Južna Tirolska: težavno izvajanje dogovora med Rimom in Bocnom LEllr LftLR HCfHeaVEG 1P0ZF.N i Med stojnicami kulinaričnega sejma »krst« nove turistične naveze Primorski dnevnik NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 2010 Št. 228 (19.935) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Sv. Primož ali še dalje Vedetta Slataper? SandorTence Dogajanja na Južnem Tirolskem v zvezi z dvojezičnimi in enojezičnimi gorskimi tablami niso primerljiva s položajem v naših krajih, nekatere stvari, ki se tam dogajajo, pa so vredne razmisleka. Za razliko od Bocna se moramo mi boriti za uveljavljanje vidne in javne dvojezičnosti, ki je pri nas žal prej izjema, kot pravilo. Bolj zanimiva je primerjava na področju krajevnih oziroma ledinskih imen. Kraljevina Italija je pri nas vse od leta 1918 (v Benečiji še prej) začela nasilno brisati domača krajevna imena vse do Planine in s tem ustvarila svoj zemljevid, ki ga je fašizem potrdil oziroma dopolnil. Nekatera poitalijančena imena krajev, ki so danes v Sloveniji, se zdijo neverjetna in smešna, v resnici pa je šlo za namerno in načrtno raznaro-dovalno politiko. Podobno politiki, ki jo je fašizem izvajal na Južnem Tirolskem. Za razliko od Bocna, kjer se je to končalo leta 1945, se je pri nas ta žalostna zgodba nadaljevala ne samo v letih t.i. hladne vojne, temveč tudi mnogo dlje. Pri tem je sodelovalo več dejavnikov, od italijanskega planinskega društva CAI do raznih vojaških zavodov, vodnih gospodarstev in celo gradbenih podjetij. Pojavljala so se čisto izmišljena imena krajev in razgledni stolpi Vedetta Italia (Vejna), Alice (Padriče) in Slataper (Križ-Sv.Primož). Nekatere zadeve so žal kompromitirane in nepopravljive, druge pa še ne. Dobrodošle torej vse pobude, ki imajo za cilj ohranitev krajevnih ledinskih imen. ITALIJA - Govor predsednika poslanske zbornice Fini: Ustavimo to polemiko, da ne bo za vse prepozno Če je svak lastnik stanovanja v Montecarlu, je pripravljen odstopiti ŠPORT - Svetovno odbojkarsko prvenstvo Poljaki preplavili Trst V tržaški športni palači se jih je na tekmi proti Kanadi po nekaterih ocenah zbralo skoraj 4000 TRST - V Trstu so se včeraj začele tekme ene od skupin prve faze svetovnega prvenstva v moški odbojki, ki bo potekalo v Italiji do 10. oktobra. Na uvodni tekmi med Kanado in Poljsko se je v dvorani Palatrieste zbrala ogromna, pisana in razposajena množica poljskih navijačev, ki so proslavljali gladko zmago svojih igralcev. Po nekaterih ocenah jih je bilo skoraj 4.000. V Trstu bosta omenjeni reprezentan- ci, poleg njiju pa še reprezentanci Srbije in Nemčije, danes in jutri odigrali še štiri tekme. Tekme bodo v 10 različnih mestih, finale pa bo v Rimu. Na 22. strani RIM - »Če je moj svak Gianfranco Tulliani morebiti lastnik stanovanja v Montecarlu, sem pripravljen odstopiti z mesta predsednika poslanske zbornice.« To je sinoči dejal Gianfranco Fini v sporočilu, v katerem je obravnaval afero stanovanja v Montecarlu ter v bistvu pozval Silvia Ber-lusconija in njegove pristaše, naj prenehajo z obrekovalno kampanjo proti njemu. In to ne samo za dobrobit desne sredine, ampak italijanske politike, »ki ponuja državi in tujini zelo klavrno predstavo.« Fini je pozval vse, naj nehajo s tem »političnim masakrom, da ne bo jutri prepozno«. Na 25. strani Neučno osebje na slovenskih šolah: pojasnilo Beltramejeve Na 2. strani Sindikat Fiom o usodi škedenjske železarne Na 5. strani Pri Fernetičih zaplenili 382 zavojev cigaret Na 6. strani Plaz med Lokavcem in Predmejo ne miruje Na 11. strani Na Vrhu shod Černicev, v Dolu pa Pinzotovih Na 10. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! Z/a farm,\7tt/ ■ TELEF0H m mm CEI1TRO REVISlOill Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Nou urnik; ponedeljek. torekh sreda, petek 9.B& - 15.38 čelrtek 9.00 - 1 7.00 sohutd zaprto B&ijutt&c - fist Iti. 04O ¿28092 2 Nedelja, 26. septembra 2010 ALPE-JADRAN / šolstvo - Deželna ravnateljica Daniela Beltrame o neučnem osebju na slovenskih šolah Urad je ukrepal, takoj ko so težave prišle do izraza Poudarek tudi na rešitvi vprašanj špetrske šole in seznama učnega osebja -»Podtikanja politične narave« TRST - V zvezi z zapleti glede vprašanja števila šolskih sodelavcev na šolah s slovenskim učnim jezikom je deželna šolska ravnateljica ukrepala takoj, ko je imela potrebne informacije, poleg tega je tudi dosegla ohranitev nespremenjenega števila učnega osebja, njeno stališče pa je bilo odločilno tudi pri reševanju težav dvojezične šole v Špetru. To izhaja iz sporočila za javnost, ki nam ga je včeraj posredovala deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, v katerem želi pojasniti stvari in odgovarja na kritike. Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino, pojasnjuje Beltramejeva, ne more ocenjevati izbir državnih zakonodajnih organov, zato je pomembno spomniti, da deluje po načelih jasnosti in nepristranskosti s ciljem, da zagotovi pravično nudenje šolskih storitev. To pa se zgodi, če vsi zainteresirani pravočasno posredujejo dokumentirano in primerno utemeljitev v podporo svojih zahtev, kar naj omogoči popoln in izčrpen vpogled v potrebe posameznih sedežev, da se tako opravičijo morebitna odstopanja od veljavnih določil, drugače je potrebno natančno preveriti, katere so resnične potrebe vsake posamezne šole. To, piše Beltramejeva, je urad tudi storil takoj, ko so težave prišle do izraza. Glede na pritožbe predstavnika Didaktičnega ravnateljstva Dolina je bilo število šolskih sodelavcev povečano takoj, ko je ravnateljica razpolagala s celotno razpredelnico urnikov in razporeditve osebja po raznih šolah. Po drugi strani pa ni mogoče iti mimo dejstva, da je razpoložljivi deželni seznam šolskih sodelavcev en sam in nedeljiv ter ne Daniela dopušča, da Beltrame bi kje drug- le kri^ kroma _ predhodno sprejemanje otrok in programirane ure učiteljev, prav tako ne dopušča soprisotnosti šolskih sodelavcev v isti šoli, piše v sporočilu. Isto se je zgodilo za Večstopenjsko šolo Doberdob, kateri so odobrili višje število šolskih sodelavcev tudi za kritje predčasnega sprejemanja in programiranja. V pričakovanju odgovora ministrstva za šolstvo je ravnateljica predčasno poskrbela za odstopanje za obe šoli in tako rešila problem v izključnem interesu uporabnikov, da se ohranijo celodnevni pouk, podaljšano bivanje in predčasno sprejemanje, še piše v sporočilu. Beltramejeva tudi spominja, da je zaprosila in dosegla nespremenjeno število učnega osebja za slovenske šole za šolsko leto 2010/2011 in se tako izognila krčenju približno petnajstih mest. Poleg tega, kot je priznal tudi župan Občine Špeter, je bilo stališče deželne šolske ravnateljice odločilno za ohranitev vseh razredov dvojezične šole v Špetru v mejah te občine kljub tehničnim in organizacijskim težavam glede pridobitve prostorov v bližnjih šolah. Konstruktiven trud za rešitev problemov dvojezične šole se nadaljuje, saj se je prav v petek ravnateljica Beltramejeva sestala z učitelji in ravnatelji špetr-skih šol, da bi ugotovili pomanjkljivosti, kjer lahko razne pristojne institucije k njihovi odpravi. Zato, piše Beltramejeva, presenečajo izjave o »ne-razpoložljivosti«, potem ko je prav pred dnevi Deželni šolski urad prejel zahvalo za prizadevanje in uspešno reševanje perečih vprašanj. Po mnenju deželne šolske ravnateljice je do težav prišlo ravno zaradi pomanjkanja primerne komunikacije, ki je žal najbolj prizadelo uporabnike in družine, ki so morale izgubiti več delovnih dni. Beltramejevo tudi boli, da se po njenih besedah »sem ter tja širijo podtikanja politične in instrumentalne narave,« kajti šola je temeljna javna storitev v korist osebkov, ki so nosilci ustavno zajamčenih pravic in kot taka ne sme biti predmet zunanjih osebnih interesov. Pri tem se deželna šolska ravnateljica navezuje na sporočilo predsednika republike Giorgia Napolitana ob začetku šolskega leta in pričakuje, da ga bodo sprejeli vsi italijanski državljani, ki živijo na tem ozemlju v luči stalnega transparentnega in konstruktivnega dialoga. izobraževanje Bančni master na videmski univerzi TRST - Izteka se rok za prijavo na četrti master, ki ga po treh uspešnih izkušnjah organizira ekonomska fakulteta videmske univerze pod pokroviteljstvom deželne zveze zadružnih bank FJK (BCC). Gre za master 1. stopnje za bančne operaterje, na katerega se lahko vpišejo diplomiranci triletne študijske smeri Banka in finance, ki predvideva tudi pripravniški staž v banki. V Zadružni kraški banki (ZKB) pričakujejo, da se bo tako kot prejšnja leta tudi letos vpisal kdo iz vrst mladih slovenskih di-plomirancev s Tržaškega ali Goriškega. Vpisati se je treba najpozneje do srede, 30. septembra. Vpisne pole je treba izročiti ali poslati na videmsko univerzo (oddelek za storitve študentom in diplomirancem v Ul. Mantica 3 v Vidmu, od ponedeljka do petka, od 9.45 do 11.45). Vpisne pole in vse dodatne informacije so na razpolago na web naslovu "http://master-banca-rio.uniud.it" http://master-banca-rio.uniud.it. Za vse informacije so seveda na razpolago tudi v ZKB. skgz - Rudi Pavšič pisal Italijanski uniji SKGZ pozdravlja Finijeve besede v Pulju Zaskrbljenost za usodo La Voce del popolo TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza je mnenja, da bo potrebno še v večji meri utrditi sodelovanje in skupno načrtovanje med obema skupnostma, slovensko v deželi FJK in italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem, poudarja Rudi Pavšič v pismu Italijanski uniji. Letošnja jesen bo pomembno zaznamovala in izpostavila vlogo naših narodnih skupnosti na dveh meddržavnih srečanjih. Prvo bo zadevalo delovna omizja med Deželo FJK in Slovenijo, v okviru katerih deluje tudi manjšinsko omizje. Drugo pomembno srečanje bo v Rimu, kjer se bodo srečali predstavniki slovenske in italijanske vlade pod vodstvom obeh zunanjih ministrov. SKGZ je pozorno sledila obisku predsednika italijanske poslanske zbornice Gianfranca Finija na Hrvaškem in srečanju, ki ga je v Pulju imel s predstavniki italijanske manjšine. Obisk je bil pomemben iz več razlogov, saj je na nek način zbližal pot, ki jo bo morala Hrvaška opraviti pri vstopu v Evropsko unijo. Njeno članstvo v EU bo pomembno vplivalo tudi na položaj manjšinske skupnosti, ki bo pod skupno evropsko streho boljše povezana, čeravno ločena v dveh različnih državnih entitetah. Pomenljive so tudi Finijeve izjave, kar zadeva nedavno skupno srečanje treh predsednikov v Trstu, kjer je prišla jasno do izraza želja, da se nelahko zgodovinsko preteklost nadomesti s prijateljsko in perspektivnejšo bodočnost v skupni evropski hiši, meni predsednik SKGZ. »V želji, da bo srečanje v Pulju predstavnikov vaše skupnosti ustvarilo priložnost za konkretne rezultate, predvsem kar zadeva vaš predlog po sistemskem financiranju s strani Rima, se vašemu vodstvu zahvaljujemo za besede, ki ste jih izrekli v podporo naši skupnosti. Predsednika Finija ste opozorili na serijo odprtih vprašanj Slovencev v FJK in še posebej na veliko zaskrbljenost, ki jo delimo zaradi napovedanega drastičnega nižanja državnih prispevkov za leto 2011. Z naše strani smo v zadnjem času na pristojnih mesti v Sloveniji izpostavili potrebo, da se upošteva vaša pričakovanja. Pomembno je tudi, da slovenska vlada je napovedala, da vaši skupnosti ne bo nižala prispevkov, kljub splošnim gospodarskim in finančnim težavam, ki pestijo širšo mednarodno javnost in tudi slovensko. Ob tej hvalevredni odločitvi Ljubljane podpiramo vaše poglede po sistemskem zakonu, ki bi celovito obravnaval problematiko italijanske manjšine v Sloveniji,« beremo v Pavšičevem pismu Mauriziu Tremulu. Pavšič deli zaskrbljenost zaradi hudih finančnih težav, v katerih se je znašla založba Edit, ki izdaja dnevnik La Voce del Popolo. Dobro se zaveda vloge in pomena, ki ga imajo manjšinski dnevniki, ker presegajo zgolj informativni trenutek, saj so marsikdaj pravo vezivo neke skupnosti in eden od njenih nosilnih stebrov. »Mnenja smo, da bomo s takšno vzajemno pomočjo in skupnim dogovarjanjem laže premagovali ovire, ki jih dnevno srečujemo na poti utrjevanje in uveljavljanja naših narodnih skupnosti. Vse bolj smo prepričani, da je ovrednotenje narodnostnih in jezikovnih skupnosti, njihove identitete, zgodovine, kulture in jezika prioritetni cilj, ki predstavlja osnovno izhodišče za vsako nadaljnje obravnavanje manjšinske problematike s strani sosednjih in prijateljskih držav. Zato je še kako pomemben skupni dokument, ki smo ga pred leti sprejeli na gospodarskem posvetu o vlogi manjšin v tem prostoru. V njem smo ugotovili, da novi izzivi časa in prostora zahtevajo tudi od slovenske narodne skupnosti v Italiji ter italijanske v Istri, da se vključita v prizadevanje pri ovrednotenju geografsko-eko-nomskih prednosti ozemlja, na katerem živita. Prevladujoči ekonomski razlog postaja mednarodno povezovanje v širšem zaledju. S pretokom dobrin in ob uresničevanju mednarodnih projektov je možno ovrednotenje obmejnega narodno mešanega prostora,« piše Pavšič v pismu Italijanski uniji. lynx - Koncert po slovenski televiziji Rai Dario Marušič z bendom in Davide Van de Sfroos Takoj po slovenskem TV dnevniku RAI bo drevi ob 20.50na sporedu mesečnik Lynx, ki je rezultat tesnega sodelovanja med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija ter specifično štirimi programskimi enotami - slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Ca-podistria. Tokrat si bodo gledalci lahko ogledali koncert, ki je bil posnet ob 61. obletnici Radia Koper Capodistria, na katerem je nastopil Dario Marušič s svojim bendom in pa italijanski kan-tavtor Davide Van de Sfroos. Dario Marušič je etnomuziko-log, publicist in poklicni glasbenik, pravzaprav multiinstrumentalist -glas, klarinet, meh, dude, gosli ... Eden od ustanoviteljev legendarne skupine Istranova in sedaj skupine Marušič IsTrio, stalni ali občasni član skupine Tolovaj Mataj do konca leta 1999, projektno pa sodeluje z mnogimi glasbeniki in skupinami različnih glasbenih zvrsti na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji. Marušič igra z glasbeniki z mnogimi poprejšnjimi izkušnjami na področju ljudske in ljudsko preporodne glasbe. Na koncertu je s skupino izvajal pesmi in plesne viže iz istrskega kulturnega prostora. Viže, ki jih člani skupine spoznavajo tako pri neposrednem terenskem delu in muziciranju z ljudskimi godci kot tudi ob arhivskem delu na podlagi transkripcij in posnetkov, jemljejo kot izhodišče za lastno ustvarjalno godčevstvo. Njihov cilj ni golo posnemanje ljudske glasbe, temveč ohranjevanje njenega večno spremenljivega bistva. Uporabili so glasbila iz ljudske rabe in seveda tudi svoje glasove, v njihovih priredbah ljudskih viž pa se odraža izrazit oseben pristop. Davide Bernasconi - z umetniškim imenom Davide Van de Sfroos -je italijanski kantavtor in pisatelj, ki se v svojih pesmih izraža v glavnem v lombardskem narečju iz okolice jezera Como. Njegovi glasbeni začetki so bili vezani na punk, kasneje pa se je s skupino De Sfroos usmeril v folk-rock glasbo. Albuma Ciulandari in Viif sta dosegla v Italiji neverjetno priljubljenost prav zaradi uporabe narečja in sa-tiričnosti, ki označuje avtorjeve tekste. Tema dvema albuma je sledilo še 8 izdanih zgoščenk. Med tem se je skupina razpustila, Davide pa je prevzel ime Van de Sfroos in naprej nastopa ter sodeluje z različnimi odličnimi italijanskimi in tujimi glasbeniki. Tudi na koprskem koncertu je publiko navdušil z značilnim lombardskim temperamentom in prirojeno mu pikrostjo. Koncertna varianta oddaje Lynx bo na sporedu tudi v ponovitvi, in sicer v četrtek, 30. septembra, ob isti uri. AD FORMANDUM inpWdWblh < vJ-inlIrl-LiÉHjü'.iiTir *'í£a¡¡ Eün»mHiJ?nl cílgrniifliu (ICtllwlLtt™ uvedle SO»*«* alitüHLltirvíflli««u f urtimji. Julijski K«¡im. Smpnj« lubnú* nipUfllI"?1» ■Vfl»nLn*?nJSnie^ „«luuffltaetnbhtfl sa (tílavtívdppo^ilcii trajni jliw^»"^- 44 TEČAJEV IZ ŠTIRIH MAKROPOOROČU Deželni katalog vseživljenjskega izobraževanja ftj^uhalništvej ^^w«™*™*™« SSSSSá fh1«sani: wfpil« g^l Ortčsm url luhjirttin J rt M«** - ÉtDLCQRE. Fip41(49u'] E-tíHT*n.