CITY Najstarejši slovenski clnevnik v Ohio ^9'qsI v tem listu so uspešni The Oldest Slovene Dolly in Ohio EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 'I-UME XXIII.—LETO XXIH. CLEVELAND. OHIO. MONDAY, (PONDEL.TEK) DECEMBER 2, 1940. Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 282 %sto Southampton Pod bombami nacistov so sestrelili izza pričetka vojne iz zraka 3,000 i med temi jih je bilo dvajset italijanskih. — j Nemci sistematično rušijo angleška mesta. j Važni interesi Rusije na Balkanu in ob Dardanelah . NDON, 2. decembra. — letalci, ki so pričeli s ■^tiČnnimi napadi na po-angleška mesta, so v ° ponoči napadli znano an-^ pristaniško mesto South-joti, nato pa so se razpršili Anglijo. teh napadih je bilo sestre-osem nemških letal, dočim Ji! izgubili pet. V otiu je bilo troje svarilnih . toda na mesto je padlo j bomb, ki so jih vr- ^amezni letalci. ®Plozije in grmenje, ki se ® slišalo na angleški strani z L j Kanala, je pomenilo, da ^ &leski letalci vračali Nem-L Izlilo za drago in. da so bom-j^^^li nemška pristanišča in kraje v zasedenih deže- li po zračnih bombah in pomorskih torpedih zadeti dve nemški j ladji; ena se potaplja, druga pa poziva s SOS khci na pomoč. Nemške izgube letal "Press asociacija" naznanja, da so angleški letalci in antile-talski topovi sestrelili izza začetka vojne nad Anglijo 3,000 nemških letal. Dvajset teh je bilo italijanskih. Turško časopisje pravi, da je i Nemčija ugotovila važne i ruske interese na Balkanu, j zato ne bo drezala v to sršenovo gnezdo. v/ SOFIJA, 1. deceirVa. — O-ficielni turški radio Sporoča iz Ankare, da se Sovjetska Rusija ne bo pridružila,trojnemu paktu osišča, ker je Rusiji predobro znano, da se bo ta pakt prej ali slej naperilo proti njej. Po radiu je bilo izjavljeno, da Meseca novembra so izgubili temelji "novi red" osišča zgolj Angleži 53 letal, toda 28 pilotov i na sili, zato noče imeti Turčija % Napadi y na ladje Rojevanju na morju sta bi- teh letal se je rešilo z odskoki s padali. Na bližnjem vzhodu in v Sredozemlju so izgubili Italijani nobenega opravka ž njim. Italijani, ki so hoteli v Grčiji posnemati Nemčijo, so ugotovili. časno 18. Angleška podmornica Triad se ni vrnila s svojega križarenja in se jo mora smatrati za izgubljeno, pravi angleška admirali-teta. teb fašističnega "kapitana " ki je še iz "groba" govoril svojim pristašem UDAR NA BALKANU BUDIMPEŠTA, 2. decembra. — Vsi znaki kažejo, da namerava Nemčija kmalu udariti na Balkanu. Tukaj so se pojavile govorice, da bodo bolgarski in jugoslovanski vladni činitelji kmalu poklicani v Berlin; da so pričeli prihajati v Kn-munijo nekateri najvišji nemški častniki, in da pri-hajo v Albanijo velike množine nemških "turistov". Ako bodo bolgarski in jugoslovanski držatvniki res odšli v Berlin in tamkaj pristali na nemške phteve, bo to pomenilo, da) so Nemci prevladali Rusijo, ki si prizadeva, odvrniti' Bolgarijo od zveze z osiščem. Pobuna ljudstva v zasedeni Besarabiji v Besarabiji, ki jo je vzela Rusija Rumuniji, je nastala baje revolta ljudstva j zaradi pomanjkanja in visokih cen. BUKAREŠTA, 30. novembra. — Diplomatska poročila, ki so dospela nocoj semkaj, naznanjajo, da je izbruhnila revolucija med štirimi milijoni prebivalci v Besarabiji, ki jo je zasedla Rusija. Revolucija je izbruhnila baje zaradi nezadovoljnosti ljudstva nad "splošnim pomanjkanjem in visokimi cenami živil, kuriva in zdravil." VZAGREBUPROSLAVUAJOZ BOMBAMI PRAZNIK JUCOSLO-VANSKEGA UJEDINJENJA Eksplozije bomb so povzročili ekstremisti, ki zahtevajo odcepitev Hrvatske od Jugoslavije. BOMBE SO EKSPLODIRALE V CERKVAH IN PRED JAVNIMI POSLOPJI fumunskih fašistov se je vršil z največjimi častmi. ^ Hitler in Mussolini sta poslala vsak po dva predstavnika. — Zedinjenih držav in Anglije ni nihče zastopal. ^^P^AREšTA, 1. decembra. ». so z velikimi sveča- k "^(^reanu-a, ubitega rumuri-železojgardnega "kapita-truplo so položili L V ofi lrv»ct4-i ealr Y> zadnje dni v ječi 64 vo-L politikov in ministrov pod režimom, izvršilo sa-Vsi so se baje ustrelili, in Mussolini sta bila pri pogrebu vsak po dvojih dostojanstvenikih, in Amerika nista bili za-po svojih diplomatskih y®2entantih. |]j[j Veliki pogrebni povorki so I rumunskih tudi nem- meseca novembra 58 letal, do- da' so tamošnja tla prespolzka, čim so jih izgubili Angleži isto- zato so zdrsnili in padli, zdaj pa si ne morejo pomagati in ne vedo, kako naj se rešijo iz zagate, je rekel govornik na turškem radiu. ISTANBUL, Turčija, 30. novembra. — Turško časopisje je danes izjavilo, da se je Nemčija, ki je spoznala, da ima Sovjetska j Rusija vitalne interese z ozirom j na usodo Dardanel in slovanskih j držav — Bolgarije in Jugoslavije, odpovedala svojim načrtom za udar na Balkan in na Bližnji vzhod. "Nemčija, zasidrana ob Čr-I nem morju in v ožinah, bi tvorila jekleno črto okoli Rusije od Baltikanio'Sredozemlja, s čemer bi Rusijo popolnoma izolirala od ostale Evrope," pravi časopis Jeni, Sabath. "Toda Turčija, ki je močna ob Črnem morju, tvori vrzel v tem jeklenem obroču. Sovjeti se lahko zaneso na Turčijo v tej zadevi." Časopis Ikdam pa pravi: "Rusija je končno pojasnila, da nikokar ne bo ostala brezbrižna in nezainteresirana opazovalka igre, ki jo igra osišče na Balkanu, temveč da bo — vprav nasprotno Truplo v zlati krstv Prva v sprevodu je bila zlata ^ pokopali Corneliu-a Ze- krsta s kostmi voditelja Codrea- nua, za njo pa trinajst navadnih krst z zemskimi ostanki njegovih trinajstih pajdašev, ki so zlati krsti." Višek raz-1 bili s Codreanujem vred "na be-j^.