesten. Obvestili so o vsem tem orožnike v Khembergu in poskrbeli so tadi za to, da so nezavestnega zavirača prepeljali v tukajsnjo bolnišnico, dočim pokopljejo sprevodnika v Rhernbergu. Sprevodnik se imenuje Peternel in zapašča ženo in več otrok. Znvirač se imenuje pa Markie, *> je sicer oženjen, a nima otrok. V |nt. bolnišnici so ma odžagali pod ko- lenom levo nogo, a ranjen je jako hado [aat na desni nogi in na glavi. Prišel pa m prav nič k zavesti in ni mogel zate- gadelj povedati, kako je nastala ta grozna nesreča. Na vsak način padla sta ne- sreeneža z vlaka, ki je vozil pröd tovor- mm vlakom. Iz Kanala smo vdobili daljäi dopis o tamošnjih razmerah. Ker je pa do- pisnik sem ter tja v svojem eporočilu preoseben, ne mcremo celega dopisa priobčit,, ker so v njem navedene tadi tate reči, kt širšo javnost nič ne brigajo. Posnemamo pa iz doPi8a, da je doba L'm dan emu s arešinstva že m. novembm Zcr» P * ln da ni nili «edaj nobe- nega znamenja o kakih pripravah za Dovevolitve^ Sedanjema iapana se je baežapanski stolček nekako prismolil a Ijudje so že siti njegovega županovanja ¦in paševanja. Dopisnik zahteva, in to po *sej pravicj, da se nove občineke volitve prej ko prej razpišejo ler pozivlje ob- činarje, da voJijo v prihodnje staresinstvo take može, katerim ne bode pri srcu le lastna korist ampak tadi obcinska. Župauom v Cerkuem je izvoljen gosp. Anton K o s m a č. Našemu posniku S. Gregorčlču, vračajočemu se s Kranjskega skozi Tol- min v Gorico, so priredili dne 31. julija Tolminci serenado in bakljado. Ullotuciklistom ! — Tržaško c. kr. namestništvo jn z odlokom iz dne 25. julija t 1. zavkazalo vsem kompetentnim oblastim, naj pazijo, da bodo vsi moto- ciklisti iineli številko od zadej. ker, ako jo imajo spredaj, ni to veljavno, kajti ako je številka spredaj, nima redar časa da bi jo videl. Ozuauilo. — Z ozirom na § 217 zak. o oseb. davku se naznani, da iz- vlečki plačilnih nalogov za osebno do- hodninski davek za leto 1906 cenilnega okraja „Gorica - mesto" in političnega okraja „Gorica-dežeh*' bodo razpostav- ljeni za vpogled skozi 14 dnij račanajoč od 1. aagusta t. 1. naprej ob uradnih urah pri davčnem oddelka podpisanega c. kr. okr. glavarstva, Via Cippticciai ät. 16 I. nadstrop., soba 8. G. kr. okr. glavarstvo v Gorici. Iziot na Črno Prst v Bohiiiju. — Slovensko planinsko društvo priredi jutri izlet na Črno Prst v Hohinju (1845 m). Ta gora nudi obiskovalcem krasen razgled in ima tako mnogovrstno sloro, da se lahkV) imenuje pravi planinski vrt. Na planini pod Liscem stoji Orožnova koča „Slov. planinskega draštva". Nesro^a. — Sedemletni Leopold Kenda iz Stjaka se je igral z dinamitno patrono, po koji je začel tolči s kame- njern. Patrona se je razletela in ma od- trgala na levi roki tri srednje prste, pri- zadevši mu objednem težke poškodbe na trebalia. Nesrečnega dečka so pripeljali v tržaško bolnišnico; ni dosti upanja, da okreva. Orožnistvo je napravilo v hiši ponesrečenca hišno preiskavo, kjor je našlo precej^nje število dinamitnih pa- tronov, ki baje izvirajo od nove želez- nice, kamor je brat ponesrečenega dečka hodil delat. Po ncdolžuem so obsodill de- tomora deklo Marijo Malalan z Opčia. Malalanovo so že ispustili iz preisko- valnega zapora in sedaj iščejo pravo de- tomorilko. Prcstolonaslednik Franc Ferdi- nand se je mudil dne 28. pr. m. pri Sv. Krvi na Zg.. Koroäkem in se vrnil mirno Gornjega Dravograda nazaj na svoje poletno stanovanje na Löllinga. Sku[)sčina družbe hv. €lrila fxi Motoda. — V četrtek se je vräila v Logatca skupščina družbe sv. Girila in Metoda. Udeležba je bila mnogobrojna. Logatčani so dražbo prav prisröno