['3?uf) We^A Fundamentals FHÜM5HÜP(60ur) upfjtfuanjtroojitja ■jptciro kflllepw^h» ühetuskc pooročjt (m ur] vloži l€ naufu izoblweyaüjfc ia svojo poklicno in osebno raí ti (Edtu-flievaJi;*: fialoiha m (vdjp pri^adfli15'11 wttrff-adformaridLiin.eLi A? ífpse aso if / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. septembra 2010 3 bocen - Težavno izvajanje dogovora med Rimom in pokrajinsko upravo Na Južnem Tirolskem boj za ledinska imena Vetta d'Italia odslej le Glockenkarkopf? Mešani paritetni odbor pred zelo zahtevno nalogo - Spornih več tisoč krajevnih imen BOCEN - Nekaj ur po podpisu dogovora med Rimom in Bocnom, ki naj bi naredil konec sporom o gorskih tablah in smerokazih, se že pojavljajo različna tolmačenje tega s težavo podpisanega sporazuma. Medtem ko se italijanska vlada veseli, da bodo na nekaterih tablah, poleg nemških in la-dinskih, odslej tudi italijanska krajevna imena, vidi bocenska Pokrajina v tem priložnost, da se iz uradnih zemljevidov dokončno izbrišejo vsa med fašizmom poitalijančena krajevna imena. Predsednik Pokrajine in voditelj Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Luis Durnwalder pravi, da je treba začeti pri Vetti d'Italia, ki naj bi po novem dobila le izvirni nemški naziv Glockenkarkopf. To je sprožilo oster protest italijanskih desničarjev, ki očitajo Rimu, da je izdal južnotirol-sko italijansko skupnost. Z druge strani pa je Durnwalder tarča napadov domačih skrajnežev, ki ga obtožujejo, da je klonil pritiskom Berlus-conijeve vlade. Nekateri celo namigujejo, da se za dogovorom o tablah skriva »parlamentarno barantanje« med SVP in Ljudstvom svobode o bližnji zaupnici Berlusconijevi vladi. Vsa zadeva je precej zapletena in jo bo morala razvozlati strokovna paritetna komisija, ki se nahaja pred zahtevno nalogo. Dogovor, ki sta ga podpisala predsednik Pokrajine Bo-cen in minister za dežele Raffaele Fit-to, določa, da morajo biti na gorskih tablah imena naselij dvojezična (trijezična, kjer živijo tudi Ladinci), kar velja npr. tudi za planinske domove, koče in podobno. Izvirna (torej v nemščini in ladinščini) pa morajo biti vsa krajevna imena, z izjemo tistih, ki so »udomačena« tudi v italijanščini. Sumimo, da gre za kraje kot je npr. Kronplatz-Plan de Corones. Dogovor pušča odprto vprašanje, kaj narediti z enojezičnimi tablami, ki jih je postavilo južnotirol-sko planinsko društvo (AVS). Teh spornih tabel je okoli tisoč petsto od skupnih 36 tisoč, ki ji je društvo AVS postavilo na celotnem območju Južne Tirolske. Bodo te table odstranili in, če se bo to zgodilo, kdo jih bo pravzaprav odstranil? Dürnwalder tega gotovo ne bo naredil, kot ne bo minister Fitto odstranil številni enoje-zičnih tabel (v italijanščini), ki jih je ves povojni čas enostransko in samovoljno postavljajo italijansko planinsko društvo CAI. V Bocnu gotovo ne bodo dovo- TRST - Ohranjanje izvrnih krajevnih imen Pri nas dragoceno delo jusarjev in srenj ' i ym JUS - VICINIA - SRENJA KRIŽ - S. CROCE LEDINSKO IME TOPONIMO ...... ■ ' SPOŠTUJ OKOLJE RISmTA L'AMBIENTE S prispevkom d,z. 4/3001 con il contributo l.r. 4,'žoc TRST - Tržaška Pokrajina ni Južna Tirolska, nekateri problemi pa so podobni, čeprav se pojavljajo v obratnem sorazmerju. Za razliko od Južne Tirolske, kjer je uradna dvojezičnost (ali trijezičnost na ladinskih območjih) zakon, je v naših krajih žal dvoje-zičnost večkrat izjema, kot pravilo. V tem okviru je nedvomno hvalevredno delo, ki ga opravljajo srenj-ski in jusarski odbori na področju ohranjevanja izvirnih ledinskih imen. V nekaterih vaseh so ti odbori postavili dvojezične table z izvirnim imenom kraja, tako kot je naveden v starih zemljevidih in tako kot mu od vedno pravijo domačini. Nekaterim takšne table niso všeč in so jih namerno poškodovali ali celo odstranili, kot se je npr. zgodilo na vrhu Sv. Primoža v Križu. Srenja je tablo postavila na novo in to tik ob razglednem stolpu, ki so ga ne vemo zakaj svoj čas poimenovali Vedetta Slataper. Križ ima glede cestnih tabel in smerokazov posebno zgodbo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je takratna levosredinska tržaška mestna uprava na pobudo odbornika Rafka Dolharja postavila eno prvih dvojezičnih tabel na Krasu. Dvojezično tablo ob vhodu v vas je postavila tudi Občina Devin-Nabrežina (župan Bojan Brezigar), tržaški župan Riccardo Illy je namestil dodatne dvojezične table, prišel je Roberto Dipiazza in Občina je po Križu namestila smerokaze le v italijanščini. Gorske table na Južnem Tirolskem so predmet sporov in ostrih polemik lili, da se bo osrednja vlada vpletala v izvajanje južnotirolskega »paketa«, ki pristojnosti za izvajanje vidne dvojezičnosti prepušča Pokrajini. Z druge strani pa bo moral Rim še na- prej »ščititi« italijansko govoreče Južne Tirolce, ki so številčno v manjšini, marsikje - kot trdi italijanska desnica - pa tudi narodnostno zapostavljeni. Durnwalder je vsekakor prepričan, da se bodo tudi tokrat vsi problemi rešili v obojestransko korist. Paritetni komisiji o spornih tablah se namreč nikamor ne mudi, saj jo čaka večletno delo... LOČE NA KOROŠKEM - Prvo srečanje po izvolitvi Inzka Vodstvi NSKS in SSO o sodelovanju med organizacijama LOČE - Pred dnevi sta se v Ločah na avstrijskem Koroškem sestali vodstvi Narodnega sveta koroških Slovencev in Sveta slovenskih organizacij (na posnetku). To je bilo prvo srečanje, odkar ima NSKS novo vodstvo, ki ga vodi novoizvoljeni predsednik Valentin Inzko. Ravno njemu je predsednik SSO dr. Drago Štoka namenil priložnostni pozdrav ter mu zaželel uspešno delo v dobrobit celotne slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Pri tem je Štoka še poudaril pomen okrepitve sodelovanja med sorodnima krovnima organizacijama, ki ju združujejo predvsem skupne vrednote ter slična zgodovina, kot tudi podoben in sodoben družbeni kontekst. Štoka je še poudaril pomen usklajevanja stališč in predlogov, ki jih Slovenci v zamejstvu oblikujejo v odnosu do Slovenije, predvsem do Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu ter do istoimenske komisije v državnem zboru RS. Pri sodelovanju obeh krovnih organizacije je bila omenjena še potreba po koriščenju evropskih sredstev, kjer bi skupno nastopanje verjetno obrodilo pozitivne sadove. Evropa in njene ustanove pa so prav tako nov forum, na katerega se lahko Slovenci v zamejstvu naslanjamo, da uveljavljamo temeljne pravice za miren razvoj in obstoj. Predsednik NSKS Inzko se je Štoki zahvalil za spodbudne besede in predstavil glavne smernice, po katerih želi voditi NSKS. Inzko se zaveda važnosti zgodovinskih dogodkov in pričakovanj, predvsem kar zadeva postavljanje dvojezičnih napisov, kot to do- loča razsodba avstrijskega ustavnega sodišča. Važno pa je po njegovem mnenju pogled usmeriti v prihodnost ter se na to primerno pripravljati, predvsem preko stalne in dosledne formacije vodilnih kadrov ter preko razvijanja dosedanjega šolskega modela, h kateremu se prijavlja vedno več otrok. Predsednik NSKS je še poudaril potrebo po vključevanju uveljavljenih slovenskih ljudi v Evropi in po svetu. Teh je kar nekaj in s svojo izkušnjo ter položajem lahko veliko pripomorejo v korist Slovencev v zamejstvu ter za matično državo Slovenijo. Za NSKS so bili, poleg predsednika Inzka, prisotni še Nanti Olip, Jože Wakounig, Andrej Wakounig, Danilo Katz in Martin Pandl, SSO pa so ob predsedniku Štoki zastopali še pokrajinski predsedniki Igor Švab, Walter Bandelj in Giorgio Banchig ter funkcionarja Ivo Corva in Julijan Čavdek. ri C\(rÖ Družina Kariš \£is vljudno vabi na skupno proslavljanje 25-letnice delovanja »Restavracije Hotela Pesek«, ki obletnica 8e v ponedeljek, 27. septembra 2010, ob 18.00 27.0Q.1Q8S - 27.0Q.2010 v prostorih restavracije na Pesku. Ob priliki bo sledilo uradno odprtje novega centra "Wellness Pesek" 2 2 Nedelja, 26. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu obletnica - Restavracija Hotel Pesek praznuje 25-letnico delovanja Zahvale in pohvale gostov so zanje največje zadoščenje Obrat od začetka vodi družina Kariš - Jutri ob 18. uri slavje z odprtjem novega wellness centra »Če bo lokal vedno tako dobro obiskan kot danes, nam res ne bo žal truda, ki smo ga vložili v njegovo uresničitev.« Tako je pred petindvajsetimi leti, ob odprtju Restavracije in hotela Pesek, za Primorski dnevnik izjavil gospod Giuliano Kariš, lastnik obrata. Očitno je bil trud dobro poplačan, saj se je obrat v teku let razvijal, pridobil nov hotel ter številne stranke, ki se tudi rade vračajo. Tako da bo jutri ob 18. uri, prav na dan odprtja, slavil srebrni jubilej uspešne dejavnosti. Pred petindvajsetimi leti se je odprtja udeležila ogromna množica obiskovalcev, veliko ljudi pa pričakujejo tudi na jutrišnjem prazniku, ko bo, poleg pozdravnega nagovora in predstavitve, kulturnega sporeda in družabnosti, tudi odprtje novega wellness centra v podzemnih prostorih, v katerega so vložili veliko sredstev in ki obsega bazen z vodno masažo, turško kopel in savno ter t.i. »emocionalno prho« (človek se najprej oprha s toplo, nato z mrzlo, na koncu pa še z aromatizirano vodo). Precej časa je preteklo od tistega 27. septembra 1985, gospodu Giulianu in soprogi gospe Suzani sta se med tem časom pri upravljanju obrata pridružila še sin Marko in hčerka Tatjana, občasno pa pomaga tudi sin Diego. Družino Kariš smo obiskali pred nekaj dnevi, ko je bilo dela - za razliko od vikendov - nekoliko manj. V recepciji hotela sta podpisanega sprejela gospa Suzana in sin Marko, katerima se je pozneje pridružil še gospod Giulia-no. Zakonca Kariš sta s spominom segla v preteklost, ko sta se odločila, da odpreta restavracijo. Na kraju, kjer danes stoji hotel, je prej bila stara gostilna (še prej sta v stavbi delovali šola in trgovina), ki jo je upravljala družina gospe Suzane: gostilničarji so bili že njeni stari starši, nato so obrat prevzeli starši, na koncu pa sta se skupaj z možem, s katerim sta nekaj časa prebila tudi v Franciji, odločila za gradnjo novega obrata: leta 1980 jima je od ostalih sorodnikov uspelo odkupiti vse deleže, leta 1982 so bili pripravljeni načrti, leta 1983 pa so v neposredni bližini stare gostilne pričeli z gradnjo, ki je bila dokončana leta 1985, ko so restavracijo, ki razpolaga še s sedmimi sobami, tudi odprli. Leta 1998 so prvotni jedilnici dodali še drugo, večjo, tako da lahko sprejmejo približno dvesto ljudi. V naslednjih letih se je dejavnost postopoma širila: leta 2003 so Družina Kariš je skozi petindvajset let krepila in širila dejavnost, zdaj pa z zadovoljstvom gleda na prehojeno pot kroma na kraju, kjer je prej stala stara gostilna, odprli nov hotel s trinajstimi sobami, leto pozneje pa še picerijo. Jutri pa bodo, kot že rečeno, odprli nov wellness center in s tem dodatno razširili ter zaokrožili ponudbo, kar pa še ni vse, saj v prihodnosti nameravajo posodobiti sobe v poslopju restavracije ter zapreti zunanji prostor pi-cerije, tako da bo slednja tudi v hladnih mesecih lahko sprejela večje število gostov, saj je povpraševanje res veliko. S potekom dejavnosti so pri Kariše-vih v bistvu zadovoljni: največ prometa je ob vikendih, ko prednjačijo poročna in druga slavja ter skupna kosila in večerje. Pice-rija, pravi gospa Suzana, dela zelo v redu, hotel pa gosti npr. uslužbence bazovskega Sinhrotrona, medtem ko poleti prihajajo že stalne stranke, ki se na potovanju proti hrvaški obali ustavijo za dan ali dva ali pa tudi za več dni. Upajo, da se bo zdaj obisk povečal, čeprav se kriza čuti, saj ni več tako, kakor je bilo npr. pred petnajstimi leti. Vendar, kot že rečeno, je delovanje zadovoljivo: »Če bo šlo tako naprej, ne bo problema. Imamo naš ritem,« pravita Suzana in Giuliano: »Mi se vedno bolj trudimo, to je normalno, moraš se truditi.« Trudita se tudi otroka Tatjana in Marko, ki opozarja na to, da ne moreš vedno stati na mestu: časi so pač taki, da so gostje vedno bolj zahtevni, prav tako se morajo soočati z vedno bolj zahtevnimi zakoni. Enako velja za hrano: »Kuhinja se stalno spreminja, treba je vedno narediti nove stvari, ker če ostaneš vedno pri istih jedeh, se ljudje naveličajo in ne pridejo več,« pravi še Marko. Ob standardni hrani, kot so npr. mesne jedi na žaru, telečja krača, njoki idr., ponujajo tudi hišne specialitete, predvsem pa se trudijo, da ponudijo hrano, ki je značilna za določen letni čas (v jeseni so aktualni npr. jurčki). Drugače so prve jedi precej mešane, pri glavnih jedeh pa poleg mesa po naročilu večkrat pripravijo tudi ribe, sladice pa prav tako pripravijo povečini doma. Tudi picerija skuša ponuditi gostom hrano, ki je značilna za te kraje (npr. sir Tabor, domačo klobaso, jurč-ke itd.), kar prihaja do izraza predvsem pri hišnih picah Kariš in Pesek. Gostje veliko povprašujejo tudi po t.i. tagliati s teranom in rukolo ter po svinjski ribici, zaviti v listnato testo z jurčki ali slivami. Člani družine Kariš so si nekoliko porazdelili delovna področja (gospa Suzana, gospod Giuliano in hčerka Tatjana prebijejo največ časa v restavraciji, med- tem ko ima sin Marko pod nadzorom vse - hotel, računalnike, picerijo itd.). Poleg njih je v obratih še deset zaposlenih, v poletnem času pa imajo tudi kako dodatno moč. Drugače je delo zelo zahtevno ter predstavlja, kot pravijo, tudi veliko muko in skrb: »Pustili smo vse zabave in se posvetili samo temu delu,« pravi gospa Suzana, ki, tako kot ostali, preživi na delu od 7. ure zjutraj do polnoči, zgodi pa se, da se delovni dan začne tudi pred 7. uro. Tako so letos imeli v hotelu goste, ki so morali v službo zelo zgodaj in tako je moral biti zajtrk na vrsti že ob 6.30: »Če smo ponoči spali pet ali šest ur, je bilo dosti,« pravijo, »ampak kaj hočemo: to smo si izbrali in tako je.« Prav tako je treba stalno vzdrževati poslopji in skrbeti, da je vedno vse lepo urejeno: tako so spomladi prebarvali fasado, kot že rečeno pa zdaj načrtujejo prenovo prvotnih sedmih hotelskih sob v poslopju restavracije. Vendar, če je trud velik, je veliko tudi zadoščenje: »Kadar gost gre od tod in se ti zahvali ter te pohvali, to je največje plačilo. Da ti pridejo nazaj in rečejo: "Hvala za vse, kar ste nam dali, bili smo zelo zadovoljni'.