^'3ivih dogodkov, ki se doga-' gu ustreljeni." i ^Rumuniji, pa je bil, ko se ' Tekom pogrebnih obredov so jjp^^^^tativno naznanilo, da je po vseh rumunskih cerkvah zvo-tri'deset železogardištov, ki nili zvonovi polnih 30 minut. "Glas iz groba" Ko so položili zlato krsto s Codreanujevim truplom v jamo, se je začul iz groba "njegov sta bila glas", ki je rekel: "Železna straža mora biti pripravljena na žrtve. Železna straža mora biti pripravljena, preganjanje trpeti, kajti končno bomo mi triumfirali." "Glas iz groba" je bil preskrbljen potom INVAZIJE NE BO Poročilo italijanskega o-ficijelnega radia, ki ga je prejela v soboto ; National Broadcastig Co.; se glasi: "Sile osišča so opustile svoj načrt, da premagajo Anglijo potom aktualne invazije angleškega otočja. Po novem načrtu akcija se bo izrinilo s kontinenta angleški vpliv, nakar se bo izoliralo Anglijo od njenega imperija, s čemer se jo bo prisililo na kolena in do miru. V bližnji bodočnosti bo osredotočena glavna sfera operacij med Gibraltarjem in Suezom." BEOGRAD, 1. decembra. —;le šipe, o nesrečah pa se ne po-Jugoslavija je danes praznovala j roča. Dan ujedinjenja, to je 22. oblet- j Prekinjenje cerkvenih opravil nico ujedinjenja Srbov, Hrvatov V nekaterih cerkvah so bila I Kljub odločnemu zanikanju j Slovencev v skupno neodvisno j po eksploziji bomb prekinjena I tukajšnjih ruskih krogov, pravi-! suvereno državo. Hrvatski'cerkvena opravila. I jo poročila, da se je revolta raz-1 ekstremisti so "proslavljali" to Švicarski radio poroča, da je I širila preko vsega ozemlja, kaU ujedinjenje po svoje, namreč z prejel potom jugoslovanske te-terega je Rusija potom svojega »bombami. legrafske agencije poročila, da V Zagrebu so ekplodirale ma-1 so bili v Zagrebu vprizorjeni a-le bombe pred domovi dr. Vladi- tentati na načelnika province in mira Mačka, podpremierja in , na njegovega pomočnika, kakor voditelja hrvatske kmeške stran- tudi na drja. Mačka. ke, in Juraja Krnjeviča, tajnika Hrvatski ekstremisti zahteva- ultimata dobila od Rumunije letošnjega junija. Poroča se o mnogih smrtnih slučajih in telesnih poškodbah. Kmalu po prejemu teh poročil v Bukarešti, so bile komunikacije j stranke med Rusijo in Rumunijo ukinjene in prehod meje.je vsem stro-j go zabranjen. I Poročila iz Besarabije, ki so I prispela pretekli teden, naznanjajo, da je škoda, ki jo je povzročil potres na tamošnjem o-zemlju, večja od one v ostali Rumuniji. jo oddelitev Hrvatske od ostale Nadaljne bombe so eksplodi- j Jugoslavije. Ekstremisti, ki so rale pred domom nekega armad- .podpirani z nemškim in italljan-nega poveljnika, pred banovin-iskim denarjem, pravijo, da Hr-sko palačo ter pred glavnim sta-; vat je niso enakopravni, temveč nom hrvatske kmečke stranke, da morajo živeti pod nadvlado V oknih teh poslopij so popoka- in dominacijo Srbov. Grki Še vedm&ma-predujejo vzdolž celotne fronte ZA POVRATEK Ustoličenje Aville Camacha, novega predsednika mehiške republike TRANSILVANIJE i Ustoličenju sta prisostvovala kot predstavnika Zedinjenih Tekom bojev v nedeljo so Grki zajeli 7,000 Italijanov. — Italijani poročajo o uspehih divizije, v kateri so Slovenci. ATENE, 2. decembra. — Tekom včerajšnjih bojev so zajeli ^ Grki 7,000 Italijanov, število preprečila uspeh j mrtvih in ranjenih pa je bilo še te igre. Balkan spada pod sfero | mnogo višje. Grške izgube so bi- ruskega vpliva." gramofonske LORENA — NEMŠKA PROVINCA BERLIN, 30. novembra. — plošče, na kateri je bil rekordi- ■ Nacijski gauleiter Joseph Buer- šlemi. vorov. ki so strumno kora- '^.Pokriti s svojimi jeklenimi ran eden njegovih prejšnjih go- jkel je danes izjavil, da je Hitler {določil, da se priključi za stalno I k Nemčiji francosko provinco ILoreno, ki se jo bo poslej ozna-ičevalo z imenom "Westmark"! T.Tr,>^/^ NORVEŽANI KLJUBUJEJO SVOJIM ZAVOJEVALCEM le primerova majhne. Grki napredujejo kljub slabemu vremenu in mrazu na vsej fronti. Grki so zavzeli z bajonetnimi naskoki več gorskih višin, ki so bile utrjene z železobetonom. — "Umikajoči sovražnik pušča za seboj topove, strojnice, vojni material in vojaštvo — častnike in navadne vojake," pravi grško BUKAREŠTA, 1. decembra. — Štotisoč rumunskih železo-gardistov se je nocoj zaklelo in priseglo, da ne bodo mirovali prej, dokler ne dobi Rumunija nazaj Transilvanije, ki jo je morala odstopiti Madžarom. Tozadevno zaprisego so podali ru-munski fašisti, ko je premier Antonescu rekel, da je v Berlinu in v Rimu predložil |;ozadevne rumunske težave in da je v obeh krajih naletel na simpatično razumevanje. (Hitlerjeve in Mus-solinove simpatije do Rumunije so tako velike, da je bila po njunem ukazu odtrgana Transilvanija od Rumunije in dana Madžarski. — Op. uredništva). držav Henry A. Wallace, novoizvoljeni podpred-nik, in ameriški poslanik Daniels. MEXICO CITY, 1. decembra.