vspre- jeli. Dolenji in Gorenji Logatec sta bila vsa v slovenskih zastavah. Takoj ob uhoda v Gjrenji Logatec je vsprejela doäle goste velika množica, na öelu župan in župnik. Zastopana so bila ta narodna društva, narodno ženstvo v na- rodni noši in šolski otroci v belih oble- kah. V imenu Logatca je vsprejel in po- zdravil župan g. Lenassi v kratkih in pri- srcnih besedah. Zahvalil se je, da se je zbral ravno Logatec, za ta slovenski praznik. Nalo je sledil pozdrav gosp. žopnika Lavriča. Prvomestnik g. msgr. Tomo Zupan se je v vznešenih besedah zahvalil za prisrčni sprejem. Hvalil je edinostno nastopanje svetne in druge inteligence, izraža željo, da bi bil vsak na svojem mestu v tej edinosti, od ka- tere ima največ korist ne samo ožja, nmpak i äirja domovina. Najbolj pa ga je razveselilo, da je tu prvič pozdravila danes družbo sv. Girila in Metoda šoUka mladina. To je zasluga zavednega učitelja, ki uči mladino zvesto slažiti do- movini. Po konöani sv. rnaši je zaöela skupäcinazborovati v Kramarjevem hotelu. SIedilo jejtajnikovo in blagajnikovo poro- čilo a na to se je vräila volitev. Izroljeni so bili, v vodstvo: račun=iki svetnik Svetek Anton, prof. dr. lv. Svetina, na- dačitelj Fran Grnigoj, notar Aleksij Ha- dovernik, prof. dr. Wan Merkar, župnik Ivan Vrhovnik. V nadzorstvo so bili iz- voljeni: prof. dr. Fran Ilešič, odvetnik dr. Vlad. Havnikar, posl. Fran Povše, dr. Danilo Majaron, Fran Pavlic. Novo mašo je pel minulo nedeljo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gosp. Holaček, bivši oficijal jnžne železnice. „Slovenski znak" obstoječ iz li- povega peresa s cvetjem v naravnih barvah le eden cvet s tremi glavicami je belo modro-rdeč, je dala napraviti znana narodna tvrdka Uršič & Lipej v Brežicah. Znak je jako okasno izdelan v emeil. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Girila in Metoda. Eden znak stane eno krono; pri večjih naročilih se dovüii popust. Naročijo se lahko znaki z varstveno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. SlovencM Narodni sovražniki nas vedno bolj in bolj pritiskajo, taji naval grozi preplaviti na^e pokrajine. Bolje nego dosedaj mnramo ponosno povdarjati vse- povsod ,.SIovenec sem"! Pokažimo se Slovence vsepovsod, s slovensko govo- : rico, s slovenskimi äpgami, s slovenskimi : znaki! Segaite pridno po slovenskih znakih; nosito jih ob vsaki priliki zlasti ' na potovanju. — OJbor za slovenski znak. • Velik dar istrski družbi Sv. i girila in Metodija. — Biväi blagajnik : Alleghenske „Narodne Obrane", g. A. Skrivan č, je poslal nedavno ravnateljstvu '. družbe sv. Ctrila in Metodija za htro ! 4000 kron. Pristopajmo k „3Iatici Hrvatski!" — Sredi političnih kriz ata stopili „Ma- tica Slovenska" in „Matica Hrvatska'1 t ožjo zvnzo, da bi očuvali dedino naših ' preporoditeljev in ovarovali tisočletno naäo ! zajednico. j Vsled tfga dobiva „Mat. Slov.M po I Hrvatakem nove poverjenike in veö članov, nego jih je imela doslej. Stevilo slovenskih članov „Matice Hrvatske", ki je zadnja leta močno padalo radi našo brezbrižnosti, pa mora tudi zopet rasti, da naš idealizem ne ostane na papirja. Članarina „Matice Hrvatske" je za Slovence sedaj znižana na 3 K, a knjig dobimo 9 reci : devet, leposlovnih in poačnih. Med njimi bode letos kot nekaj posebnega : „Kolo hrv. umetnikov", zbor- nik v vellkem iormatu z reprodukcijarai 50 del hrv»tskih slikarjev in kiparjev, prava salonska knjig». Drag velik zbornik je „Hrv. Kolo", kjer bode polcg povesti in črtic tudi par razprav o Slovencih v slovenskem jeziku. Končno pa je zlasti poudariti „An- tologijo (Gvetje) slovenskega pesniätva" od Vodnika do