« Ivan Žerjal pokrajina trst Interaktivna razstava za šole v slovenščini Šole s slovenskim učnim jezikom v pokrajini Trst bodo imele na voljo interaktivno razstavo v slovenščini z naslovom Naš odtis v svetu, ki so si jo zamislile in jo pripravile nekatere nevladne organizacije, kot so ACCrl, CeVI, CVCS in Soli-darmondo, doživela pa bo dvojno predstavitev: najprej jo bodo jutri ob 11. uri predstavili na sedežu Pokrajine Trst, v torek pa jo bodo ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predstavili učiteljem oz. profesorjem slovenskih šol. Pobuda je, kot piše na zgibanki, interaktivna vzgojna igra za svetovno državljanstvo, namenjena otrokom oz. mladim od 9. do 14. leta starosti. Razstava, ki so si jo zamislili tako, da jo je mogoče zlahka postaviti tudi v šolskih prostorih obsega šestnajst dvojnih panojev, ki so razdeljeni na štiri sekcije, katerih naslovi se glasijo Zagotoviti Zemlji prihodnost, Voda je skupna dobrina, Barve sanj in Ženska pomeni življenje. Ogled traja približno poldrugo uro in je namenjen skupinam po 2426 učencev pod nadzorom učitelja oz. vzgojitelja. Stvar deluje tako, da učenci, »oboroženi« s karto in zvez-kom-vodnikom, v katerega zapišejo svoje podatke, si v parih ogledajo razstavo ter preko iger rešujejo težave sveta in družbe, na tak način pa začnejo dojemati pomen sodelovanja in medsebojnega vpliva ter razvijejo kulturo solidarnosti. Nabrežina: Foti še naprej tajnik DS Francesco Foti je bil potrjen za tajnika Demokratske stranke v občini Devin-Nabrežina. Na kongresni skupščini so tudi izvolili novo vodstvo sekcije in njene predstavnike v pokrajinski skupščini. Na kongresu je bil tudi Roberto Cosolini, ki je edini kandidat za pokrajinskega tajnika DS. Danes ob 10.30 bo v Ljudskem domu v Križu (restavracija Bita) kongres Demokratske stranke za Križ, Prosek in Kontovel. politika - Slovenski klub Križi in težave leve sredine Leva sredina, kje si, če sploh še obstajaš? To vprašanje si v teh dneh postavlja marsikateri volilec leve sredine, ki osuplo spremlja ne samo burna dogajanja v Demokratski stranki, temveč tudi v celotni opoziciji, ki se ne more na noben način konkretno in enakovredno zoperstaviti Berlusconijevi vladi in njegovi desni sredini. Podobne dileme se postavljajo tudi na lokalni ravni, zato se je Slovenski klub odločil za soočenje o teh vprašanjih in povabil pokrajinske tajnike Demokratske stranke, Slovenske skupnosti, Komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov, da spregovorijo o težavah in načrtih tržaške leve sredine. Roberto Cosolini (DS) bo tako govoril o svoji morebitni kandidaturi za župana Trsta, Peter Močnik (SSk) o nelahkih političnih odnosih med SSk in demokrati, Giuliana Zagabria in Iztok Furlanič pa o še kar težavnem združevanju na levici. Zanimivo bo videti, kako te štiri stranke tudi gledajo na slovensko manjšino in na njeno aktualno situacijo. Večer bo vodil novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence. Srečanje Slovenskega kluba bo tokrat izjemoma v sredo in sicer 29. septembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. milje - Društvo Slovencev miljske občine pripravlja več novosti Začenja se nova sezona Za uvod drevi predstava SSG o poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije Drevi bo Društvo Slovencev miljske občine za uvod v letošnjo sezono gostilo predstavo Slovenskega stalnega gledališča »O Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijan-sko-slovenske komisije«, z dragoceno pomočjo občine Milje. Predstava bo ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nocojšnja predstava (na posnetku Agnese Divo od leve protagonistki predstave Lara Komar in Tatjana Turco) je pa uvod v novo sezono društva, ki bo po načrtih odbora in predsednice Mirne Viola nadvse pestra. Pomembno letošnjo novost predstavlja tedensko odprtje društva. Odborniki bodo namreč na razpolago občinstvu od 4. oktobra dalje vsak ponedeljek od 18.30 do 20.00. Odprt sedež je zelo pomembna pobuda, saj omogoča tako Slovencem kot ostalim občanom, da dobijo na ulici Roma vse potrebne informacije o slovenski stvarnosti v Miljah. Dodatna možnost uvoda v sezono bo članom na razpolago s priljubljenim tradicionalnim izletom. Letos so si odborniki zamislili izlet na splave na Dravi. Predviden je bogat kulturni in razvedrilni program, tako da bo zabava zagotovljena. Odprtost do ve- činskega prebivalstva pa predstavljajo tečaji slovenščine, ki jih DSMO Ferluga organizira že nekaj let. Letos bodo za učenje slovenščine na razpolago celo štirje tečaji, dva začetniška in dva nadaljevanja, ki jih bosta vodila prof. Majda Miha-čič in prof. Valentina Sancin. Bogato in trdno bo tudi sodelovanje s šolo. Pomemben projekt, ki ga je začelo DSMO K. Ferluga pa je sestava knjige, ki bi pričala o zgodovini Slovencev v miljski občini. Uredniški odbor poleg nekaterih odbornikov društva sestavljata še zgodovinarja Marta Ivašič in Štefan Čok. Društveni odbor pa bo med sezono skušal obiskovalcem društva vsak mesec ponudi- ti kako pobudo. Med najpomembnejše sodi gotovo sodelovanje DSMO K. Ferluga pri projektu občine Milje in občine Koper o Lojzetu Spacalu in Borisu Pahorju. Društvo bo torej vezni člen pri občinskem čezmejnem sodelovanju. Projekt predvideva dve razstavi in gledališko predstavo. (mlis) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 5 železarna - Pogovor s pokrajinskim tajnikom sindikata Fiom-Cgil Štefanom Borinijem Nastati mora obrat, ki bo prinesel bogastvo in nova delovna mesta Mordašov, ki namerava prodati svoj delež v grupi Lucchini, se trenutno pogaja z bankami Še nekaj dni bo potrebno, da se razgrnejo prvi temni oblaki, ki so že dalj časa nad škedenjsko železarno. Lastnik skupine Severstal ruski magnat Aleksej Mordašov, ki se je z vodstvi obratov v Italiji zadnjič sestal v začetku avgusta, se namreč v teh dneh pogaja z bankami, pogajanje pa naj bi trajalo še približno teden dni. Mordašov je že povedal, da se namerava znebiti družbe Lucchini in torej nanjo povezanih obratov, ki so zdaj njegova last in med katerimi je tudi ške-denjska železarna. Na srečanju z vodstvi škedenjske železarne in drugih obratov skupine Lucchini-Severstal, ki je bilo 5. avgusta v Piombinu, je namreč potrdil, da namerava prodati svoj delež v grupi Lucchini, ker bo zapustil to panogo v Italiji. Kdo bo kupil škedenjski obrat, ni znano, kot tudi ni dano vedeti, ali že obstaja vlagatelj, ki je pripravljen odkupiti železarno. Za obrat v Piombinu pa je medtem pokazala zanimanje skupina Bel-trame, ki si bo tamkajšnjo železarno v kratkem tudi ogledala. To nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, s katerim smo se včeraj pogovorili o prihodnosti železarne in sploh industrijskega sektorja na Tržaškem. Pomembnih novosti glede skupine Se-verstal-Lucchini zaenkrat še ni. Pristojno ministrstvo ni še sklicalo srečanja s sindikati, ker se Mordašov še pogaja z bankami. Mordašov, ki dolguje bankam 700 milijonov evrov, pričakuje ponovno financiranje dejavnosti obratov njegove skupine v Italiji, katere bo naknadno prodal in nato poravnal dolgove pred dokončnim »odhodom« iz Italije. Kdo pa naj bi kupil škedenjsko železarno in kakšna bo usoda obrata in zaposlenih? Govoric, ki so nastale v poletnem obdobju, češ da da obstaja vlagatelj, ki je pripravljen odkupiti železarno, Mordašov ni potrdil. Nasprotno, te vesti je zanikal, pa čeprav je to povedal tudi sam župan Roberto Dipiazza. Za-stor nad prihodnostjo železarne naj bi se vsekakor kmalu dvignil. Mordašov se bo po končanem pogajanju z bankami spet sestal z vodstvi obratov skupine Lucchi-ni-Severstal. Takrat naj bi končno razkril svoje načrte in tudi javno povedal, ali je res kdo pripravljen odkupiti škedenjsko železarno. V tej fazi so vsekakor sindikati »zaskrbljeni«, je povedal Borini in napovedal skorajšnjo skupščino delavcev, na kateri bodo odločili prihodnje korake. Bistvo je, da se vprašanje železarne reši v kratkem, je še poudaril Borini, in da na njenem mestu nastane alternativen produktivni obrat, ki bo zagotavljal bogastvo in nova delovna mesta. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma brodolom - Odgovor krmarja jadrnice Wops Bruna Spangara »Ravnali smo vestno« Prevrnjeno jadrnico je zaradi povešenih jader posadka Wopsa videla prepozno - Spangaro zanikal Brusove besede Na straneh Primorskega dnevnika ste bralci lahko prebrali zgodbo o brodolomu jadrnice Marinareiello med regato Trst-Rovinj-Trst preteklo soboto, 18. septembra. Jadrnica, ki jo je upravljal barkovljanski krmar Berti Brus, se je v razburkanem morju namreč prevrnila. Kot je novinarju dnevnika povedal sam Brus, so namreč trimetrski valovi odlomili kobilico jadrnice, ki je izgubila ravnotežje in se prevrnila. Posadka se je povzpela na prevrnjen trup (po večjih težavah tudi ladjar Carlo De Bona, ki je ostal ukleščen pod njim). Brus je potožil, da so premraženi in premočeni celo eno uro čakali na pomoč, saj se druge jadrnice - udeleženke regate - sploh niso ustavile. Na svoj krov jih je naposled sprejela hrvaška ladja, ki jih je pripeljala na varno v Savudrijo. Po vrnitvi domov je bil Brus besen, ker ostale sodelujoče jadrnice niso zmenile za njihovo mahanje na pomoč. Posebno oster pa je bil do obnašanja jadrnice Wops, ki naj bi kar pobegnila. Ladjar oz krmar jadrnice Wops Roberto Lantier in Bruno Spangaro pa sta našemu dnevniku o dogodku posredovala še njuno verzijo dogodka. Jadrnica Wops je res plula za Marinariellom, vendar se je tudi sama znašla v velikih težavah v višini Savudrije. Moč vetra je stalno naraščala in njihovo sošno jadro je bilo poškodovano, tako da je jadrnica poiskala zavetje v smeri portoroškega zaliva. Šele takrat je posadka opazila prevrnjeno Marinariello, saj so njihova jadra do takrat skrivala pogled nanjo. Nemudoma so o brodolomu radijsko obvestili tržaško pristaniško ka- pitanijo, sami pa skušali ponovno odjadrati proti ponesrečencem. Tedaj so zagledali ribiško ladjo, ki je z veliko hitrostjo plula prevrnjeni ladji naproti, in člani posadke Wops so ponesrečenim kolegom začeli mahati, da bi jih obvestili o skorajšnji pomoči. Kmalu zatem se je Wopsu raztrgalo še prednje jadro (flok), tako da jim je bilo povsem nemogoče upravljati jadrnico, veter pa jih je potiskal vse bolj proti savudrijski pun-ti. Nesreč pa ni bilo konec, saj se jim je pokvaril še pomožni motor, kljub težavam pa so naposled le dvignili jadro genova 4 ter se tako oddaljili od obale. Z daljnogledom so se prepričali, da je ribiška ladja dospela do prevrnjene jadrnice in šele takrat so nadaljevali pot proti Trstu. Težave na Wopsu lahko potrdita tudi jadrnici, ki sta jadrnico prehiteli. Lantier in Spangaro sta prepričana, da sta ravnala vestno in nista kršila pomorskega prava. Z Ma-rinariella so jih najbrž videli že veliko prej, oni pa njih, zaradi poškodovanih jader, pozneje. Krmar Spangaro je včeraj zanikal tudi Brusove sobotne izjave v Primorskem dnevniku. Sam - piše - ni nikoli izjavil, da ni nudil pomoči prevrnjeni jadrnici, misleč, da gre za Slovence. »To kar trdi Berti Bruss, ne odgovarja resnici. Tistega stavka nisem nikoli izrekel, ker nisem nikoli tako mislil. Naše prijateljevanje s Slovenci, naše nastopanje za slovenska društva in nenazadnje naše prebiranje Primorskega dnevnika jasno pričajo, da nismo to, na kar je poročilo v PD namignilo,« je še v sporočilu, ki nam ga je posredoval v slovenščini, zapisal Spangaro. Protipožarni tečaj SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje bo prihodnji mesec s tehnično pomočjo podjetja Servis doo priredilo protipožarni tečaj nizke in srednje stopnje tveganja. Zakonodajni odlok 81/08 in 106/09 in ministrski odlok z dne 10.03.1998 predvidevata usposabljanje zadolžene osebe za preprečevanje požarov, protipožarno službo in obvladanje emergenc, ki je dejansko odgovorna za morebitno nezgodo. Tečaj bo potekal v dveh izmenah, zaradi različne vrste tveganja. 8-ur-ni tečaj srednjega tveganja bo potekal 8. in 12. oktobra v prostorih podružnice Servis v zgoniški obrtni coni od 14.30 do 18.30, medtem ko bo 4-urni tečaj nizkega tveganja potekal v torek, 12. oktobra, ravno tam od 14.30 do 18.30. Za dodatne informacije lahko pokličete na št. 040 6724855, prijavnice pa lahko najdete tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Praznik vode odpadel Dvodnevni Praznik vode (na sporedu včeraj in danes), ki ga je s pokroviteljstvom Občine Dolina in Naravnega rezervata Doline Glin-ščice priredilo združenje Bioest, je odpadel zaradi slabega vremena. Obnova cestne signalizacije v mestu Prihodnji teden se bodo v mestnem središču v nočnih urah (od 21. do 6. ure) nadaljevala dela za obnovo cestne signalizacije. V ponedeljek bodo na vrsti ulice Coroneo, sv. Frančiška, Rismondo, Zanetti, Pa-lestrina in Marconi, v torek Ulica Battisti, v sredo ulici Ginnastica in Crispi, v četrtek pa Trg Santorio, ulice Tarabocchia, Slataper, Pieta, San Maurizio in Trg Ospedale. V primeru slabega vremena, bodo dela prekinjena. Glasbeni aperitiv na devinskem zavodu Danes se v avditoriju devinskega Zavoda združenega sveta zaključuje niz nedeljskih glasbenih aperitivov. Ob 11. uri bo tokrat gost priznani 22-članski mladinski orkester Zi-naida Gilels iz kraja San Vito al Ta-gliamento. Vstop je prost, po koncertu pa bo na sporedu krajša družabnost. Koliko velja cvetni list? V botaničnem vrtu Carsiana (med Gabrovcem in Zgonikom) sta danes ob 16. in 17. uri na sporedu vodena ogleda o vrednosti cvetnih listov oz. o biotski raznovrstnosti na Krasu. agencija aurora - Srečanje izletnikov Primorskega dnevnika Novim pustolovščinam naproti Ob gledanju fotografij in videoposnetka so izletniki obujali spomine na Indijo, Rusijo in Nemčijo - Direktorica Aurore opozorila, da obhajamo letos 50-letnico izletov Primorskega dnevnika Izletniki so se v četrtek zvečer zbrali na večerji v športnem centru Zarja v Bazovici kroma Iz dvorane športnega centra Zarja v Bazovici je v četrtek odmevala radoživost. Turistična agencija Aurora je namreč tam priredila tradicionalno srečanje izletnikov Primorskega dnevnika. Ob pogrnjenih mizah je kakih sto izletnikov veselo kramljalo in med listanjem po fotografskih albumih obujalo spomine na nepozabna potovanja v Indijo (marca), Rusijo (maja - tri izmene) in Nemčijo (maja -dve izmeni). Na velikem platnu je nato zaživel izbor čudovitih fotografij iz izletov v Rusijo oz. daljno Indijo, ki jih je direktorica potovalne agencije Divna Čuk obogatila še z izčrpno razlago. Izlet v Nemčijo pa je s svojo videokamero ovekovečil udeleženec Vojko Jercog - gledalcem je v četrtek postregel s prikupnim filmom opremljenim s primerno glasbo in efekti. Kam pa prihodnje leto? Svet je velik, tako da bo to najmanjši problem, je zagotovila direktorica Čukova, ki je opozorila tudi na dejstvo, da obhajamo letos 50-letnico izletov Primorskega dnevnika. Prvič so se na pot podali namreč daljnega leta 1960. Sicer je takrat šlo za izlet na Plitviška jezera, ki ga je Egon Kraus priredil izključno za uslužbence Primorskega dnevnika in njihove družine. Udeleženci so se domov vrnili izredno navdušeni in izleti so postali tako rekoč stalnica. Prva leta so priredili po en sam izlet, nato pa kar 3 oz. 4 različne. Izleti so se rodili iz želje po druženju med prijatelji in znanci ter po skupnem odkrivanju novih krajev, je poudarila Čukova in dodala, da je v zadnjih letih ta velika agregacijska moč izletov nekoliko popustila. Potovanje večje skupine (včasih tudi 150 ljudi!) je postajalo vse bolj zahtevno: težko se je namreč premikati v velikih skupinah, spanje v istih hotelih pa je skorajda nemogoče. Tako se je več izmen naposled izkazalo za uspešno izbiro. Svoje ocene o potovanju oz. želje za prihodnje izletniške destinacije so udeleženci izrazili v anketi. Kdo ve, njihove želje bi se morda že januarja lahko uresničile ... (sas) bssbi ufflip SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 6 Nedelja, 26. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GLEDALIŠKI VRTILJAK - V Marijinem domu začetek nove sezone Na vrtiljaku se bo prva zavrtela Zvezdica zaspanka Delo Frana Milčinskega priredila Lučka Peterlin - Predstavi ob 16h in 17.30 Kot že vrsto let se tudi letos sezona Gledališkega vrtiljaka začenja na zadnjo nedeljo v septembru. Ker stopa Gledališki vrtiljak že v svojo trinajsto sezono, ga verjetno zelo dosti bralcev že pozna. Za tiste, ki pa morda še niso slišali zanj, naj na kratko povemo, da gre za predstave, namenjene najmlajšim in njihovim družinam. Radijski oder, ki si je skupaj s Slovensko prosveto zamislil take vrste pobudo, je bil pri njeni uresničitvi posebej pozoren na priporočila raznih psihologov, ki poudarjajo, kako pomembno je za otrokov čustveni, psihološki in jezikovni razvoj, da deli svoje doživljanje predstave s starši ali dedki. Zato so Vrtilja-kove predstave vedno ob nedeljah popoldne, cene abonmajev pa so posebno ugodne za večje družine. Danes bo torej na sporedu prva izmed sedmih predstav, ki se bodo zvrstile v tej sezoni. Oblikovali jo bodo najmlajši igralci, tisti, ki so na poletni Mali šoli Matejke Peterlin naštu- dirali igrico Zvezdica Zaspanka. Gre za eno najbolj priljubljenih slovenskih igric za otroke. Govori o mali zvezdici, ki zelo rada spi in zato večkrat zamudi svojo službo na nebu. Botra Luna jo za kazen pošlje na svet. Tam je uboga Zaspanka sama, lačna in brez doma, pa še dolgčas ji je po sestricah zvezdicah in botri Luni. Znajde se pred Cirkusom dobre volje in tam spozna groznega razbojnika Ceferina, ki jo hoče oropati za njene zlate lase, da bi tako obogatel. Seveda pa se bo vse srečno končalo, dobrota bo zmagala in hudobnež se bo poboljšal. Delo je napisal Frane Milčinski - Ježek, priredila pa ga je Lučka Pe-terlin, ki je tudi vodja predstave. Režijo je podpisala Alida Bevk, s katero je sodelovalo še lepo število članov Radijskega odra. Originalno glasbo je napisal Aljoša Saksida, ki je otroke tudi naučil peti. Plese je pripravila Jelka Bo-gatec, sceno pa je izdelala Magda Samec. Kot smo že povedali, nastopajo v igrici sami najmlajši. Ker jih je kar 54, so bili razvrščeni v v dve izmeni. Imen vseh nastopajočih ne moremo našteti, povemo pa naj vsaj, da igra naslovno vlogo v prvi izmeni Vida Petaros, v drugi pa Marta Kravos. Tudi vsi ostali igralci so se navdušeno vključili v igro in se lepo vživeli v vloge. Z užitkom so se iz gledalcev prelevili v igralce (mnogi med njimi so namreč zvesti gledalci predstav Gledališkega vrtiljaka) in se potrudili, da so ustvarili prav lepo predstavo. Iz povedanega je že razvidno, da sta vedno na sporedu po dve predstavi. Prva, ki se letos imenuje Ribica, bo vedno na vrsti ob 16h, druga, Želva, pa ob 17.30. (Po novem bodo vsako leto abonmajčki nosili novo ime in podobo). Tudi letos bo pred vsako predstavo animacija, za katero skrbi ŠC Melanie Klein, razpisan pa je tudi likovni natečaj z naslovom »Moj najljubši gledališki junak«. Lučka Susič Mejna policija je aretirala dva ukrajinska državljana, ki sta skušala pretihotapiti v Italijo kar 382 zavojev cigaret. Prevažala sta jih v ta namen prirejenem avtomobilu s slovaško registrsko tablico, s katerim pa sta pri Fernetičih pripeljala prehitro mimo policistov. Ti so jima zato sledili in ju ustavili na križišču, ki pelje proti hitri cesti v smeri proti Benetkam. Policisti so kaj kmalu ugotovili, da je bilo v avtomobilu dvojno dno s 382 zavoji cigaret, ki so bili vsi z oznako ukrajinskega državnega monopola. Policisti so 30-letne-ga O. B. in 34-letno L. Z. aretirali pod obtožbo tihotapstva cigaret, moški pa je preiskovan tudi zaradi nezakonitega priseljevanja, ker je bil brez veljavnih dokumentov za vstop in bivanje v Italiji. Avtomobil in cigarete je policije zaplenila. Dodati velja, da je mejna policija letos že večkrat zasegla cigarete iz vzhodno-evropskih držav in še posebej iz Ukrajine. V letu 2010 je aretirala skupno 18 oseb in zaplenila več kot 2 tisoč zavojev cigaret. Dolguje 1.300 evrov neplačane cestnine Policisti s komisariata na Rocolu so včeraj med navadno kontrolo identificirali dva hrvaška državljana in zasegli avtomobil. Lastnik (oziroma voznik) se je namreč v zadnjih letih kar 110 krat peljal na avtocesti A4 Trst-Benetke in se izognil plačilu cestnine. Družba Autovie Venete je zadevo že prijavila sodstvu, javno tožilstvo iz Trevisa pa je izdalo nalog za preventivno zaplembo avtomobila. V obdobju med 10. aprilom leta 2006 in 13. majem leta 2008 se je namreč nabralo kar 1.284, 90 evra neplačane cestnine, ki jo bo moral lastnik avtomobila zdaj poravnati. Napil se ga je, zdaj sedi v ječi Policisti mobilnega oddelka so prejšnjo noč aretirali 31-letnega G. V.. Policisti so prihiteli v nek bar v Ul. Pozzo del Mare, kjer je razgrajal vinjen moški, še prej pa ranil nekega klienta. Moškega, ki se je policistom upiral, so odpeljali na kve-sturo. Toda G. V. se ni pomiril, zmerjal je policiste in enega tudi poškodoval, da je moral v bolnišnico po prvo pomoč. Njega pa so policisti poslali v koronejski zapor. Cigarete so bile skrite v dvojnem dnu avtomobila Jutri začetek vpisovanja na tečaje na Ad formandumu Na Ad formandumu v Trstu bodo z jutrišnjim dnem vpisovali na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja Dežele Furlanije Julijske Krajine. Gre za krajše tečaje iz področij jeziki, računalništvo, upravljanje podjetja in kmetijsko področje. Poleg tečajev slovenščine in angleščine velja omeniti tečaje francoščine, španščine, nemščine in oljkarstva, ki se bodo odvijali ob petkih med 18. in 21. uro, ter tečaj splošnega knjigovodstva, ki se bo odvijal ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00. Jutri, v ponedeljek, 27. septembra, bo tajništvo Ad formanduma v ulici Ginnastica 72 v Trstu delovalo neprekinjeno od 7.30 do 22.00 tako, da vsem zainteresiranim omogočijo vpis na tečaj in plačilo kotizacije. Le z vplačilom zneska 1€ na uro tečaja in le pod pogojem, da je doseženo zadostno število prijavljenih, bo tečaj lahko izveden. Tečaje namreč sofinancira Evropski socialni sklad. Za več informacij o ponudbi Ad formanduma: www.adformandum.eu. V Cinecityju danes film La Passione in srečanje z režiserjem Mazzacuratijem V kinodvorani Cinecity v trgovskem centru Torri d'Eu-ropa bodo v okviru prireditve FilMakers danes popoldne predvajali zadnji film Carla Mazzacuratija La passione (Pasijon), v katerem med ostalimi nastopajo Silvio Orlando, Corrado Guzzanti, Cristiana Capotondi in Stefa-nia Sandrelli. Film, ki so ga predvajali tudi na nedavnem beneškem festivalu, bodo predvajali ob 17.30. Ob 19.15 pa bo srečanje s samim režiserjem Mazzacuratijem. DRUŠTVO SLOVENSKO gledališče STvdio ar! Si kdaj pomislil, da bi postal igralec? Te mikajo oder, gib, kostumi, igranje? Bi rad postal tehnik luči in zvoka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki Soli! Začetek tečaja 29.9.2010 Za vse informacije pokliči na 34P-P615287 ali piši na sola@teaterssg.it Včeraj danes MEJNA POLICIJA - Aretirali dva Ukrajinca, ki sta tihotapila cigarete V avtu 382 zavojev! Skriti so bili v dvojnem dnu vozila s slovaško registrsko tablico - Oba sta v koronejskem zaporu Danes, NEDELJA, 26. septembra 2010 JUSTINA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.55 - Dolžina dneva 11.58 - Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 10.09. Jutri, PONEDELJEK, 27. septembra 2010 DAMJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 997,7 mb raste, veter 13 km na uro sever, vlaga 85-odstot-na, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,9 stopinje C. OKLICI: Daniel Catalin Burciu in Mirela Miron, Andrea Piccin in Anna Kai-sa Pettersson, Jožef Sekelj in Irena Sta-nislawa Piwowarska, Giorgio Pozar in Donata Lorenzutti, Sandro Zicari in Anna Ceparano. [I] Lekarne VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Danes - nedelja, 26. septembra ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah (z italijanskimi nadnapisi) Slovensko stalno gledališče Franco Per6 O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije«... režija: Franco Pero v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Ferluga, Zadrugo Vesna in Občino Milje ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00 -15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 U Kino Nedelja, 26. septembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica (040 226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje S. Sergija - Ul Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). Od ponedeljka, 27. septembra, do sobote, 2. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalumga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 2 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Incepition«. ARISTON - 17.00, 21.30 »London River«; 18.30, 20.00 »Niente paura«. CINECITY - 11.00, 13.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Inception«; 10.55, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 10.45, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »La passione«; 12.40, 17.10, 21.40 »Mangia, prega, ama«; 10.45, 12.45, 14.45, 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Mordimi«; 10.50, 12.40, 14.30 »Ca-ni & gatti: La vendetta di Kitty - 3D«; 10.50, 15.20, 19.50 »Sharm El Sheik«; 22.05 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; 11.00, 16.20, 18.15, 20.10 »Shrek - E vissero felici e contenti - 3D«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Man-gia, prega, ama«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 14.30, 15.30, 17.00 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »So-mewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00 »Hibrid«; 19.00 »Nowhere Boy - Zgodba o Johnu Lennonu«; 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 »Butec na večerji«; 15.00, 17.00 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 »Čarovnikov vajenec«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.20 »Karate Kid«; 14.35, 19.05 »Ljubezen na daljavo«; 16.55 »Charlie«; 19.40, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 13.00, 16.40, 19.00, 21.20 »Odpleši svoje sanje«; 11.40, 19.10, 21.30 »Butec na večerji«; 12.00, 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 21.25 »Hibrid«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 14.40, 17.00, 19.30, 22.00 »Incepition«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.40 »Shrek e vissero felici e contenti 2D«; 18.15, 20.15, 22.15 »Fratelli in erba«. SUPER - 16.00 »L'apprendista strego-ne«; 17.40, 19.05, 20.30, 22.00 »Sharm el Sheikh«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.30 »Inception«; Dvorana 2: 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Mordimi«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.00 »Cani e gatti«. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 7 PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden (vodi Divna Slavec) prične ponedeljek, 4. oktobra, po lanskem urniku: ponedeljek 18.00-19.30, torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00, sreda 9.00-10.30 in 18.00-19.30. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se je vadba pričela 21. septembra. Urnik: torek ob 18., 19. ali ob 20. uri in petek ob 19. ali 20. uri. Uvajalni tečaj ob torkih od 17.30 do 19.00. Nadaljuje se tudi vpisovanje za vadbo za hrbtenico in energijo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine za š.l. 2010/11. Vpis ali informacije na sedežu v Babni hiši v Ricmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure, tel. št. 320-4511592. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVE-TA vabita na 13. Gledališki vrtiljak. Prva predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu danes, 26. septembra, ob 16. uri in ob 17.30. Vpis abonmajev pri Slovenski prosveti v Ulici Donizetti 3 in na telefonski številki 040-370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAM-PERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višješolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štadionu 1. Maj. Mentorica Jelka Bogatec. Za info 3497338101. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Info in vpisi: 040-212289, info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski na-daljevalci/Neslovenci, ob 19. uri začetni-ki/Neslovenci. Sant'Ama Impresa Trasporti Funeèri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju v torek, 28. septembra, od 9. do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Boljuncu (območje pri gledališču) in v Dolini (višji predel), medtem ko bo v sredo, 29. septembra, od 9. do približno 12. ure prekinjena dobava vode v Dolini (nižji predel, vključno z obrtno cono Dolina 2). V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Informativni sestanek bo v torek, 28. septembra, ob 11. uri v društveni dvorani. Vabljene. UMETNOSTNA ŠOLA SINTESI sporoča, da se ponovno začnejo tečaji likovne umetnosti v torek, 28. septembra, na sedežu - Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Za informacije pokliči: 040-390823, 333-4784293, 040-774586. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT vabi na predstavitveno konferenco »Umetnost: gledanje, razumevanje in izvajanje«, v torek, 28. septembra, ob 19. uri na sedežu, Ul. Maz-zini 30, v 5. nadstropju. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusarskih površinah od srede 29. septembra do ponedeljka 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Servizi) prvo nadstropje. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 201011 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 3477615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v sredo, 29. septembra, ob priliki Sv. Mihaela -zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. št. 3494103131 (Martin) ali 040-251101 (Bruno). JUSARSKI ODBOR PROSEK obvešča, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora -Prosek 159. KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice, vabi na informativni sestanek stare in nove članice v četrtek, 30. septembra, ob 20. uri v društvene prostore. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori v četrtek, 30. septembra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi vse, ki imajo od 10. do 17. leta starosti in jim je všeč glasba, na srečanja v Štal-ci v Šempolaju vsak torek od 19.30 do 20.30. Mentor Aljoša Saksida. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce in srednješolce. Plesne vaje vsak četrtek, v Štalci v Šempolaju: od 16. do 17. ure za 1., 2. in 3. razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za 4. in 5. razred in srednjo šolo. Mentorica: Jelka Bogatec. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040-299632, e-mail veratuta@tiscali.it. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli - od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; rekreacija odrasli - od 5. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba - od 2. oktobra ob sobotah, skupina starejših - ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! AŠK KRAS (mladinski odsek) prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 v športno kulturnim centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20. uri ali na tel. št. 