*' — Danes je bil tukaj ustoličen kot novi predsednik Mehike general Manuel A villa Camacho, konservativec, ki je v svojem govoru izjavil, da bo Mehika sodelovala z drugimi ameriškimi, republikami vred v obrambi za-padne hemisfere. Kot predstavnik Zedinjenih držav je prisostvoval inavguraciji Henry A. Wallace, novoizvoljeni podpredsednik Zedinjenih držav. Ceremonija ustoličenja se je nomsko silo, da je ne bo mogel nihče zlomiti. Ko je vstopil v zbornico Henry A. Wallace, katerega je spremljal ameriški poslanik v Mehiki Josephus Daniels, mu je priredilo ljudstvo prisrčne ova-cije. TRI ANGLEŠKE LADJE TORPEDIRANE NEW YORK, 2. decembra. — Smrtna kosa V soboto zjutraj je preminil dobro poznani rojak John Mesec j v starosti 63 let. Stanoval je na vršila v zbornici poslancev ter je j® zelo mirno potekla. Da se je vse Logatca pri Rovtah na o-izvršilo mimo in v lepem redu.ltranjskem, odkoder je prišel v je morda v veliki meri zasluga l^meriko pred 36 leti. Tukaj za- 30,000 vojakov, policistov, ga-lPu^^^tri hčere, Frances, poroc. ,silcev in oboroženih kmetov, kil^araga, Rose, poroc. Dvorak, -iso napolnili trg pred poslopjem ^athryn, poroc. Evans in srna -I ,______• _ 'Franka. Niesrova Tukajšnji MacKay radio je pre-1g^o^nice. " ' *" |Franka. Njegova soproga Fran- {(^VELAND, O. — Tulla k Clevelandčanka, ki k ^ priča nemške Invazije in Norveške, je imela v neki luteranski cerkvi ^ • 58th St., in Franklin Bol-predavanje, tekom kate-(1^ ^ Je izjavila, da kljub temu, Nemci že skoro popolnoma ' norveško ljudstvo in nje-kulturo, pa se to ljudstvo "avo upira svojim zavojeval- je na primer povedala o ko so vozniki avtobu- je aparate, da s tem kljubujejo svojim osovraženim zavojevalcem.—Govornica je dejala, da ji je vzelo polne tri mesece, preden je mogla kupiti v Kodanju "špu-lo" niti, ko so Dansko zasedli nacisti. ce izseliti že 70.000 Francozov. Nov grob . . BEOGRAD, 1. decembra. —i ( apa na mana Grki so v nedeljo zavzeli alban-j F^ncoskapor^%la^nanja.|g;^. Konispolis, ki JO, da ^ je mor^o jz te provm-^ RIM, 1. decembra. — Italijansko vrhovno poveljstvo poroča, da so Italijani v svojih protinapadih, v katerih se je zlasti odlikovala Julia divizija alpincev (v tej diviziji je mnogo sloven- stregel poročilo, da so bile te-1 program novega predsednika kom dveh ur in pol torpedirane | ^villa Camacho, ki je star 43 tri angleške ladje, in sicer 600 jg izvoljen pretekle- milj od severne irske obale. julija, je obljubil, da bo nje- V soboto zvečer je preminil na svojem domu 1087 East 64th St. dobro poznani rojak in pijo-nir John Pišek, star 83 let. Do- volilo odbor za leto 1941 in na Progresivne Slovenke, krožek št. 1 V torek, 3. decembra se vrši letna seja Progresivnih Slovenk krožek št. 1 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob 7:30 uri zvečer. Članice so prošene, da pridejo, ker se bo ma je bil iz vasi Veliko Mraševo, I dnevnem redu je več drugih važ-fara Cerklje na Dolenjskem, od-1 nih reči. Vsaka članica je proše-koder je prišel v Cleveland pred.na, da prinese s seboj darilo, 48 leti. Tukaj, zapušča žalujočo' vredno ne več kakor 25c. Po se-dospeli do mesta, kjer se soprogo Mary, rojeno Papež, si- ji se vrši zabava. ^ shajalo pod cesto strmo po-'na Antona in hčer Jane, v sta- Odborniki za leto 1941 H J® ali kjer so bili ob cestah rem kraju pa brata. Bil je član Na zadnji seji Kluba prijate-Wi. Dalje je videla slučaje, društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, Ijev je izvolilo novi odbor za le-norveški policisti, oborože- katerega je bil ustanovni član.' to 1941 in sicer: preds. John "V obrambo slovenskega rodoljuba" V današnji "Ameriški Domovini" je priobčen na prvi strani v prominentnem tisku članek "V obrambo slovenskega rodoljuba". Resolucija Zveze društev Najsv. Imena obsoja in prote-skih fantov s Krasa in iz Pri- proti napadom na osebo ces je umrla 18. junija, 1937. — Bil je član društva Marije Pomagaj, Cort 1640 Katoliških boštnarjev, katerega ustanovitelj je bil in v prejšnjih letih v i različnih odborih pri društvu sv. gova administracija spoštovala trebna večja narodna produkci-jSIovenske Zackuzne Zveze. Po-ja ter je obljubil, da bo ustano- S^eb se bo vrsil v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda vil posebno delavsko in mornariško ministrstvo. Ljudstvo mu Je silno ploskalo, ko je izjavil, da "nas v tej na- .. sobrata Antona Grdine." — Tisti članek ni v obrambo sloven- morja, op. uredništva), tudi za vrnili napad Grkov. Italijani poročajo tudi o uspe- ^kega rodoljuba, temveč v nje-hih proti Angležem v vzhodni' veliko škodo, česar se nje-Afriki. ši Ameriki nič ne razdružuje," ter naglasil pripadnost Mehike k panameriški doktrini. Obramba Amerike je skupna zadeva vseh ameriških narodov. •lo: škarjami, rezali kite onim Pogreb se bo vršil v četrtek zju- Habat; podpreds. Frank Turk; Hi Ki >ioi im mladenkam, ki so traj ob deveti uri v cerkev sv. zapisnikarica Frances Dolinar; Seja Letna seja Slovenske ženske zveze št. 53 se vrši v četrtek 5. decembra v navadnih prostorih. Volilo se bo odbor za leto 1941. Prosi se vse članice, da se gotovo udeležijo. Seja "Škrjančkov govi "prijatelji" in brambovci.ne glede na to, ali so šibki ali i tudi najbrže zavedajo, zato so ^ močni, revni ali bogati, in je de-'ga tudi priobčili. — Toliko zajjal, da bo tesnejše ekonomsko danes. Koledarji V Frank Zakrajškovem August F. Svetek na 478 East 152nd St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje, potem pa. na sv. Pavla pokopališče. Bodi mu o-hranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! Letna seja Glavna letna seja podružnice, št. 18 Slovenske ženske zveze se vrši v torek 3. decembra. Priče-tek ob 7. uri zvečer. Prosi se go-sodelovanje med zapadnimi na- tovo navzočnost vseh članic. Po