najnovejäe dobe. Priredi jo prof. dr. Ilešič. Doslejnismo imeli Slo- venei take antologije. Že radi te anto- logije mora pristopiti k „Matici Hrv." vsak Slovenec, ki mu je mar naša knji- ževnosti. Sploh bo odsle „Matica Hrv." iz- dajala tadi eno slovensko knjigo. Vsak novi slovenski clan „Matice Hrv." dobi hrvatsko-slovenski slovarček navrh. Gg. poverjeniki Be opozarjajo na znižano članarino. Eventuelna pojasnilu daje profesor IleŠič v Ljabljani. Novi predpisi za žeiiitve častni- kov. — V vojnem ministerstvu izdelu- jejo že več časa nove predpise o že- nitvi častnikov. Predelane predpise so vposlali zdaj ministerstvu, da veljajo v vseh delih armade enaka glavna načela. Kavcije nameravajo znižati, in sicer bi znašale kavcije za subalterne častnike 40.000, za stotnike 30.000 in za majorje 20.000 kron, v mornarici pa nekoliko več. Višjim šaržam ne predpisujejo kavcij. Nove predpise objavijo najbrže šele pri- hodnje leto. Ne kurite s petrolejem! — Ne- številno nesreč se je že dogödilo, če so ženske hoteč naglo zakuriti, nalile na tleča drva nekoliko petroleja. Tako tudi v ponedeljek dekli ključavničarja Gradta v Celju. Pri dolivanju petroleja se ji je razpoöila steklenica in v par trenutkih je bila nesrečnica kot živa baklja vsa v ognju. Tekla je na prosto in se vrgla v potok Ložnico, ki ravno za hišo teče, a vendar je dobila težke opekline zlasti na rokah. I Nove muzikalije „Glasbcne Ula- I tice4'. — Ravnokar so izäle druätvene i muzikalije za I. 1904J5 in se bodo raz- j pošiljulf» tekom meseca avgasta. Ako jih | kdo nujno želi, naj blagovoii to odboru | javiti po dopisnici. Naslov jim je : „21 moSkih in mešanih zborov, uredil Matej Hubad". Vsebina: A) Moški zbori: St. 1. Kmil Adamiö : Travica. 2. Josip Pro- ! chaska: Popotnik. 3. Oskar Dev: Na po- ! Ijani. 4. Josip Procht'izka: Moč ljubezni. 5. Josip Prochi'uka: Pomlad. 6. Ivan ; Ocvirk : Napitnica. 7. Hrabroslav Oskar ) Vogriö: Pismo. 8. Anton Sochor: Nočna | rosa. 9. Jolen : Udliši nas, Gospod ! 10. ! Tovvacowky : Tagospev. MeSani zbori : i Št. 11. Josip Psochäzka : L:ubezen. 12. | Josip Prochiuka: Izpremenjeno srce. 13. I Oskar Dev: Zarja. 14. Jakob Aljaž : Job. I 15. Jikob Aljaž: Domovini. 16. Vinko ¦ Krek: Pogovor z domom. 17. Dr. Gustav Ipavec : L^hko noč. 18. Dr. Gustav Ipa- j vec: Pozdrav. 19. J. Pedovac: Vse mine 1 (Moje jutro). 20. Dr. Anton Schwab: j Slanica. 21. Dr. Anton Schwab : Vaso- ! valec. — C'>na 6 K. Člani (članarina 4 K na leto) dobe muzikalije brezplačno Posamezni litografirani glasovi se dobe po 5 h od strani pri „Glasbeni Matici" za številke 1., 2., 6., 11., 12., in 13. Za vse ostale Stevilke daje „Glasbena Ma- tica" članom pravico, da si jih prepi- sujejo. Vellkansko breuto je napravil po ttaročila neke hrvaške jffrme g. 1. Štoger, 8odar v Gradcu Brenta ne drži nič manj kot 150000 htrov. Mandat je odložil italijanski dr- žavni poslanec Conci zaradi volilne reforme. Neinški kulturonosci v Afriki. — Preiskave zaradi škandaloznih razm^r v kolonijskem aradu spravljajo čimdalje lepše stvari na dan. Gabernator v Togu, neki Horn, jo svojoga Črnega slažabnika zaradi neke malenkosti privezal na ko I v najhnjši vročini ,ter ga pastil 24 ur, da je izdihnil. Horn je ves čas trpečega gledal ter oponašal njegovo obupno sto- kanje. Dva vi^ja Stabna častnika, ki imata podobne zločine izza svojega slažbovanja v Afriki na vesti, sta äla v zdravilišČe za umobolne, da se odtegneta kazni. Požar v milanski razstavi. — Včeraj okolo 4. ure zjutraj je nastal v parku v galerije za dekorativne umetnosti požar. Gasilci so ogenj omejili, toda ga- lerija je popolnoma uničena. Požar je uničil