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! ROMANJE V MEDŽUGORJE od 1. do vključno 4. oktobra. Za romarje iz Slovenije in Italije zadostuje veljavna osebna izkaznica za inozemstvo. Vpis na tel. št.: 0481882395 in 0481-32121 (Darko), za Slovenijo 00386-5-3022503 (Anica) in 040229166 (Markuža). TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR IN MILJ-SKA SEKCIJA VZPI - ANPI vabita na predstavitev knjige »Giorgio Marzi 1925 -2008 zgledni prijatelj in tovariš« - zbral in uredil Boris Pangerc, ki bo v petek, 1. oktobra, ob 17. uri v KC Gastone Millo, Trg Republike 4 v Miljah. Sodelovali bodo Ne-rio Nesladek - miljski župan, Stanka Hro-vatin - pokrajinska predsednica VZPI in senator Silvano Bacicchi. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini poteka, ob torkih in petkih, od 19. do 21. ure tečaj Pila-tesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT sporoča, da se začenjajo pobude in tečaji umetnosti na sedežu na Ul. Mazzini št. 30. Informacije v tajništvu - 3. nadstropje: ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 19.30 ali s klicem na 040-774586, 333-4784293 ali 338-3476253. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem rekreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem re-kreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Poluta-ka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. BABY FITNESS ŠC Melanie IKein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za kobaca-če, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! KK ADRIA - TELOVADBA ZA ODRASLE bo na sporedu vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici ŠKC v Lonjer-ju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra. Potrditve in nove prijave na tel. št.: 040-910339. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in che-erdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. SHINKAI CLUB obvešča, da bodo letos od 4. oktobra dalje stekli treningi za začetnike tudi v telovadnici v Lonjerju. Urnik treningov: ponedeljek in četrtek, od 17.30 do 18.30 (otroci) in od 18.30 do 19.30 (odrasli). Informacije: Elia 349-0861971. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala na Stadionu 1. maja v Trstu s sledečim urnikom: ponedeljek in petek od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11.00 ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 4. oktobra. Informacije: urad ŠZ Bor (od 15.00 do 18.00) 04051377. ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.-10. in 10.11., torek in četrtek 17.30-18.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od 5. oktobra do 30. junija 2011 ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Co-dermatz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave na tel.št. 335-6123484. SKD TABOR, KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD POLET IN ŠZ JADRAN vabijo v sredo, 6. oktobra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Op-čine na predstavitev knjige »La Jugoslavia, il basket e un telecronista«. Prisoten bo avtor Sergio Tavčar. Z njim se bosta pogovarjala Peter Brumen in Andrej Vremec. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus v sodelovanju z Duhovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. Antona Bedenčiča »Zakrament bolniškega maziljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijanišče - Dunajska ul. 35, Opčine. KRUT vabi na odprtje razstave »S cvetjem v jesen« - Ustvarjalno v vsaki dobi, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa. Lepo vabljeni! SKD VIGRED vabi v petek, soboto in nedeljo, 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Ok-toberfešt pod šotorom v Praprotu. V petek ob 19.00 otovoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Sa-lež. Sledi ples z ansamblom Kraški ovčarji. V soboto ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli, od 16. do 18. ure plesna delavnica, ob 19.00 nastop plesnih skupin, sledi ples z Alter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov, od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno, ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples z Kraškimi muzikanti. 29.9.2008 29.9.2010 Albin Vaclik (Luči) Vedno v naših srcih. Tvoji dragi Trst, 26. septembra 2010 Pogrebno podjetje Zimolo t Nenadoma nas je zapustil Pietro Mercenaro (Piero) Žalostno vest sporočamo žena Marta, hčerka Fabiola, vnuka Lorenzo in Beatrice ter ostalo sorodstvo Naš dragi bo ležal v vežici v ulici Co-stalunga v torek, 28. septembra, med 10.30 in 12.30. Sledila bo sv. maša ob 13.00 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah Opčine, 26. septembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Ob slovesu Franca Udoviča iskreno in zelo ganjena se zahvaljujem vsem, ki ste mi izrazili sožalje, z govori v Trstu in Kubedu počastili njegov spomin in se v tako velikem številu poslovili od njega. Sestra Vera z nečaki Trst, 26. septembra 2010 ZAHVALA Mario Cergol Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani. Posebna zahvala župniku g. Ropretu, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Milka Mingot v vd. Zerjal Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin drage mame. Nadja z družino in Fulvio ZAHVALA Natale Pettirosso (Nado) Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Svojci Trst, 26. septembra 2010 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Sorodniki Silvane Krizmancic vd. Križmančič se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu in nam izrazili svoje sožalje. Posebna zahvala župniku Žarku Škrlju za poslovilne besede v cerkvi, cerkvenemu zboru in gospe Ivani za pomoč. Svojci Bazovica, 26. septembra 2010 8 Nedelja, 26. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / m PROVINCI A ^TRIESTE Pokrajina Trst AŠK Kras (mladinski odsek) AŠK Kras prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 ure v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja v petek, 1. oktobra, ob 20.00 uri ali na telefonski številki 340-3957915 (Mateja). HH Toplo vabljeni! „ „ 3TÜVEN5KI klubih Ü3 Obvestila vabi na debato Tok, tok: levica, kje si? Sodelujejo Roberto Cosolini, Iztok Furlanič, Peter Močnik in Giuliana Zagabria; moderator novinar Sandor Tence. V sredo, 29. septembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) ¿j Čestitke GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Pe-terlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljanskega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nev-ja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksida in Nikol Starc. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za pred-vpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mi-hačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 28. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V soboto, 2. oktobra, ob 16. uri nastop na proslavi v Pobegih (odhod avtobusa iz Padrič ob 14. uri). JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yc-cupa.org. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkar-je, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. novembra naprej. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in petek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. Na Krmenki najini starši MARIJA in OTTAVIO CERINpraznujeta 60 let odkar sta s poroko stopila na skupno pot. Še veliko zdravja in ljubezni vama želiva hčerki Graziella in Neva z Dušanom in Edijem. Hip, hip hurra'za nonotaMARI-JO in OTTAVIA! Srečno skupaj še naprej, vaši Martina in Davorin, Federica in Matteo, Marko in Mima ter Erika in Alessandro. Koš poljubčkov pošilja pranonotom mala Sofija. Danes en Gropajc 18. jih slavi, zato se družba zbrana z njim veseli in mu želi, naj mu sreča v očeh vedno žari. Vsi, ki te imamo radi. Jutri bosta slavila 4 x 10-letnico poroke MILENA in STOJAN. Še veliko skupnih let v zdravju in zadovoljstvu v krogu svojih najdražjih jima želijo Paula, Marija in Zdenka. f "v Jutri bo M) k'l, ko sta si obljubila večno zvestobo Milena ■cm Se veliko skupnih zdravih in srečnih let jima želimo ■ vsi domači ±1 Na državnem konservatoriju A. Steffani v Castelfrancu Venetu je uspešno diplomiral iz harmonike Fulvijo Jurinčič Njemu in prof. Claudiu Furlanu čestita Glasbena matica SI Šolske vesti RAVNATELJICA IN PROFESORJI PRVIH RAZREDOV DIZ JOŽEFA STEFANA vabijo starše prvošolcev na srečanje, ki bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri na sedežu šole na Vrdelski cesti 13/2. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šem-polaju s slovenskim učnim jezikom do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. S Izleti KLUB PRIJATELJSTVA obvešča, da je odhod na izlet v Stično v sredo, 29. septembra, ob 7.30 s Trga Oberdan in ob 7.45 z Opčin pri tramvaju. DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Dolenjsko, z obiskom Ribnice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mačkolje in Prebeneg). Toplo vabljeni! SPDT vabi člane in prijatelje v nedeljo, 3. oktobra, na pohod na Sabotin. Pohod traja približno 4 ure in je zmerno naporen. Zbirališče ob 8. uri na trgu v Se-sljanu. Vse potrebne informacije na tel. št. 040 - 220155 (Livio). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bo- mo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchsc-hlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbirbaumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pa-sijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 0038641-290386, 040-299409 (Norma), 040370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, kjer si boste prvi dan ogledali spodnja in drugi dan zgornja jezera. V petek pa vas pričakuje otok Krk, z vodenim ogledom mesta in ekskurzijo na otok Kosjun. Po kosilu pa še ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 0408990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta. Dobili boste dodatne informacije in podrobni program izleta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. 0 Prireditve DSMO K. FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita vse člane na ogled predstave »O poročilu slovensko-italijanske zgo-dovinsko-kulturne komisije«, ki jo Slovensko stalno gledališče prireja v sklopu niza predstav Vabilo k abonmaju, danes, 26. septembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Cena vstopnice je 6,00 evrov. Lepo vabljeni! V BOLJUNCU bo danes, 26. septembra, praznovanje nadangela Mihaela na griču nad vasjo. Ob 17. uri bo sv. maša na prostem, na temeljih stare podružne cerkve. Zbirališče bo v Boljuncu pred cerkvijo ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo sv. maša v boljunski cerkvi. BODEČA NEŽA, DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA IN ORGANIST ANDREJ PEGAN bosta nastopila na glasbenem večeru v župnijski cerkvi v Zgoniku v ponedeljek, 27. septembra, ob 20. uri ob prazniku župnijskega zavetnika. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v četrtek, 30. septembra, razstavo »Spomini«: Neva Pertot slikanje, Mileva Martelanc glineni izdelki, glasbena kulisa Nadja Pertot - sopran, nastop skupine učencev Glasbene kam-brce SKD Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot, pri klavirju Beatrice Zonta. Začetek ob 20.30. DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC v sodelovanju z ZTT vabi na predstavitev nove knjige Marija Čuka Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano. Z avtorjem se bo pogovarjal Ace Mermolja. Srečanje bo v društveni gostilni v petek, 1. oktobra, ob 20. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na osebno razstava Sare contesta-bo »Kralj petrolej«. Predstavila jo bo Jasna Merku. Glasbeni utrinek - duet violin: Vera Sturman in Neža Zobec, Glasbena matica, razred prof. Jagode Kjuder. Odprtje razstave bo 1. oktobra, ob 17.30, Trst, Ul. S. Francesco 20. TPK SI RENA vabi na otvoritev in ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani v Miramar-skem drevoredu št.32 v Barkovljah. Ogled je možen vse do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajni-stvo@skdvigred.org. Primorski dnevnik išče raznašaiko/ca za Bazovico Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga; je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. S Poslovni oglasi IŠČEMO VAJENCA-KO/DELAV-CA-KO za skladišče in manualno delo okvirjanja slik. Tel. 0422/881014 Barbara NUDIM VARSTVO predšolskih otrok vsaki dan do 15.30. Tel. 00386-31770425 - Nastja NUDIM VARSTVO starejšim osebam v Trstu z okolico. Tel. 00386-41320850 NUJNO IŠČEM skromno stanovanje v najem od Trsta do Štiva-na. Tel.347-9322123 ŠIVILJSTVO ANDREJA - Šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini Mana-Sežana Tel.00386-41455157 OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 0 Mali oglasi 20. SEPTEMBRA smo dobili na zgoni-škem pokopališču žensko zapestno uro. Tel. št.: 040-229192. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. PRODAJAMO več posod za vino v steklenem vlaknu v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 040-327330. PRODAM domačo čebulo, tel. št. 3336741266. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 3488865580. PRODAM pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (po 19. uri). PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM železna vrata 2 x 0,80 m in ka-do za grozdje (10 kvintalov). Tel. št. 040 - 814212. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. H1 Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Cesarjevih, Salež 24, nudimo domačo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO sta odprla Cvetko Colja in Zmaga v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040229224. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski dre. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ul. 155, Nas. Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univ.), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterij a 25. septembra 2010 Bari 8 71 81 88 63 Cagliari 16 1 2 86 75 Firence 35 2 29 17 19 Genova 31 35 53 48 87 Milan 50 38 61 5 64 Neapelj 59 39 18 41 21 Palermo 89 67 36 40 80 Rim 88 76 12 31 48 Turin 28 4 76 37 39 Benetke 37 83 7 34 76 Nazionale 29 32 40 28 34 Super Enalotto Št. 115 13 16 45 58 63 72 jolly 74 Nagradni sklad 7.399.393,27 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 145.388.314,39 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 69.369,32 € 2.789 dobitnikov s 4 točkami 397,95 € 118.112 dobitnikov s 3 točkami 18,79 € Superstar 69 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 23 dobitnikov s 4 točkami 39.795,00 € 645 dobitnikov s 3 točkami 1.789,00 € 10.347 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 68.182 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 150.632 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu 2 2 Nedelja, 26. septembra 2010 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Gostinci, hotelirji, kmetje in vinarji združili moči Na pouličnem prazniku okusov »krstili« novo turistično navezo Po deževnem jutru je (skoraj) sončno popoldne spet zvabilo ljudi na ulice -»Živahna«tudi noč na soboto V okviru pouličnega praznika Okusi na meji so včeraj dopoldne sredi močnega naliva »krstili« novonastalo turistično združenje »Gorizia a tavola«, čigar člani so razni goriški gostinci, hotelirji, kmetje in vinarji. Ustanovitelji združenja si prizadevajo za ovrednotenje turistične ponudbe na območju goriške občine, predvsem pa želijo spodbuditi sodelovanje med turističnimi operaterji in teritorijem, ki se lahko pohvali z vrhunskimi vini in dolgo vrsto tipičnih proizvodov. »Doslej v goriški občini še nismo imeli organizacije, ki bi združevala naše gostince, hotelirje, kmete in gostince, zato pa smo izredno zadovoljni, da je do ustanovitve združenja prišlo. Zdaj bomo končno imeli ustanovo, ki bo lahko deželo in druge sogovornike prosila za prispevke za financiranje najrazličnejših turističnih pobud in projektov,« je med včerajšnjo predstavitvijo pojasnil občinski odbornik Antonio Devetag. Ustanovitelji nove turistične naveze so vinarji Fiegl, La Castellada in Komic, pražarni Caffe Mattioni e Torrefazione Goriziana, pekarna Pasticceria centrale, podjej Profumo di La-vanda, La Casa dellApe, Dal Forno, Pasta Aurea, proizvajalec likerjev Canciani, kmetija Carlo Brumat, na kateri pridelujejo goriški rdeči radič, gostinci Al Chiostro, Lanterna d'Oro, Taverna 1589, Agli Archi, Alla Luna, Enoteca 1628 Piazza Grande, Avenanti , Majda, Primožič, Rosenbar, Al Ponte del Calvario , Turri, Abruzzo, Underground, Interna-zionale, Al Sole, Al Lampione in Al Piron, hoteli Locanda Sandro, Hotel Isonzo,Residen-za Palazzo Unione, Grand Hotel Entourage, Best Western Gorizia Palace, Alla Transalpina in La Corte Sconta del 101, prenočišča z zajtrkom Lucciole per lanterne, Rita Kisc-hel, Flumen, Al Castello, Prestau in Palazzo Lantieri, nazadnje pa še turistični kmeriji Si-licanum in Grion. Združenje je izdalo vodnik ob priliki praznika Okusi na meji; včeraj so ga delili med obiskovalci, ki so po jutranjem deževju v popoldanskih urah navalili na stojnice. Potem ko so neznanci v noči na petek ukradli več salam in sirov piemontskemu trgovcu, je bila precej »živahna« tudi noč na soboto. Neznanci so namreč razlili posodo z motornim oljem, ki je bila shranjena ob bencinski črpalki v Ulici De Gasperi. Olje se je razlilo po ploščadi pred bencinskim servisom, ki so jo dopoldne očistili gasilci. Sredi iste noči je baje bil v Ulici Crispi tudi poskus kraje, vendar tatovi niso ničesar odnesli. (dr) GORICA - Degustacija v KB centru Briška olja zdrava in kakovostna Briškim oljčnim oljem in njihovi visoki kakovosti je bilo posvečeno dobro obiskano srečanje, ki so ga med petkovim večerom v Tumovi dvorani goriškega KB centra priredili Kmečka zveza Gorica, Društvo oljkarjev Brda in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z gostinskim učnim centrom Ad Formanduma prirejajo. O značilnostih in organoleptičnih lastnostih oljčnih olj iz Brd je spregovoril Giovanni Degenhardt iz združenja OLEA, sicer nekdanji direktor Kmetijskega nadzorništva v Gorici in Trstu. Po uvodnem nagovoru so udeleženci okusili olja raznih oljkarjev, pri čemer sta Pokušnja briškega oljčnega olja v KB Centru bumbaca Brda na italijanski strani meje predstavljali kmetiji Komjanc in Kovač z Jazbin. Med pokušnjo je bilo med drugim razloženo, da imajo briška oljčna olja izredno veliko zdravju koristnih antiok-sidantov. Dokazano je namreč, da se-verneje, ko oljka raste, več antioksidan-tov ima, saj ti ne prenesejo visokih temperatur. Briška oljčna olja imajo poleg tega izjemno nizko kislinsko stopnjo, kar ravno tako pomeni, da so zelo kakovostna. Na srečanju so poleg tega ugotavljali, da so briška oljčna olja med potrošniki malo poznana, zato pa bodo morali oljkarji veliko vlagati tudi v promocijo svojih vrhunskih proizvodov. CASOPIS IN OKUSI NA MEJI - Isonzo Soča Slovar za dvojezične enogastronomske užitke Danes bodo udeležencem predstavitve z revijo ponudili tudi rezino torte Na kulinaričnem sejmu v Gorici se prepletajo tudi narodi in jeziki bumbaca sezona/ 2010/2011 30. september 2010 ob 20.30 vstop prost 8. oktober 2010 ob 20.30 22. oktober 2010 ob 20.30 stolna cerkev vstop prost 22. december 2010 ob 20.30 24. februar 2011 ob 20.30 Godalni Kvartet Calisto in Aleksandra Pavlovič, klavir Koncert v okviru Festivala Kogojevi dnevi 2010 Carmina Slovenica - Maribor Rusalke - Scensko glasbeni projekt Vaško Atanasovski, pihala Zvezdana Novakovic, glas Nino Mureškič, tolkala Karmina Šilec, avtorica projekta in dirigentka VAL-Vokalna Akademija Ljubljana Barbara Sorč, mezzosopran Kaja Kapus in Urša Pavlovčič, violončelo Tomaž Štular, kontrabas Mojca Prus, klavir Stojan Kuret, dirigent Božični koncert Solisti, zbor in orkester Hilarij Lavrenčič, dirigent Vokalna ekstaza Perpetuum Jazzile - Ljubljana Tomaž Kozlevčar, umetniški vodja NEDELJSKI OKUSI Danes odprte trgovine, na Travniku tudi glasba Z upanjem v lepo vreme se bo danes v Gorici zaključil poulični praznik Okusi na meji. Pod šotorom združenja proizvajalcev zlate rebule z Oslavja v Ulici Garibaldi bo ob 11. uri degustacija sadnih sokov za otroke med 7. in 11. letom starosti: ob 16. uri bodo gostili Joška Sirka iz Subide, ki bo predstavil kis in nove interpretacije sladoleda. Ob 18. uri bo degustacija zlate re- Z znanstveno točnostjo je izšla najnovejša številka revije Isonzo Soča prav na otvoritveni dan enogastronomske manifestacije Okusi na meji. Ne gre za naključje. Enako je bilo lani v tem času. Izkazalo se je, da je tedaj časopis šel dobro v prodajo, udeleženci predstavitvene pobude pa so z zadovoljstvom sprejeli tudi ponudbo češpljevih cmokov. Letos ponuja časopis rezino torte. Predstavitev vsebine bo danes ob 11. uri na Travniku. Za vse, ki se je ne morejo udeležiti, posredujemo nekaj opisov prispevkov in najpomembnejših člankov. No, že platnica je takšna, da ni mogoče iti mimo trafike, ne da bi jo opazili: čutna ženska usta si pravkar privoščijo velik grižljaj »kremšnite«. bule raznih briških vinarjev. Na pobudo združena trgovcev ASCOM bo danes popoldne med 15. in 20. uro odprtih preko 120 trgovin in javnih lokalov iz vsega mestnega središča. Pod šotorom na Travniku bodo ob 12. uri predstavili projekt Stara grofija, pri katerem sodelujejo občine Gorica, Gradišče in Krmin. Ob 11. in 16. uri bosta vodena ogleda gradu; ob 10. uri bodo v veži županstva odprli razstavo bonsajev, ob 11. uri bo prikaz karateja. Na Travniku bo ob 18. uri zaigral avstrijski ansambel Kanaltaler, ob 20.30 pa bo nastopila skupina Wild Horses. "lir SREČANJE Z AVTORJEM: SERGIO TAVČAR s ricni e-t Predstavitev knjige » LA JUG0SLAVIA, IL BASKET E UN TELECRONISTA « Sreda, 29. septembra 2010, ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20). Uvodnik načenja izrazito politično vprašanje sedanjih »vladno režimskih ruševin«, že na naslednji strani pa je zapisana ostra polemična ost proti gradnji vzpenjače na goriški grad na osnovi podatkov, s katerimi razpolaga avtor Andrea Bellavite o ljubljanski vzpenjači. Zaključek je: finančni račun se ne bo izšel in občani bomo dolgo let morali plačevati primanjkljaj. Milanski dnevnik Corriere della Sera je z laskavo omembo omenil goriško dvojezično revijo, a hkrati je avtor članka marsikaj zamešal glede Gorice in njene stvarnosti. »Domača kasta« je naslov članka, ki opozarja na pretirane privilegije deželnih svetnikov in upraviteljev. Sledijo štiri strani posvečene filmu in specifično Nagradi Amidei, deset strani pa je posvečenih hrani in tudi lakoti v počastitev manifestacije. Od teh je pet strani slikovnega italijansko slovenskega slovarja o jedeh, klepetu v restavraciji in jedilnem listu - odlično za jezikovno mešane družine. Še devet strani je posredno povezanih s hrano, saj v njih najdemo opise goriških zelenjavnih vrtov in prehrambenih navad v Kozarščah pri Volčah. Izkušen fotograf Agostino Cola je prispeval vrsto posnetkov in članek o soških mostovih ter njihovi okolici, Oriet-ta Altieri pa nadaljuje s seznanjanjem bralcev s stvarnostjo goriških Judov in njihovo povezovalno vlogo med Italijo in Avstrijo. Ena stran je posvečena opisu soteske Vintgar pri Bledu s povabilom, naj si jo ogledamo. Vabilo je namenjeno predvsem italijanski publiki, za katero je Vintgar resnično skrivnost. Naslednje strani so namenjene likovnim izražanjem, Vanni Feresin pa se z daljšim člankom pokloni goriškemu slovenskemu skladatelju Emilu Komelu ob 50-letnici smrti. Marko Vogrič prav tako s člankom in posnetki časti 35. letnico Fo-tokluba Skupina 75. Nicola Montemor-ra je nova pridobitev za časopis, saj prvič objavlja strip, in sicer o Dantejevi prisotnosti na Severnem Primorskem. Če pomislimo še na nekaj ostalih člankov, so za to številko »časopisa na meji« značilne raznolikost, barvitost in zanimivi posnetki. (ar) 10 Nedelja, 26. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / dol - Srečali so se potomci Štefana Vižintina Po sto letih še živ spomin na nekdanjega podžupana Zgradil je poslopje prve osnovne šole v Dolu in leta 1910 vodnjak na Palkišču ŠTEFAN VlŽINTIN (LEVO) IN NJEGOVI POTOMCI (DESNO) bumbaca V Dolu in okoliških vaseh je še živ spomin na Štefana Vižintina - Pinzotovega, ki je bil pred sto in več leti občinski svetnik in podžupan občine Opatje selo. Njegovi potomci so se prejšnjo soboto zbrali v doljan-ski gostilni Kapriol, kjer so se spomnili na svojega prednika. Približno petinšestdeset prisotnih je nagovoril Jordan Radetič iz Ja-melj, ki je poudaril, da je bil Štefan Vižintin - sicer njegov praded - izredna osebnost. Rodil se je leta 1857 pri Mikolih v Dolu, v vaški skupnosti pa se je uveljavil kot pošten javni upravitelj. Domačini so mu zaupali, zato pa je bil več let občinski svetnik in podžupan občine Opatje selo, pod katero je takrat spadal Dol. Štefan Vižintin je bil po poklicu zidarski mojster; leta 1910 je na javni dražbi prevzel nalogo izgradnje vaškega vodnjaka na Palkišču, iz katerega so nekoč vsi Dolja-ni črpali vodo. Ostaline vodnjaka so še danes vidne ob državni cesti št. 55, čeprav jih je z leti rastilnje že močno zaraslo. Štefan je na Palkišču zgradil tudi poslopje prve osnovne šole v Dolu, danes pa v prenovljeni stavbi stanuje njegov vnuk Ivan. Dolga leta se je Štefan ukvarjal tudi s kamnoseštvom; v Ograjci je odprl kamnolom, ki ga je nato vodil skupaj s sinovi. Izučil se je v kamnoseškega mojstra, ljubezen do obdelovanja kraškega kamna pa je prenesel tudi na svoje otroke, ki jim je bilo kamnoseštvo vir zaslužka. Štefan Vižintin je bil dvakrat poročen; prva žena Marija je pri porodu umrla, preživela hči, ki se je ravno tako imenovala Marija, pa se je poročila h Kukovovih v Doberdob. Z drugo ženo Marijo Blažič iz Lokvice je imel dvanajst otrok, od katerih sta dva umrla zelo mlada. Od ostalih deset je Jušto umrl v Argentini, Karlo pa je padel v Rusiji. Ostali otroci so dočakali častitljivo starost. Lojza se je poročila v Martinščino, Jula v Novo vas, Štefan se je preselil v Selce, Giovanin v Tržič, Lojze, Pepe, Miljo in Pjepa pa so si dom uredili v Dolu. Ker življenjske razmere v začetku prejšnjega stoletja, niso bile nikakor lahke, se je Štefanova druga žena Marija odpravila v Egipt kot dojilja. Komaj rojenega sina Milja je pustila v varstvo hčerke Pjepe, ki je takrat imela ronke Nov sedež civilne zaščite Stal je 450.000 evrov Civilna zaščita iz ronške občine ima nov sedež. Slovesno so ga odprli včeraj ob prisotnosti deželnega odbornika Riccarda Riccardija. Sedež je obnovila občinska uprava s prispevkom dežele, skupno pa so prenovitvena dala stala 450.000 evrov. Riccardi je med svojim posegom poudaril, da je civilna zaščita na državni ravni vzklila na zametkih, ki so jih postavili v Furlaniji-Julijski krajini takoj po potresu leta 1976. »Dežela je od vedno veliko vlagala v civilno zaščito, zdaj pa nam vsi zavidajo organiziranost in učinkovitost naših prostovoljcev,« je poudaril Riccardi in opozoril, da je treba izredno ceniti delo, ki ga nesebično opravljajo prostovoljci civilne zaščite. Ronški pripadniki civilne zaščite so nasledniki prostovoljnih gasilcev, ki so v Ronkah svoje društvo ustanovili daljnega leta 1881. Od takrat naprej so bili prostovoljci vedno zelo vključeni v družbeno življenje v vasi, danes pa njihova ekipa šteje 64 članov. Med njimi jih je okrog 50 usposobljenih za gašenje gozdnih požarov. Vodnjak na Palkišču iz leta 1910 p.z. samo deset let. Po povratku domov je Marija prerano umrla, tako da je Štefan živel pri enem sinu, nato pa pri drugem. Sinovom je pomagal dograditi njihove domove; umrl je leta 1943 na domu sina Pepeta. Štefanovi otroci so imeli številne potomce, ki so danes razpršeni po Dolu ter vseh okoliških vaseh Krasa in Laškega. vrh - Praznični shod razširjene rodbine Černici z vseh vetrov Priimek Černic v različicah Zernez in Zarniz je bil na Vrhu navzoč že v zgodnjem 17. stoletju Na Vrhu se je zbralo preko 160 Černicev fotoa. c. Na Vrhu je bilo v nedeljo, 12. septembra, praznično. Prvič so se namreč srečali člani razširjene rodbine Černic, ki izhaja ravno iz zaselka Črnci. Na srečanju se je zbralo več kot 160 ljudi, ki danes živijo vse od Kopra preko Laškega do goriškega Krasa - vključno seveda z izvorno matično vasico - ter do Go- rice in Števerjana. Druženje se je začelo z jutranjo mašo v vrhovski cerkvi sv. Lovrenca. Bogoslužje je bilo tudi zahvala za družinske prednike in vse potomce, ki so se zbrali ponovno skupaj. Po maši je sledila skupinska fotografija, ki najbolje ponazarja pravo razsežnost srečanja. Dru- doberdob - Namesto zaradi dežja odpadle baklade srečanje v župnijski dvorani Človekoljubni kljub dežju Krvodajalci gostili Teo Leban, lansko osebnost Primorske, sicer direktorico Varstveno delovnega centra v Stari Gori pri Novi Gorici Župan Vizintin in predsednik krvodajalcev Jarc s Teo Leban in drugimi gosti večera Doberdobski krvodajalci so prejšnjo soboto priredili tradicionalno ba-klado, vendar jih je deževno vreme prisililo, da so odpovedali sprevod po vasi. Tako je celotno dogajanje potekalo v župnijski dvorani, ki jo je dal na razpolago župnik Ambrož Kodelja, zaradi česar so mu krvodajalci hvaležni. Po uvodnih besedah predsednika doberdobskih krvodajalcev Alda Jarca je prisotne pozdravil župan Paolo Vizin-tin, ki je krvodajalsko združenje pohvalil za njegovo vztrajnost in človekoljubno poslanstvo. Dodal je še, da so v času, ko vsakdo skrbi le za samega sebe, tovrstna srečanja izrednega pomena. Nato je predstavnik hospica Via di Natale iz Aviana, Gilberto Persi, orisal delovanje ustanove, ki s pomočjo prostovoljnih prispevkov nudi pomoč rakastim bolnikom in tudi njihovim družinam. Na srečanje so krvodajalci povabili tudi Teo Leban, ki je bila lani proglašena za osebnost Primorske. Leba-nova je namreč direktorica Varstveno delovnega centra v Stari Gori pri Novi Gorici, kjer si skupaj s sodelavci prizadeva za nudenje oskrbe in pomoči osebam s posebnimi potrebami. V centru so svoj drugi dom našli številni fizično ali duševno prizadeti odrasli, med oskrbovanci pa je tudi veliko mladih z možganskimi poškodbami, do katerih je običajno prišlo v prometnih nesrečah. Od leta 2009 izvajajo v centru tudi podaljšano pobolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov iz cele Slovenije in tudi iz zamejstva. Za zabavni zaključek večera sta poskrbela Božidar Tabaj in Marko Braj-nik, člana Prosvetnega društva Štandrež, ki sta se predstavila z veseloigro Na Tri-mu. Ob zaključku srečanja se je predsednik krvodajalcev Jarc zahvalil vsem prisotnim, ki so se polnoštevilno udeležili pobude kljub slabemu vremenu. Odborniki društva so nato vsem udeležencem ponudili »paštašuto«, seveda pa niso manjkale niti domača kapljica in sladice. (gp) žabno popoldne je v centru Danica uvedlo kosilo za vse prisotne. Ob pripovedih in anekdotah starejših predstavnikov družine Černic je bilo mogoče priti v neposredni stik z nekdanjimi časi. Udeleženci so s seboj seveda imeli tudi bogato zbirko fotografij, ki je segala tja v začetek 20. stoletja. Popoldan sta obogatila tudi tombola za