rodi tako ojačilo njihovo eko- seji sledi. Miklavžev večer. pogrebnem zavodu 6016 St. Clair Ave. se dobe koledarji za drugo leto. RUSKI LETALCI NAD RUMUNSKO MOLDAVIJO BUDIMPEŠTA, 1. decembra. I koristiti izgrede in nemire v Tukaj so se razširile govorice,! Rumuniji, ki meje že na civilno da so nad rumunsko provinco j vojno, ter pobuniti prebivalstvo. Issaquah, Wash. — Tukaj je'Moldavijo krožila sovjetska le-,Na obeh okrožnicah se napada 'in Jftikale in flirtale z Nemci. Vida iz Frank Zakrajškovega ta j. Rose Paulin, 1123 E. 177th Danes ob 8. zvečer se vrši se- pred kratkim umrl Martin Pa- tala ter da so, ruski letalci meta-! splošne razmere ter uradno ko jiib temu da je Norveža- pogrebnega zavoda na 6016 St. St.; blag. Rose Brad^-č. Nadzor- ja staršev mladine, ki pripada hernik, v starosti 67 let. Podle-,li na ozemlje okrožnice, na kate- irupcijo v Rumuniji. ^ _ _ _ _ ^ . __ . • • V« «« • • . ___> •_ ___y_ * '__1. I M ^ 1 ^ f M viy^ Sš: in Dancem prepovedano, Clair Ave. ter na Calvary poko- ni odbor; John Sodja, Frank zboru "škrjančkov" in sicer v gel je srčni hibi, za katero bo-{rih se je žigosalo fašizem in re- rumunska pro- ati po radiu govore in ve- pališče. — Naj mu bo lahka a- Benčič in Emma Zust. Seja in Slovenskem društvenem domu,, leznijo je bolehal že več let. Do-jžim rumunskega generala Anto-, J / . '2 inozemstva, pa Norvežani meriška zemlja. Preostalim nase ^ zabava se vrši vsako zadnjo ne- ^ na Recher Ave. Važno radi kon- |ma je bil iz Pake na Štajerskem, jnescuja. vmca, i meji na esa a ij , odpirajo zelo glasno svo- sožalje! deljo v mesecu. certa. Bodite vsi navzoči! Zapušča družino. Rečeno je, da hoče Rusija iz- |tero je Rusija v^ela Rumuniji. PTRXN 1 2. decembra, 1940. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ■9P »ENAKOPRAVNOST« I Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raz^ašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za S mesece ..........................................$1.50 Ko pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6.00 la 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................^.50 Ui S mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: 2a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 H. G. Wells o sedanji vojni V tion Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 "MIR NA BALKANU" Masni umori v Rumuniji in besni boji na albanskem ozemlju dokazujejo totalno izjalovitev Hitlerjevega načrta, ki stremi za tem, da bi se vzdržal mir na Balkanu. Kdo bi si mogel še pred nekaj tedni domišljati in si predstavljati, da bodo vojaki Grčije, oboroženi v glavnem s ščitom hrabrosti in z mečem duha, prvi, ki bodo zanesli vojno na ozemlje osišča? In kdo bi si mogel predstavljati, da bo v Rumuniji, kjer se tare nemškega vojaštva, ki opravlja tam službo valpetov in policajev, nastala krvava pobuna, ki utegne vsak čas zaviti v plamen krvave civilne vojne vso deželo? To, kar se danes v Rumuniji dogaja, je že civilna vojna. Civilna vojna je divjala v Rumuniji prav za prav še za režima kralja Karola, toda bila je zatirana z nasiljem, ki je rodilo umore in protiumore. Zdaj pa, ko je dežela zares pod Hitlerjem, pod tem stvarnikom 'reda," je prešel položaj popolnoma izven kontrole. Pokolj uradnikov in pristašev prejšnjega režima je delo ene fakcije Železne garde, in očividno je, da nista imela niti načelnik te organizacije, niti načelnik sedanjega režima dovolj moči in avtoritete, da bi prepovedala samozvanim rabljem vstop v državno jetnišnico, kjer so poklali in postrelili 64 članov in pristašev bivše vlade. To je anarhija in nevajen eksperiment, o katerem ne more danes še nihče z gotovostjo napovedati, kaj se bo iz njega izcimilo. Neprestani porazi Italijanov in sedanja eksplozija v Bukarešti, vse to utegne imeti silen vpliv na položaj sedanje vojne. tedenski reviji "The Naje izšel izpod peresa H. G. Wellsa, ki je brez dvoma eden izmed najpomembnejših pisa- siji—piše H. G. Wells—in takrat sem imel privilegij govoriti s Stalinom. Dotični razgovor je bil tudi objavljen. Hotel sem vedeti, kakšna je struktura nove družbe, katero ustvarja. Kakšen je njen značaj, duh in PQsloyna organizacija? Prišel sem pravkar iz Amerike. New De$l v Ameriki je zelo trpel radi pomanjkanja sposobnih moči v vladni službi. Kaj dela Rusija v tem pogledu? Upal sem, dasi reda. Ali vemo—ali smo na jasnem glede tega? Jaz mislim, da nismo. Mi vsi smo naravnost smešno zmedeni, ker toliko Iju-teljev našega časa, članek, v ka-idi, ki se predstavljajo za vodi-terem razčlenjuje značaj seda-}telje na polju misli, raje govo-nje vojne. Wells je Anglež, kijri kot pa da bi mislili. Kaj se se je vse življenje bavil z vpra-'prav za prav danes dogaja na Šanjem, kako napraviti take o- svetu? noša je med narodi, d^i bodo m o- j Proti čemu se borimo? gli živeti v miru in sporazumno-1 Vprašam: Ali se borimo proti ne brez pomislekov, da v Rusiji sti eden poleg drugega, in je trd-1 nečemu definitivnemu, jasne-no prepričen, da edina rešitev,mu? Sliši se zopet in zopet, da človeštva na tej etapi zgodo-'je to "vojna ideologij." Slišali j ureja. Ampak našel nisem nič vinskega razvoja je v ustvaritvi i boste o totalitarni državi, na-1 takega. V Rusiji nisem našel ni-svetovne federacije, oziroma i rodnem socializmu, boljševiz-jpesar, ka^bi kazalo na razvoj mednarodne države. ' mu; in slišali boste