ves italijan^ki oddelek za deko- rativne umetnosti; le malo se je rešilo od ogrskega oddelka, gnlerija zr arhi- tekturo je pogorela le deloma. Gaailci in vojaki so delali, da bi pogasili požar. Rešeni so biii oddelki za dekorativno umetnost: angleški, japonski, turäki, ni- zozemski,^ švicarski, nemški, perzijski in kitajski. Škodo, ki jo je v razsUvi pro- vzročil požar, cenijo na štiri milijone lir. Velika solučiia pe^a 8e ie P°ia- vila v ponedeljek nu solaca. Videti jo je bilo mogoče s prostim očesom, brez teleskopiškega pripomočka, skozi okajeno steklo. Pega je precej daleč južno od ekvatorja ter na vzlodni polovici solnca. Prosto oko kaže še drugo vežjo sku- pino peg (kot ponumbro) severno od ekvatorja, tudi precdj oidaljeao ui njega, na zahodni polovici. Rojahi! Hupujto narodni holeh Jolskego Doma". Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Lepa vila pri Sv. Luciji, na prazgodovinskem zemljišču, v romalični legi in s krasnim razgledom, čisto nova, proda se s pohišlvom ali brez. Natančneje se izve pri našem upravnišl.vi.1. Skrb vsake gospo- I dinje je posvefcna dru2inski bla^mji! I Kathreinerjeva Kneippova sladna kava I )e po Kathrelnerjevem naCinu svo- jega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poteni, ima totej neprecen- Ijivt prednostl za vsako gospoJinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju Izrečno ime Kathreincr in zahte- vajtc le izvlrne zavoje z varst- ^^ ^ veno znamko iupnik Kneipp. O^ D^r kavarna in restavracija -^gg nova zgradba, 70 elegantniti sob. etektrična razsvetljava, Lift, kopelji. — Cene zmerne. Pockstj & Kögl. vMaV^ ^F" •^B" „Ottoman" smoli ni pap, in ovitki se samo sebo hvali in ne potrebuje nikake reklame. Vozni redbohinjstie železnice. Iz Gorice odhajajo na Jesenice sledeči vlaki: Osebni vlak 6.20 zj., prih. na Jesenice 9-09 zj. Brzovlak 7.56 „ 10.20 . Osebni vlak 10.49 , 1.42 pop. 3.10 pop. , „ „ 6.— „ Brzovlak 4-46 , . „ 7-11 . Osebni vlak 8.53 , . „ 11.36 , Iz Gorice v Trst: i Osebni vlak 8.04 zj., prihod v Trst 9'55 zj. Brzovlak 11.47 „ „ „ „ 1.20 pop. Osebni vlak 5.29 pop. „ . . 7.20 , . 7.05 , . . 8-55 „ Brzovlak 8.20 „ . „ 9.55 „ Osebni vlak 4.01 zj. . „ 5.50 zj. ; 5.50 „ , , 7.55 „ Prihod v Gorico. Iz Trsta: Brzovlak 7.51 /j., odhod iz Trsta 6.15 zj. ' Osebni vlak 8.45 . „ „ „ 6.40 „ „ 10.38 „ „ „ ,, 8.35 „ „ 3-02 pop. „ „ „ 12.55 „ Brzovlak 4.41 „ „ „ ,, 3.05 pop Osebni vlak 8.43 „ „ „ * „ 6.40 „ ( „ 6.30 ,.....„ 4.20 „ 1 Z Jesenic: I Osebni vlak 7.55 zj., odhod z Jesonic 5.25 zj. [ Brzovlak 11.42 „ „ „ „ 9.29 „ Osebni vlak 5.19 pop. „ „ ,, 2.35 pop. Brzovlak 8.15 „ „ „ „ 6.05 „ Osebni vlak 9.45 „ „ „ „ 7.15 „ ' 3.55 zj. „ „ „ 1.31 zj. Trgouina z mešanim blagom se da \ iiajem ali se procUt. Več pove nase upravništvo. Iščem spretnega pisarja (solicit atorj a) z lepo pisavo, zvedenega v notar- skem poslovanju. — Plača po do- govoru. — Abstinentje imajo pred- nost. — Ponudbe s spričevali pošiJjajo naj se c. kr. notarju dr. Ig. Kotniku v Kornnu. flnton Ivanov Pečenko Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- ! vovarne«, in domačega žganja I. vrste v J steklenicah, kojoga pristnost se jamči. i Zaloga ledu katerega se oddaja lo na i debelo po 50 kg naproj ! Vino dostavlja na dom in razpošilja i po žplcznici na vso kraje avstrijsko-ogrske [ državu v sodih od 56 1 naprej. ' Cene zmerne. Postrežba poš ; tena in točna. m m m m m m ¦ _ „ „ _ ..... I. Priii slovenshi optiftor v Gorici ulica Vetturini 3, priporoča č. duhovScini in sl.otuMnstvu vmestu in na deželi svojo veliko zalogro optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in ^¦^ ßosilja na dom. f*^(