trditve, di- kake sigOrno urejene družbe, članek je obširen, zato ga ob-1 rektne in indirektne, da so to javljamo v dveh delih. Danes, nove in bolj zapletene metode objavljamo prvi del. | državne organizacije, ki priha- * * * j a jo na površje, da se ima po- Ali je mir sedaj mogoč? j sameznik podrediti tem novim Svet je polji vojnih sovraž-1 elaboratnim državnim sistem-nosti. V Angliji trosimo za voj-' om, in da sedanja borba je bor- na jdem en sam ogromen aparat javne službe, ki se stopnjema Ako boste čitali knjižico z imenom "The British Case"— vladna publikacija, ki je vredna najresnejše proučitve — tedaj boste zvedeli, da se ne borimo samo za britski imperij sirom sveta, temveč da se borimo za krščanstvo. Mi smo v verski vojni za katoličanstvo. Iz tega strahovitega dokumenta vam bo mogoče soditi, koliko so naši sedanji vladi mar potežkoče Židov v koncentracijskih taborih ali koliko jo briga, da se je v centralni Evropi zopiet up.eljalo su-ženstvo. Spoznali boste, da s stališča lorda Halifax,g, in nje- To je bodisi resnično ali pa neresnično. Jaz pravim, da ni resnično. Stavim vam torej ze-e: Ali ka- no šest milijonov funtov n^ dan. [ ba, da se prepreči zadušenje Ampak navzlic vsemu, kar bi; osebne svobode od strani zlo-utegnil reči ali storiti tak iskren ceste totalitarne države, podpornik sedanjega denarnega I sistema kot je Mr. Maynard Keynes, to pomeni bankrot in' inflacijo v ^lednem casu. Cez j™ tav7,7vprataj 86 dolgo utegnemo najti v dejansko denar, s kater,m se 1» dalo aU imamo kaj takega skoro mcesar vec kupiti. Kakor totalitarna država? Ali ob-»jd.m, gre daMs tok vsega zla- narodno-soeialistična dr- ta proti zakladnicam v Zedinje.^^^.^, kje delujoč mh državah ameriških. Kadar ^i bi ga mogli imenovati bo vse zlato varno spravljeno v Ali kje obstoji ka- ameriških shrambah, se bo lahko smatralo, da je Amerika dobila igro zlatega standarda. To bo pomenilo, da bo moral ostali svet iznajti neki nov sistem za izmenjavo dela in izdelkov. Kajti še vedno bomo razpolagali z našimi rokami, glavami, zemljo in sirovinami. ka določno delujoča družabna organizacija, ki odgovarja kateri izmed teh besed ? Ako te stvari obstoje, ako so te ijiove iji bolj elaboratne državne organizacije žive realnosti na našem svetu, potem morajo obstojati skoro v celoti iz ljudi, ki imajo določeno nrvesto v njih; Kako zopet oživeti tp zemljo iz ljudi, kifimajo specifične poln g imovine utegne biti težaven sle, iz ljudi, ki vedo, da so var-in sporen proces. To je zadeva, ni, dokler dotične posle pravil-,0 kateri bi motali naši poslov- no vršijo; iz ljudi, ki so tako ni veščaki že danes zelo resno gotovi v svojih akcijah kot ko-razmišljati. Kolikor je meni lesje v uri; ki vedo jasno, kako znano, se tega ne dela, zato nas stoje drug napram drugemu, in utegne ta problem zajeti nepri- ki vedo jasno, kako ta čudovita KNOCKOUT ITALIJE Mussolinijev "mai'e nostrum" se je izkazal kot jako nevaren in nezdrav kraj za italijansko mornarico, ki je bila tekom enega meseca že drugič tepena po angleški j čakovano in povzročiti mnogo novo organizirana država, v ka pomorski in zračni sili, in sicer zadnjikrat v dramatični, j težav in gorja. Ne samo tukaj, teri žive in v kateri se.kretajo, štiri ure trajajoči bitki v bližini Sardinije. Ti sistematični j temveč širom Evrope je pošto- stoji napram ostalemu svetu. V napadi, v zvezi z vedno naraščajočo pomočjo, ki jo dajejo I P®" družabni razkroj jasno oči- takem slučaje moramo dejan Angleži Grkom, so dokaz skupnega prizadevanja, da se požene Italijo iz vojne. V času, ko je Hore-Belisha, bivši angleški vojni minister, priporočal v nižji zbornici, da se, zada najprej Italiji smrten udarec, je angleška mornarica zasledovala bežeco italijansko mornarico na Sredozemskem morju. Škoda., ki ^ vrste mir sedaj ? Kake vrste mir nesti. Kje je kaka taka živa so jo pri tem utrpele italijansjk/e bojn^e ladje, v zvezi s'je danes sploh mogoč? {"ideologija-" v operaciji? Naši škodo, ki jo je utrpela italijanska mornarica v Tai-antu, j ^ 6e vedno čitamo govore in političarji in časnikarji iščejo kjer so jo pred dnevi napadli angleški bombniki s torpedi, 1 članke, je ogromna in je silno oslabila njeno udarno moč. ten; od dne do dne vidimo, kako sko stati pred nekim višjim in se položaj slabša, izobrazba raz- bolj kompli(i}^ranim redom, z kraja in demoj-alizuje, življenj- lastno obliko značajem in du- ski standard pogreza in svoboda ševnostjo, s katero se da obrav- zmanjšuje. Prvo vprašanje, ki navati. Imeti mora značaj, s si ga moramo staviti, torej je: katerim se je mogoče pogajati in Ali 'je mogoče zasigurati kake na katerega se je mogoče za- 't* ŠKRAT Ko je imela Ljubljana še strijsko vojaško zgodilo, da je spravil n Značilno je, da Italija, ki je giomovniško oznanjala svetu, ko so za časa abesinske vojne Angleži odredili v katerih &e priporoča, tak sistem, ako pa kje najdejo I da se mir napravi sedaj. Ampak kaj podobnega? Po mojih mis-i vprašajte te pisatelje: "Ali lii lih teh reči—totalitarizma, na- bil to mir, ki nam bi dopustil rodnega socializma, boljševizma razoroženje?", in rekli bodo: —sploh nikjer ni, in odlični pi- .... 1 , 111 -1 1 -.1 • I "Ne, ostati moramo oboroženi do satelji in govorniki v radiju, ki pioti nji sankcije, tako dosledno izbegava bitkam m ^ ^il to mir, ki bi ,v imenujejo to "vojno ideoloKij," bojeni. Samo v slučajih, ko je bila pritisnjena v kot, se j kateri koli meri zmanjšal strah govorijo nesmiselnost. je italijanska moinaiica postavila v bran. Danes je nad pred nenadnim napadom, ki visi Priznavam, da se je nekoč vsak dvom ugotovljeno, da izvaja Anglija absolutno kon- i nad današnjim svetom? Ne, tak zdelo, da boljševizem vsebuje ti-olo nad Sredozemskim morjem, katero kontrolo bo po tlwnes nepojmljiv. Torej obljubo sistema konstruktivnih vsej priliki še nadalje izvajala. .'l' »= moKlo imenovati idej. Pred dvajsetimi leti ko ^ I jnir, bi bilo tako nesigurno, da. sem imel privilegi.] govoriti z Neprestano umikanj,e italijanskih vojska v Albaniji ' bi še vedno zahtevalo šest mili- Leninom, sem našel to odlično, in nenehano bombardiranje njihovih vojnih baz ter pri- .ionov funtov dnevnih stroškov pogumno in bistro inteligenco stanišč po angleških i„ gi-ških bombnikih, .se t„ kaže na 1 :Z"%:vi:;'Z4:'' %aZj:r.J% možnost skoi ajsnjega izstopa Italije iz vojne. Toliko je ze našega življenja. Balonske : svoji najboljši moči, izmotati danes gotovo, da niso bili italijanski ernosrajčniki Hitler- jbaraže bi morale ostati še-vedno! se iz silnega omota k pravi konju še niti v najmanjšo pomoč, odkar se Italija nahaja v j v zraku in vojaki pod orožjem.' struktivnosti. Ampak učil se je vojni, temveč so mu prej ovira, če pa se niso, pa mu (Tak mir bi bil le tehnična spre-j posla od fundamental čital jc gotovo v najkrajšem času postanejo. Italijani so Hitlerju i niemba bi^z vsake praktično I knjigo Chiozza Money-a "Elek-f . ,... J .1 • 1 • 1 1 1 • važnosti. Namesto da bi bili, trifikaciia Holandske in mego- koristih samo dot ej, ko je humbugarsko grmenje - v ^^hničnovvojni kot »mo .sedaj,Iv. glava je bila polna načrtov katerGiTi Mussolini mojster še kuj veljulo, in doklei tehnično v miru, kakor;za elektrifikacijo Rusije—pri Italija ni faktično vstopila v vojno, ker je dobivala preko ' sta na primer sedaj Kitajska in | čemur pa je prezrl razliko v raz- morja ves potrebni material in surovine, s katerimi je'-Japonska. Ko sta Anglija in | daljah med središči v omen j e- potem od svoje strani zalagala Nemčijo. , Francija v septembru 19r.9 na-; nih deželah in iz tega izhajajo- testop Italije i. vojne bi pomeni, velik korak Y T!'! pioti p^otiofenzivi, kateio moiajo Angleži pi ej ah s ej vprašajmo se: Kaj je pravi j z njim, sem opisal v knjigi "Ru- začeti, če hočejo izvojevati vojno. Hore- Belisha je izjavil značaj te čudne novomodne voj-j sija v senci," in tam boste našli, v svojem govoru, da pomeni grški konflikt "največjo pri- ne, kateri smo tako nesposobni da sem jasno napovedal uniču- liko Anglije," kar je resnica, zato je upati, da bo Anglija napraviti konec na kakršen kolij jočo nevarnost marksistične to priliko v polni meri izkoristila najprej s tem, da zada učinkovit način? Jasno je, da ne j breznačrtnošti breznačrtnosti moremo napraviti nobenih pra-lin dogmatizma. "Pridite zopet nikakega sistema, pod katerim bi človfik mogel vršiti svoje delo brez strahu, ^d katerim bi vedel, kje stoji in pod katerim bi posameznik mogel zaupati drugemu in govoriti ž njim brez bojazni; našel nisem nobene družbe, ki bi se resnično razvijala v določeno družabno strukturo. V nekaterih materijalnjh ozirih je g,usija napredovala z ostalim svfijtom, y prvi yrs# s tem, da je uvažala ameriške izume, traktorje in podobno. Edina organizacija, tci se je razvijala, jf bila tajna policija in osebna špijO; naža. Rusija ni bila leta 1,934 nič bliže novemu socialnemu redu kot je bila leta 1920. Celo manj. Bilo je jasno, da se po-;gre%a v avtokracijo. Sir Neville Henderson je opisal, kako je šel v Nemčijo, d najde državo, s katero bi se Anglija mogla pogajati. In s kakšnim poročilom se je vrnil? Nič drugega ni prinesel kot govorice o osebnostih—kako je bil na lovu z Goeringom in kako se je pogovarjal z Goebbelsom, klepetanje in nič drugega—in zakaj ? Očividno zato, ker kaj takega kot narodno-soeialistična država sploh ni bilo, temveč biLe so samo .odločne skupine in posamezniki, katerih pa se ni dalo pretehtati, kajti bilo ni niti zakonov niti idealov, ki bi te skupine in posameznike kontrolirali. Iz njegovega poročila je razvidno, da v Nemčiji ne le, da ni nič takega kot nova država ali red, ki je triumfiral nad posameznikom, temvfč da so skupine in posamezniki triumfirali nad ysal^im sistemom, in da narodni socializem, prav tako kot totalitarna država, in boljševizem v sedanjem času, ni drugega kot papirnata teorija za popolnoma osebno kontrolo. Resnica ni, da je država zatrla posameznika v Nemčiji, ampak resnica je. da je država prišla v pest nasilnih in popolnoma neodgovornih posameznikov. V svojih objavljenih napadih na Stalina priča Trocki \ istem smislu glede Rusije. On predstavlja vlado Rusije kot predstavlja Henderson vlade Nemčije—kot peščico posameznikov, ki rogovilijo v stalno razkraja jočem občestvu. To je po mojem mnenju bistvena poteš-koča našega položaja. Nekaj takega, s čemur bi se mogel sklepati mir, sploh ne obstoji. Miru Sie ne more sklepati z neredom. Katastrofa, tiranija tolp, po-greziienja v svet tolovajstva— to je, proti čemur se borimo! Sedaj ])a se v])rašajmo, kaj je tisto, za kar se borimo. Za kaj se borimo? Sedaj vprašam, kakšno realnost imamo na naši strani mi, ki se borimo proti tolpam posameznikov, ki se izdajajo za nove družabne sisteme? Ali se mi tako zelo razlikujemo od njih? Kaj je ta naša zapadna civilizacija, v interesu katere se zahteva od nas vse mogoče rizike in gov tovarišev pr.eteženi del brit- ^ ^ skega imperija še vedno Pred-jj^j^ v "nesrečo hčerko nekega stavljajo "manj vredna plemena v okviru zakona." Ali mi Angleži res smatramo nasilno po-kristjanjenjfi vsega človešfc\'a za enega izmed glavnih ciljev te vojne? Tako hinavsko brbljanje presega celo liberalni britski imperijalizem devetnajstega stoletja. (Konec jutri.) IZSTMDO MOVINE koliškega kmeta. . bil Oče zapeljane dckice ^ zaradi nesreče ves obuP« sed ga je skušal tolaz ^ ^ na tako veliki kmetiji risti, če je družina za en na številnejja. _ gkr- Posestnik: "Saj to bi! Toda kako bomo raz ^ troka, ker od nas ni ee nemški ?" Italiji kncKjkout udaree te-da se s tem enkrat za vselej % Neprilike poplav V začetku oktobra je večdnevno močno deževje povzročilo poplave, ki so napravile znatno škodo na poznih pridelkih Ribniške doline. Vode zalitih potokov Bistrice, Ribnice in Rakitnice so ne samo poplavile polja ter vdirale v hiše in hleve, ampak so odnašale tudi vsebino greznic v nižje ležeče kraje. V dolnjem delu doline najde taka onesnažena voda pot tudi v vodnjake in ograža zdravje prebivalstva. Ribnica ima vodovod z zdravo vodo, toda dolnji del doline ga nima. Prebivalstvo že dolgo, prosi za boljšo vodno regulacijo in za prepotrebni vodovod. starosti šjor Mi j o ga dobro poznali tudi letoviščarji, redni go® .jpo-karske. Mi j o Madonic po-slednji živi borec iz s yigu morske bitke 1866, ko je admiral preniagal moderneje .^^,-ico no- italijansko vojno R pef-pod poveljstvom sana. Pogreb starega o gpo-velik, ker so Madonica štovali vsi prebivalci jjjido-okolice. Za življenja J Podzemska jama Na banovinski cesti Železno Podsreda so nedavno delavci raz-streljevali hrib, da zaradi hudega klanca preložijo cesto, in raz-strelba jim je odjtrila vhod v zanimivo podzemsko jamo. V jami so našli nekaj lepih kapnikov in majhno jezerce, katerega voda se oddeka neznano kam. Odkrita jama je najbrž ena izmed večjega števila podzemskih jam v tisti okolici. m.......... nič rad pripovedoval sP bitko, kjer se je ka mornarica z ii.gbor'fl lom dalmatinske posa z daLeko močnejšim kom. škoda, da njegov niso bili zapisani. Nevesta šla v smr*' v mali primorski vasi iju- 1*___.1 XM____:Uy^rv^ TA i d 6^^ 'Jjl' di pod šibenikom je bežen družila IDletno V'f' vo Smirčičevo in ^ w dimira Jadrošiča. , jcoti''" Nikola Smirčič je ne ^ jC seljenec v New ]jtv« dekle brez očetove more poročiti, je bil oč® no obveščen in por oka bi rala vršiti, čim bi oče Idlcl ViMtl, L lili 1 ^ tova privolitev. To.da šna nevolja ja prevzemi ko je odpisal, da se ne sme poročiti z l"'"' Te dni je prispelo ' Učenje ruščine V Jugoslaviji je zadnje čase zavladalo veliko zanimanje za učenje ruskega jezika. Samo v Beogradu je bilo v par tednih prodanih nad pet tisoč raznih učbenikov tega največjega slovanskega jezika. V Ljubljani in drugih kra.iih se prirejajo tečaji za učenje ruščine. Omejitve za Žide Po vladni odredbi Židi v Jugoslaviji ne bodo smeli lastovati ali obratovati veletrgovin z živili. Nadaljna odredI)a določa, da se na univerze^ višje srednje šole in učiteljišča zamore vpisati le določeno število (lijakov židovskega rodu. V Sloveniji skoro ni Židov. Med 177,000 učenci osnovnih šol v Sloveniji je bilo v zadnjem šolskem lotu le 30 židovskih ,otrok; na raznih srednjih in meščanskih šolah je bilo med okrog 23,000 dijakov le 35 Židov. Močan pa je židovski živel j v Beogradu in Zagrebu. Srbijanski Židi so po večini "španjoli," ki se asimilirali in so večinoma zavedni Srbi. Židi na žrtve? Tu zopet najdemo ljudi, Hrvatskem, posebno v Zagrebu, reši nadležne muhe, ki ji povzroča sitnosti s brenčanjem. svojim svetu, dokler ne poznamo ki podajajo najbolj nasprotujoče razlage, kaj da zastopamo. Mar ni potrebno, da ta nesoglas-čez deset let," mi je rekel Lenin.'ja -spravimo s pota. Ena razla-Pred šestimi leti sem zopet pa mora biti prava in vse ostalo pa so vedno tvorili tuj element in so se prištevali k nemškemu kulturnemu krogu. ' pravega značaja njegovega ne- šel, da vidim, kaj se godi v Ru- napačno. Star mornar imirl V Makarski jo umrl v 98. letu pi-ei ■0' mi iz New Yorka v -Stanislava je bila vsa jgpc 3« Po nekaj dneh tugova begnila iz domače po polnoči, ko je izp^^ bes"®'." rodne strehe. Zunaj J® vct'' burja, morje je groma 1:' ke valove. Stanisla\a čohiič v pristanišču, ^ /J'' iskKl'- iii- in "se prepustila traj so jo zaman se ie že umirilo ,toda za Sta" bil" ni- slavo in njeno ladjic® ijjjKi®" kjer sledu. Starši in jo s čolni iskali povsod pregledali so vse diJ" ke v bližini, toda vse morje odneslo ncsrec^ slavo daleč ven jn jo ta J" nilo. Obup nesrečne -zbudil globoko obžalo^^^-^ CHRISTMAS irilaJ'.' Help to Protect Home from F 2. decembra, 1940. ■ II X t O S K X S BII f I /URAH & ZANE GREY: 37 ŽELEZNA CESTA ROMAN ni videl ničesar razen senc postav in bliskanja stre-Nekdo je s sekiro razbijal vrata. zdajci je ponehalo praske- je, ^up požara in bojni krik, ' pa je vse to utonilo v novem, P^ečem trušču. Neale je planil oknu. Plameni gorečih šoto- 80 ugašali. Toda na robu veUobnega kroga je videl vrsto J^cev, ki je drevila na pozo-%8ce. "Vojniki!" 1 je zdanilo. Jutranja J ^^zodela marsikaj. Sjuzi ili izginili, ne da bi ostavili o sled, po kateri bi bilo moči na progi, pozno popoldne pa se je vozil z delavci v Benton. Če je bila Allie Lee še živa, je morala biti v Bentonu. Neale se je naselil pri svojem prijatelju Larryju. Izprva je hotel zanaolčati cowboyu najnovejše dogodke: kako je našel Alli Lee in kako jo je že y drugo izgubil; in ko ni več kazalo odlašati priznanja, s^e je le nerad izneveril prvotnemu namenu. Larryju je šla novica do živega. Najbolj verjetno se mu je zdelo, da je pala Allie spet Indijancem v roke. Vendar pa se je divje togotil na ljudi Fresno- tiljko in je ppsvi^ nanj. "Aio, .LAiry! Kaj ti je, da si tako bled? Žalost te je pogledati." "Iz tiste plesalnjce so me hoteli vreči," je rekel Larry. "Kje?" "Pri Stantonovi." "Nu, pa so te vrgli?" "Ho, ta bi bila lepa. Odšel sem mirno, sam od sebe. In kak večer jim izpraznim beznico." Neale ni vedel, kaj naj si misli. Mišice na cowboyevem o-brazu so bile nekam ohlapnile; stispjene ustnice so mu vzdrhte-vale in roke so mu trepetale. Nato je resnobno in mrko zamahnil s težkim revolverskim pasom, kakor da se ne more odločiti, da bi ga odložil, preden leže spat. "Red, menda nisi grabil z& samokres!" je vzkliknil Neale. Cordy kakor stekel pes, in še e-den z njim, oba do vrha nalita z rdečim žganjem. Strahppe^na sodrga, nič drugega ko ttuff, to Ojnahnil je, a padel ni.. . In nato se je vzrjivnal in je segel pp svpj revplvpr." Larry je spet prpmolknil. Nje sem vedel. Nu seveda, saj nista j gov obrišiz je bil tak, kakor da mogla slutiti, kdo sem. Namig- jso ga okrutno r^žalili, io grenila sta, da bi mi utegnilo po- j nek posmeh mu je igral okoli stati prekleto vroče, a ko se ne ust. poberem k vragu. In dekle stoji, zraven mene, živ posmeh in prezir, oči ima priprte, glavo nagnjeno na stran, in se muza. Oh, in pravi: 'Redy, ali se boš dal vreči skozi vrata? Ta dedec nima nikakih pravic do mene." Neale je napeta pogledal Lar- "Ko je telebnil po tleh, sem šele videl, da niti ni utegnil prijeti za držaj . . , Nu, in kar me jezi — svinčenk# ga je prebila od boka do boka in je udarila skozi eno tistih tankih ste^ — in je zadela peko dekl^e v sos ni jih bilo woči pripraviti, da bi bili kaj povedali, dokler pi bi- la yra odhoda pre^ durmi. Lar-'ryjevo pravo ime je %/ilp Fisher. Jjnel je tir*ita -r glgeovit^a te-razlopjnika — g imenom "King Fisher". Larry je i-mel pd nekdaj pridevek "Red Fisher", in ko je ostavil Texas je bil na najboljši poti, da postane ei>ako slaven kakor njegov brat. Texašk^L JJa so postala Redu šele tedaj prevroča, ko je u-strelil nekega policijskega nadzornika. Bil je rojen streljač, znan na vseh farmah od "Pon-višča" do Velike reke. Imel je mnogo prijateljev, jahal je mojstrski in hvahli sp ga, da je izvrsten pastir goved. Nihče mu ni mogel očitati slabega vedenja ali grde togotnosti; le to je bilo, da so ga prsti zmerom srbeli po samokresu in da ga je usoda vsak trenutek zapletla v kak prepir. Nalik magnetu je prjte-zal nesrečo. Njegovi rdeči lasje so bili tarča zbadljivkam in po-smehovjanju vseh pretepačev in prav ta slabo# ga je delala ob-putljivega i^i nevari^ega. Texas, de^la streljiSLČev, je po%»la le malo junakov, ki bi ga bili dose-zali s hladnim, poguhiom, bistrim očesom in hitrostjo roke. Samo zaradi svojega poizvedovanja po Allie Lee je bil Neale postal prijatelj in stalni spremljevalec Placea Hougha. Tudi Ancliffe je iskal njegove družbe in tako so ga videvali v Delo dobi je ^godrnjal. In še globlje ne- tako ji je namreč ime — sem se halnika v rokah.' Slovenko dekle, ki je i;^čeno kot "Beauty Operator" dobi j stalno d^o. Mora imeti tri leta mišljeno: 'To ni poatei^a Igra, da go dotlej se je vrgel v brezumni držal kakor krotko jagnje vrtinec bentonskega življenja. Premolknil je, obrisal si obraz Nekega večera je Neal našel si omočil ustnice. j sinko pio j; bolj vai^io bo, cowboya doma, ko se je vrnil z "Nu — in?" je nestrpno re- prihranite prvi strel zase.' dela. Čuden je bil videti Larry, kel Neale. I A tedaj zatuli mrcina: 'Rdeče- ko je stal sredi sobe v sivem so-! "In danes me zagleda Ruby in gl^vec!' mraku in držal pas s samokre- me pozove na ples. Niti tri mi-1 To je bilo njegova poguba. U-som v rokah. Neale je navil sve- nute ni trajalo, da je prihrumel daril sem ga za uho — z levico. Tedaj pravim počasi in pre-' i^ušnje. Pokliče P^j H^der- son 5296. V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga izgubile na razvoženi b ■ rugi dan je jahal prav do "^oda vse njegovo is-. in povpraševanje je bilo Žalost, gorje in obup so ........................................................................................................................................uwiuiHuuiwwuKauiiiMmiuiMiwiwoutgiiHiiijuiiiMuiiuwiiuttuuuuuiiuimptiiuiuiuttwiiiHmi Hi toda niti v sanjah na to, da bi se vdal v • Vse, kar mu je Allie po-j® oživelo v njegovem 'JU; šele zdaj je dojel res-k njenih besed. V misli, da liilj ^ ®Pet Duradu v roke, je senčica upanja in ' tako vsaj ni bila prepuces kakršen je bil 4 taV ■ "panje, naj je bilo ° obupno, je hrabrilo izpodbujalo, da je Vojjj iskal izgubljeno de-kolikorkrat mu je ostala i elom le yrica odmora. j je Neale za dne o- | svoj trudapolni posel' J Naprodaj se dobro obstoječa gro-mesnica, v slovenski s posestvom ali brez; %erna. Pokliče se WA. ^Ib g^(^Wa ali zamenja; a k rov, 31/2 akrovj h, 'n nekaj sadnega d rev- j kokošnjak, skedenj 1 ^0^ ^eslne udobnosti, to je '"hie ^lektrika, kopalnica. 7 iro