odrasle in sre-čelov za otroke, veselo druženje pa so proti večeru popestrile še harmonike in radostno petje vseh Černicev. V okviru srečanja so udeleženci zbirali prispevke, ki bodo namenjeni centru za zdravljenje rakastih obolenj CRO v Avianu. Šlo je dejansko za srečanje dveh vej družine Černic, ki je vse do prve svetovne vojne svoj dom imela »pri Črncih«: ime zaselka, ki ga še danes zasledimo na Vrhu, seveda izhaja iz priimka njegovih prvih prebivalcev. Srečanja sta se tako udeležili dve veji Čer-nicev, ki jih na vasi poznajo z družinskima imenoma Krnjilevi in Ju'škevi. Iz genealoškega drevesa izhaja, da imata omenjeni veji rodbine skupnega prednika v zgodnjem 19. stoletju: gre za Jožefa Černica, ki je bil rojen leta 1805. Obe rodbini sta do prve svetovne vojne živeli pri Črncih, nakar jih je vojna vihra najprej pognala v begunstvo, ob povratku pa so se posamezni člani družine preselili v okoliške vasi in mesta. Val migracij je nekatere popeljal celo v daljno Argentino. Ob tem velja še omeniti, da je iz krstne knjige razvidno, da je bil priimek Černic (v različicah Zer-nez in Zarniz) na Vrhu (ki se v uradnih listinah iz tistega obdobja pojavlja z imeni Verg in Varch) prisoten že v zgodnjem 17. stoletju: Martinus Zarniz je bil rojen leta 1655, zabeležen je tudi njegov oče Stephanus Zernez, za katerega pa ne poznamo letnico rojstva. (ač) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. septembra 2010 1 1 GORICA - Estetski užitki v galeriji centra Lojze Bratuž Tršarjeva slikarska dela prvič med Slovenci v Italiji »Razstava prispeva k zmanjševanju tukajšnjega preslabega poznavanja osrednje slovenske likovne scene« Z razstavo likovnih del Marijana Tršarja je v petek stopila v živo nova sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž. Zato da bi že začetek pustil znamenje, so medse povabili umetnika in vsestranskega kulturnega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, teoretika in kritika, enega najvidnejših predstavnikov likovnega dogajanja na Slovenskem, je o Tršarju na odprtju razstave povedala Verena Koršič, ki je prispevala kritiško besedilo v spremnem katalogu. Umetnika v Gorico ni bilo zaradi bolezni in je v njegovem imenu občinstvo pozdravila njegova hči, medtem ko je predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec, izrekla dobrodošlico v imenu gostitelja in galerije Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči, ki je sodelovala pri postavitvi razstave. Glasbeni uvod in zaključek je zbranim poklonila flavtistka Marta Lombardi, glavno besedo pa je imela likovna kritičarka Verena Koršič. Poudarila je, da je to prvi prikaz Tršarjevih slikarskih del med Slovenci v Italiji; nekaj njegovih risb je bilo na ogled v centru Bratuž na razstavi o fašizmu in Slovencih, večje število risb iz taborišč v Gonarsu in Teharjah pa pred nekaj leti v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu ob predstavitvi umetnikove knjige spominov. »Ta razstava prispeva k zmanjševanju tukajšnjega kar prešibkega poznavanja osrednje slovenske likovne scene in preohlapnega pretoka sicer obojestranskih informacij, ki naj bi uresničevale enotni slovenski kulturni prostor,« je ugotavljala kritičarka in o 88-letnem umetniku, ki živi in ustvarja v Ljubljani, s svojimi koreninami pa sega na Dolenjsko, povedala: »Življenje ga je v rosnih mladeniških letih kovalo in oblikovalo z najhujšimi preizkušnjami, tudi z bližino smrti, ki je kot Damoklejev meč visela nad njim predvsem v taborišču v Teharjah, kamor je bil s tisoči Slovencev vrnjen ob koncu vojne po umiku v Vetrinj. Izkušnja tega in taborišča v Gonarsu se je globoko za- jedla v umetnikovo zavest: sočasno in kasneje so se rodila pomembna dokumentarna in izpovedno doživljajska dela s pretresljivo vsebino ... Marijan Tršar sodi v prvo generacijo umetnikov, ki se je leta 1945 lahko vpisala na novoustanovljeno Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kar je bila po eni strani prednost - študij doma -, po drugi pa omejitev, saj se je tudi izobraževanje moralo takrat podrejati političnim ciljem, kar je, še posebno za ustvarjalce, negativna popotnica. Prav zato se je Tršar skušal čim prej izviti iz tega začaranega kroga in ubrati svobodnejšo pot ... Bila so leta raziskovanja, leta premlevanja in podoživljanja izkušenj že videnega in že ustvarjenega, izbiranja navdihov iz narave, zajemanja trenutkov iz vsakdanjega življenja in prodiranja v globine človekove duševnosti.« O slikah na goriški razstavi z naslovom »Prisluhne imaginacije«, ki so nastale med letoma 2004in 2009, je povedala, da »s svojo barvno razkošnostjo vznemirjajo naše vidno dojemanje, prek naslovov pa nas posrkajo v vrtinec razmišljanj in ugibanj ... Opustitev predmetnosti vidnega sveta je umetniku omogočila osredinjenje na lastni domišljijski svet, na raven pojmov ... Umetnik si dovoljuje svobodna popotovanja v pravljičnost in magijo barvnega sveta, kjer nič ne omejuje sproščujočega poleta na krilih domišljije. V tem se skrivajo številne metafore in simbolika človeka v vedno istem in vendar vedno novem večnem iskanju dosegljivih in nedosegljivih ciljev.« Petkovega odprtja razstave, ki nedvomno ponuja veliko estetskega užitka, se je udeležil Silvester Ga-bršček s slovenskega ministrstva za kulturo, ki je dejal, da »umetnik, ki prihaja v zamejstvo iz domovine, tu, v vaših krajih, bolj zaživi«. Dodal je, da je ta občutek imel tudi na drugih sorodnih prireditvah pri nas, o Tršarju pa je še povedal, da je to »umetnik, ki ga bomo s časom šele odkrili«. AJDOVŠČINA-PREDMEJA - Na regionalni cesti Plaz ne miruje Za zdaj ni večje nevarnosti za stanovalce - Deževje zadnjih dni brez resnih posledic Plaz Stogovce, tako so poimenovali večjo gmoto zemljine, ki je med obilnim deževjem prejšnji konec tedna uničila 700 metrov regionalne ceste med Lo-kavcem in Predmejo v ajdovski občini, se še naprej premika. Po oceni komisije, ki si je v sredo ogledala razmere na plazu, celoten plaz obsega 13,5 hektarjev površin in je po mnenju geologa Marka Hočevarja celo večji od sosednjega plazu Slano blato. Po zadnjih podatkih poveljnika civilne zaščite za severno primorsko, Samuela Kosmača, pa naj bi bila premikajoče se gmota zemljine globoka deset metrov. Po sredinem ogledu, ki je potrdil bojazen, da bi lahko prišlo v spodnjem delu struge Lokavška do zajezitve in nabiranja materiala, kar bi predstavljalo večjo grožnjo za bližnja zaselka Slokarji in Na bregu, je Kosmač včeraj povedal, da je bilo po dopoldanskem ogledu v spodnjem delu struge že okrog pet metrov plazi-ne, kar pa zaenkrat še ni kritično, v primeru nadaljnjega drsenja, pa bi lahko postalo. Na ajdovski občini zahtevajo, da se čim prej preuči več variant sanacije ali novogradnje ceste preko ali okoli plazu in naj se obnova ali novogradnja čim prej izvede. Da gre za poškodbe večjega obsega in da bo sanacija dolgotrajna, so potrdili tudi na republiški Direkciji za ceste, kjer grobo vrednost sanacije ocenjujejo na 5,5 milijonov evrov. Ta ocena je bila že posredovana ministr- Plaz Stogovce na regionalni cesti med Lokavcem in Predmejo v ajdovski občini samuel kosmač stvu za promet, način sanacije ceste pa je odvisen od strategije sanacije plazu, ki jo vodi ministrstvo za okolje in prostor. Ker se plaz še naprej premika in je začelo spet deževati, so se v ajdovskem štabu civilne zaščite po včerajšnjem dopoldanskem ogledu stanja na plazu odločili, da število ogledov povečajo. Do zdaj so namreč razmere na plazu spremljali dvakrat dnevno, po novem pa bodo morebitne spremembe preverjali vsake štiri ure. Igor Benko, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, je pojasnil, da so zaradi dežja na plazu opazili nove, intenzivnejše premike in da se material v levi strugi Lokavščka kopiči, desna pa je zaenkrat še pretočna, tako da večje nevarnosti za prebivalce zaselkov zaenkrat ni. V primeru, da bi prišlo do popolne zajezitve in kopičenja vode in plazine, pa bi lahko prišlo do prelivanja ali preboja pregrade in posledično do nevarnosti za stanovalce, pa čeprav naklon na omenjenem območju ni več tako velik. Drugih težav novo deževje na severnoprimor-skem koncu ni povzročilo, res pa je, da se je začel pretok reke Vipave in Soče znova dvigovati. Pretok Vipave je znašal zjutraj 50 kubičnih metrov na sekundo, kar je v primerjavi z rekordnim, ki znaša 250 m3/s, še vedno zanemarljivo, pretok Soče pri Solkanu pa je znašal 300 m3/s, zaradi česar je podjetje Soške elektrarne že podalo opozorilo, res pa je, da je bil koncem minulega tedna pretok kar 1.600 m3/s, ob lanskem božiču pa kar 2.500 m3/s. (nn) Franka Žgavec in Verena Koršič na odprtju razstave BUMBACA ŠTEVERJAN - Občina V Ščednem nova svetila V Ščednem bodo obnovili javno razsvetljavo, med petkovim zasedanjem števerjanskega občinskega sveta pa so nekoliko podaljšali območje, na katerem bodo namestili nova svetila. Po besedah občinskega odbornika Milka Di Battiste je sicer načrt za novo razsvetljavo šele v fazi priprave, na podlagi petkovega sklepa občinskega sveta pa bodo načrtovalce pozvali, naj za nekaj deset metrov podaljšajo območje z novi svetili. Spremembo so med petkovim zasedanjem vključili v proračun, poleg tega pa so 14.000 evrov namenili kritju dodatnih stroškov za načrtovanje novega pokopališča; zaradi mrzle zime so nekaj več stroškov od predvidenih lani imeli tudi pri porabi kurilnega olja na županstvu in v šolskem poslopju. Poleg tega so sprejeli sklep o nakupu »voucherjev«, s katerimi bodo plačevali začasnega voznika šolabusa. Dosedanji voznik se je pred kratkim upokojil, njegov naslednik, ki je že zaposlen na števerjanski občini, pa bo v kratkem zaključil usposabljanje za vožnjo avtobusov. »Proti koncu leta bo jasno, ali bomo lahko po upokojitvi dosedanjega voznika na občini zaposlili še enega uslužbenca,« pojasnjuje Di Battista in razlaga, da bo to odvisno od finančnega »zdravstvenega« stanja občine, kot med drugim določajo nove deželne direktive. Med zasedanjem so potrdili tudi načrt z lokacijami, ki so primerne za postavljanje anten za mobilno telefonijo, na naslednji občinski svet pa so odložili sklep o nameščanju sončnih celic na strehah stavb. SGGZ po poplavah Slovensko goriško gospodarsko združenje (SGGZ) z zaskrbljenostjo gleda na posledice poplav, ki so minuli konec tedna prizadele sovodenjsko občino. »Kot je vsem znano, je poleg nekaterih stanovanjskih hiš bilo prizadetih tudi več gospodarskih objektov. Županja Alenka Flo-renin je takoj naslovila na deželno upravo prošnjo za proglasitev izrednega stanja in s tem postavila podlago za vse nadaljnje postopke za kritje povzročene škode,« pravijo pri SGGZ in izrekajo priznanje županji za takojšnji odziv in ustrezne korake. Združenje bo v naslednjih dneh stopilo do pristojnih služb na deželi FJK in na Trgovinski zbornici, zato da preveri možnost posebnih ukrepov v korist prizadetih gospodarskih subjektov. Frizerski saloni na udaru V noči na petek je neznanec vlomil v dva frizerska salona v Novi Gorici. Pri prvem je z večjima kamnoma razbil steklo na oknu, a mu v lokal kljub temu ni uspelo priti. Pri drugem poskusu je ravno tako razbil steklo na oknu in vstopil v prostore. Preiskal je vse predale, a očitno ni našel nič, kar bi ga zanimalo. Policisti še poizvedujejo, ali gre za nezadovoljno stranko ali pa običajnega vlomilca. (nn) V zakrpanih gojzarjih V veliki dvorani Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici bo v torek, 28. septembra, ob 18. uri predstavitev zgodbe o slovenski planinski transverzali »V zakrpanih gojzarjih« avtorja Matjaža Klemšeta. Ob njem bo sodelovala Martina Kafol, predstavnica Založništva tržaškega tiska (ZTT). Prva izdaja Klemše-tovega knjižnega prvenca je medtem že pošla in je na police prišel ponatis, kar govori o tem, da knjigo bralci cenijo. Umrl Agostino Candussi V Gorici je v 95. letu starosti umrl Ago-stino Candussi. Bil je član socialdemokratske stranke PSDI, pred kakimi tridesetimi leti pa je bil tudi podžupan. Dolga leta je bil predsednik ustanove za socialna stanovanja. V letih 80. je prestopil k socialistom, nakar se ni več ukvarjal s politiko. »Velikokrat sva se pogovarjala o najrazličnejših socialnih in političnih vprašanjih. Pogosto mi je pripovedoval, kako so ga kot vojaka Mussolinijeve vojske odposlali v Indijo, kjer je preizkusil in-ternacijska taborišča za vojne ujetnike,« se pokojnega Candussija spominja Silvi-no Poletto iz borčevske zveze VZPI-AN-PI. Slabe higienske razmere V Svetogorski četrti v Gorici so gasilci včeraj pregledali dimnik stanovanjske hiše, pri čemer so odkrili, da v stanovanju, v zelo slabih higienskih razmerah, živi prileten moški. Odpeljali so ga na pregled na oddelek prve pomoči goriške bolnišnice; zanj naj bi odslej skrbele socialne službe goriške občine. Letališče odpirajo javnosti Prostovoljci združenja FAI bodo jutri dopoldne pospremili na ogled goriškega letališča šolarje; med 15.30 in 18. uro se bodo zvrstili vodeni obiski za vse radovedneže in ljubitelje letenja. SOVODNJE - Opozicijski svetnik Vlado Klemše »Poplave narekujejo previdnost in odgovornost« Na zadnji seji občinskega sveta je tekla beseda o pripravi načrta za dograditev grezničnega omrežja. S tem v zvezi je opozicijski svetnik Vlado Klemše prebral pismo, naslovljeno na županjo in člane odbora. Na tej osnovi je bilo soglasno sprejeto stališče, o katerem smo že poročali. »Dogajanje ob koncu prejšnjega tedna in obsežne poplave, ki so prizadele številne kraje ob toku Vipave in povzročile veliko gmotno škodo tudi v vaseh naše občine - je opozoril Klemše -, narekuje dodatno previdnost in odgovornost pri načrtovanju prostorskega razvoja in posameznih posegov, da se v prihodnje preprečijo ali vsaj omilijo posledice in škoda. V mislih imam predvsem načrtovano gradnjo oz. dograditev grezni-čnega omrežja ... Posebej po zadnji ujmi smatram za nujno ponovno preveriti, kako bi načrtovani kanalizacij- ski sistem deloval v podobnih in še bolj kritičnih razmerah. Prebivalci nižjih predelov v Rupi vedo povedati, kako že ob "navadnih" poplavah voda bruha iz jaškov kanalizacije. Postavlja se vprašanje, kako bi bilo tokrat v nižjih predelih Sovodenj (Vas) in drugod, če bi že imeli greznično omrežje. Občani so nekako pripravljeni na sobivanje z naraslo vodo, ne vem pa, kako bi reagirali, ko bi jim le-ta vdirala v hiše skozi greznice. Predlagam, da se postopek načrtovanja začasno zamrzne in s tehničnega vidika preveri delovanje kanalizacijskega sistema v izrednih razmerah. Zanašanje na statistične podatke, da se take izredne razmere pojavljajo v večdesetle-tnih ali celo stoletnih presledkih, ne more biti opravičilo. Glede postopka načrtovanja in izgradnje kanalizacije smo šele na začetku in še lahko poskrbimo za izboljšanje oz. prilagoditev projekta.« 12 Nedelja, 26. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V Feiglovi knjižnici S slončkom Elmerjem prva pravljična urica Jutri bo pravljico pripovedovala Martina Šolc Tudi letos - kot vsako jesen - so knjižničarke Feiglo-ve knjižnice v Gorici pripravile ciklus otroških uric, ki bodo cicibanom krajšale čas skozi vso zimo. Primerne so za otroke od 3. do 7. leta starosti, ko je njihova domišljija v polnem razcvetu in tudi po jezikovni plati so najbolj re-ceptivni. V tem obdobju je zelo pomembno, da se ustvari vez med knjigo in otrokom, ki se ne bo nikdar več pretrgala, če bo dovolj močna. Z obiskovanjem knjižnice in pravljičnih uric malčki vzljubijo branje in jezik, pa tudi zabave in veselja seveda ne bo manjkalo. Do decembra bo v mladinski sobi slovenske knjižnice pet srečanj, in sicer vsak drugi ponedeljek ob 17. uri. Prvo srečanje bo že v jutri, 27. septembra, s pravljico o pisanem slončku Elmerju. Pripovedovala jo bo vzgojiteljica Martina Šolc, ki je lani obiskovala mednarodno šolo otroških slikanic v beneškem mestu Sarmede ter sodeluje z raznimi društvi in knjižnicami. Med jutrišnjim srečanjem bodo otroci barvali, lepili, peli in plesali; vsakič imajo tudi priložnost, da izberejo cel kup slikanic za domače branje. ZAGRAJ - Igor Gabrovec pri županji Razvoj teritorija in dileme okrog pokrajinskih volitev Usklajeno načrtovanje razvoja teritorija, šolska reforma in sprememba volilnih okrožij za prihodnje pokrajinske volitve so bili predmet pogovorov med deželnim svetnikom Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcev in županje Zagraja Elisabette Pian. Prisotna sta bila tudi županja Sovodenj Alenka Florenin in predsednik društva Juli@est Mauro Gaddi, ki razvija zanimive načrte na področju turistične promocije in ovrednotenja okolja. Na občini v Zagraju je med njimi tekla beseda o vlogi, ki jo na goriškem Krasu lahko odigrava Lokalna akcijska skupina (GAL) Kras, in sicer s podporo samostojnim načrtom in s povezovanjem pokrajin. Ocenili so, da je razpis, ki bi moral spodbuditi ustanavljanje razpršenih hotelov, neustrezen, v kolikor je osnovan na potrebah gorato-karnijskega območja, ne pa goriške in tržaške stvarnosti. Obenem so izpostavili potrebo, da se tudi razpisi iz deželnega načrta za podeželski razvoj bolje osredo- Igor Gabrovec Elisabetta Pian točijo na specifike tržaško-goriškega Krasa. Glede novih volilnih okrožij za prihodnje pokrajinske volitve v Gorici so si bili edini v oceni - pravi Gabrovec -, da ogrožajo gotovost izvolitve kandidatov slovenske narodnosti. S tem v zvezi se bo Gabrovec spet srečal z deželno odbornico Federico Seganti. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.4G - 18.3G -21.15 »Inception«. Dvorana 2: 16.GG - 17.5G »Mordimi«; 19.5G - 22.1G »Mangia, prega, ama«. Dvorana B: 15.BG - 17.BG - 19.5G -22.GG »La passione«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.4G - 2G.3G »Inception«. Dvorana 2: 17.5G »Mordimi«; 19.5G -22.1G »Mangia, prega, ama«. Dvorana B: »Kinemax d'Autore« 17.4G - 2G.GG - 22.GG »Chloe«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.GG - 17.4G -2G.BG »Inception«. Dvorana 2: 16.GG - 18.1G - 2G.1G - 22.1G »L'ultimo dominatore dell'aria« (dig. BD). Dvorana B: 16.1G - 18.GG - 2G.GG -22.GG »Mordimi«. Dvorana 4: 15.BG - 17.BG - 2G.GG - 22.GG »La passione«. Dvorana 5: 16.GG »Cani e gatti«; 17.3G - 19.5G - 22.15 »Mangia, prega, ama«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.4G - 2G.3G »Inception«. Dvorana 2: 18.1G - 2G.1G - 22.1G »L'ul-timo dominatore dell'aria« (digital 3D). Dvorana 3: 18.GG - 2G.GG - 22.GG »Mordimi«. Dvorana 4: 17.3G - 2G.GG - 22.GG »La passione«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.4G - 2G.GG - 22.GG »Il rifugio«. A Koncerti [TD Osmice 9 Šolske vesti AD FORMANDUM na Korzu Verdi 51 v Gorici prireja tečaj slovenščine na ravni C2 (materni jezik). Tečaj, ki bo potekal od januarja do marca 2011, traja 48 ur in je namenjen zaposlenim in sodelavcem v raznih organizacijah slovenske manjšine v Italiji; vpisovanje do torka, 28. septembra, informacije na go@adfor-mandum.eu ali po tel. 0481-81826. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaj diatonične harmonike (začetni-ški in nadaljevalni). Seja s profesorjem Andrejem Gropajcem bo v sredo, 29. septembra, ob 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah. PIHALNI ORKESTER KRAS Doberdob prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala za vse stopnje in tudi za predšolske otroke. Srečanje z učitelji bo v sredo, 29. septembra, ob 20. uri na glasbeni šoli v Doberdobu; informacije po tel. 338-4199828 (Romina). »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS«: tečaj angleščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsako sredo od 17.15 do 18. ure (stopnja A2) in od 18. ure do 18.45 (stopnja B1); informacije: info@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pričetek 6. oktobra. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slo-vik.org, tel. 0481-530412, www.slo-vik.org. Pričetek 8. oktobra. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v SNG v Novi Gorici danes, 26. septembra, ob 18. uri revija Primorskih upokojenskih pevskih zborov Zlata jesen. Nastopilo bo 14 zborov. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v torek, 28. septembra, ob 20.15 koncert orkestra in zbora Baročne akademije iz Detmolda;. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici v četrtek, 30. septembra, ob 20.30 koncert godalnega kvarteta Ca-listo in pianistke Aleksandre Pavlovič. Ü3 Obvestila KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica vabi danes, 26. septembra, v okviru Kekčeve poti na izlet na Ška-brijel. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 10. uri; informacije po tel. 3331581015 (Dino Paulin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. 0 Prireditve KRVODAJALCI SOVODNJE vabijo na praznovanje ob 33. obletnici delovanja v nedeljo, 3. oktobra: ob 9.30 zbiranje na trgu pred cerkvijo v Štan-drežu, ob 10. uri maša, ob 11. uri polaganje venca v spomin padlim, ob 11.15 uradna slovesnost v Kulturnem domu Andreja Budala, ob 12.30 kosilo. V okviru praznovanja bo v So-vodnjah v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 dobrodelna baklada za hospic Via di Natale pri CRO v Avianu. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). OK VAL sporoča, da se bodo v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivolleya (letniki 2002/2003/2004) v ponedeljek, 27. septembra, treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) v torek, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 3281511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu informativni sestanek za starše pevsko-glasbene skupine. Društvo vabi tudi nove starše otrok, ki imajo radi glasbo. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri; prijave na tel. 349-3603796 (Nadja). OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo v sredo, 29. septembra, zaprta. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SKD HRAST prireja Hrast bike slalom v soboto, 2. oktobra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. AŠZ DOM IN DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita otroke, mlade in odrasle, da se udeležijo tečajev plesne šole »Luna Lunca« v Kulturnem domu v Gorici. Začetek plesnih vaj bo v ponedeljek, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenščine za odrasle (50 ur po dve uri tedensko) od oktobra do maja na sedežu v Romjanu. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu sv. Marka 70 (tel. 0481-494656). KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. ¿I Čestitke SARA praznuje danes deseti rojstni dan. Z njo se veseli in ji želi vse najlepše cela družina Kocjančič. Štorklja je na Vrh priletela, očeta Bogdana in mamico Nikol razveselila, mali NICHOLAS zdaj v zibelki spi, s staršema pa se veselimo mi vsi! Odbor KD Danica. Pod mentorstvom prof. Dorine Cante je 23. septembra na konser-vatoriju G. Rossini v Pesaru z velikim uspehom diplomiral iz harmonike JARIJARC. Obema iskreno čestitamo in jima iz srca želimo še mnogo nadaljnjih uspehov in zadoščenj Marina, Joško, Jana in nona Ida. Na poslovno-tehnološki fakulteti Univerze v Novi Gorici - smer ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov - je uspešno diplomirala EDINA TALIC. Veliko sreče in uspeha v življenju ji želijo njeni bivši profesorji višje srednje šole za turistične dejavnosti Ivan Cankar. S Mali oglasi NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PRODAJAM domač krompir v Doberdobu; tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. Prispevki V spomin na očeta Jožeta Radetiča daruje hči Patricija 30 evrov sekciji VZPI Dol-Jamlje za pripravo svečanosti 30-letnice spomenika padlim v NOB v Jamljah. Ob 30. obletnici smrti Rudija Okretiča daruje žena Olga 50 evrov sekciji VZPI Dol-Jamlje za pripravo svečanosti 30-letnice spomenika padlim v NOB v Jamljah. Karlo Kobal daruje 30 evrov sekciji VZPI Dol-Jamlje za pripravo svečanosti 30-letnice spomenika padlim v NOB v Jamljah. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.30, Silvia Pessot iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. JUTRI V MEDEI: 11.00, Marino Zama-ro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Saveria Aute-litano por. Posarelli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na glavnem pokopališču. Slavji na Gradini in v Jamljah Sekcije VZPI-ANPI iz doberdobske občine in borčevska sekcija Vrh bodo danes obeležile 30-letnico pobratenja z območnim Združenjem zveze borcev za vrednote NOB z Bleda. Ob 10. uri bodo položili venec k spomeniku na Vrhu, ob 10.30 pa k spomeniku v Doberdobu; ob 11. uri bo proslava v sprejemnem centru Gradina. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje bo v sodelovanju z društvom Kremenjak priredila slavje ob 30-letnici odkritja ja-meljskega spomenika, ki se bo začelo ob 15.30. V primeru slabega vremena bosta obe proslavi potekali ob isti uri v dvorani večnamenskega centra v Jamljah. Jutri novi prostori FUDŠ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici bo jutri ob 12. uri slovesno odprla svoje nove prostore v Gregorčičevi ulici. Celotna investicija v obnovo 780 kvadratnih metrov velikega objekta, s katero je fakulteta pridobila veliko predavalnico, tri manjše, računalniško učilnico, knjižnico in prostore za administracijo in profesorje, je znašala milijon evrov. (nn) Goriška pianista v Trstu Pianista iz razreda prof. Sijavuša Gadži-jeva na centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici - 15-letni Alexander Gad-žijev in 19-letni Giuseppe Guarrera - bosta jutri ob 20.30 nastopila v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu. Koncert organizirajo v okviru devetega klavirskega festivala, ki poteka od 20. septembra do 14. oktobra. Gradovi, dvorci in palače V okviru predavanj, ki jih Goriški muzej redno prireja na gradu Kromberk, bo v torek ob 20. uri na sporedu predavanje z naslovom »Gradovi, dvorci in palače v Novi Gorici in Gorici«. O izstopajočih zgradbah, ki so stale in stojilo na čezmej-nem goriškem območju, bo spregovoril Igor Sapač. (nn) Golfa danes ne bodo igrali Tekma v golfu, ki je bila danes napovedana v Gradežu, je bila zaradi slabega vremena odložena na nedeljo, 2. oktobra, sporočajo organizatorji. ZAHVALA Civilni zaščiti in vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali. Podjetje ČAUDEK S Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 Nedelja, 26. septembra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme berlusconi in fini na nož, leva sredina na obrobju Blatni dol italijanske politike Vojmir Tavčar erjenje moči se je spremenilo v neizprosen dvoboj, ki se lahko konča samo s politično smrtjo enega od dveh nasprotnikov, ker so se vse ostrejše osebne zamere združile z političnim razhajanjem. Po oceni vseh političnih komentatorjev v odnosu med premierjem Silviom Berlusconijem in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem ni več možno nobeno posredovanje, spopad se bo končal samo z dokončnim porazom enega od dveh dvobojevalcev in z njegovim posledičnim odhodom s politične scene. Od prvih povojnih let je bila Italija večkrat prizorišče ostrih političnih konfliktov, v katerih ni manjkalo nedovoljenih udarcev in podlih potez, vendar še ni bila priča nobenemu tako ostremu spopadu, kot je ta, v katerega sta se od konca spomladi zapletla Berlusconi in Fini, saj v tem primeru ne gre več samo za dvoboj med dvema politikoma, ampak sta bili v konflikt potegnjeni tudi dve državni instituciji, predsedstvo vlade in poslanska zbornica, saj je predsednik vlade predsednika spodnjega doma italijanskega parlamenta obtožil, da je v opravljanju svoje dolžnosti hudo pristranski, Fini in njegovi somišljeniki pa so namignili, da je za medijsko kampanjo proti predsedniku zbornice in še zlasti za razkritjem gradiva z otočka St. Lucia roka kakega pripadnika italijanskih obveščevalnih služb, ki naj bi seveda delal po navodilih predsednika vlade. Spopad med soustanoviteljema Ljudstva svobode in večletnima političnima zaveznikoma se je stopnjeval vse poletje, največ olja na ogenj pa so v tem času dolili mediji, ki so pod neposrednim ali posrednim vplivom predsednika vlade. Udarni Berlus-conijevi pesti sta bila predvsem dnevnika Il Giornale in Libero, svoje pa so prispevali se dnevnik Il Tempo, tednik Panorama in televizijske postaje Fininvest, v prikrojevanju novic predsedniku vlade v prid pa se je izkazal tudi najbolj gledani italijanski televizijski dnevnik TG1. V tem spopadu vsebinska vprašanja niso bila v ospredju. Seveda so prišli do izraza različni pogledi Finija in Berlusconija na odnos do pravosodja. Kopja so se še po- sebej lomila ob zakonu o telefonskem prisluškovanju, Fini je nastopal in še nastopa kot zaščitnik pravne države in zakonitosti, vendar po začetnih ostrinah je vsebinska plat šla postopno v ozadje. Vse bolj zastrupljeno jabolko spora, glavni predmet političnih spopadov zadnjih mesecev je stanovanje v Monte Carlu, ki je bilo nekoč last Nacionalnega zavezništva in ga ima sedaj v najemu brat Finijeve partnerke Elisabette Gian-carlo Tulliani. Za bralce, ki morda niso pozorneje sledili zadevi, naj na kratko obnovimo zgodbo. Nacionalno zavezništvo je pred približno desetimi leti podedovalo stanovanje po neki svoji premožni članici. Dolga leta je bilo stanovanje nezasedeno, nato pa je bilo pred dvema letoma s Finijevim privoljenjem prodano družbi, ki ima svoj sedež na karibskem otoku St. Lucia, enem od tolikih davčnih paradižev. Omenjeno stanovanje, ki naj bi bilo po mnenju Finijevih obtože-valcev prodano znatno pod tržno ceno (za 300.000 €, vredno pa naj bi bilo 1.300.000 €), ima trenutno v najemu Finijev svak Gian-franco Tulliani. O tem stanovanju, o kupoprodajni pogodbi, o vprašanju, ali je Fini vedel, da bo stanovanje prevzel Tulliani, je bilo v poletnih mesecih prelitega nič koliko tiskarskega črnila, saj sta mu časopisa Il Giornale in Libero vsak dan namenila svoje glavne naslove na prvi strani in več notranjih strani. Vendar je vse ostalo na ravni domnev, dokler se niso v zadnjih dneh pojavili dokumenti s St. Lucie. V bistvu gre za zaupno pismo pravosodnega ministra karibske državice Rudolpha Francisa svojemu pre-mierju Stephensonu Kingu, po katerem naj bi bil Tulliani lastnik družbe, ki je odkupila stanovanje v Monte Carlu. Pismo sta najprej objavila dnevnika, ki izhajata v Dominikanski republiki, po katerih ga je prevzela spletna stran Dagospia, nato pa dnevnika Il Giornale in Libero. Marsikdo je podvomil v avtentičnost tega pisma, baje so tudi z otoka St. Lucia nekateri zagotovili, da naj bi bil pisemski papir ponaredek, v petek pa je minister Rudolph Francis sklical novinarsko konferenco, med katero je potrdil avtentičnost pisma. Novica je v Italiji počila z rušilno močjo bombe, njen doseg pa je bil v nekaj urah omiljen, saj se je marsikomu zdela zadeva zelo nenavadna. Še posebej so se mnogi vprašali, zakaj je pismo sploh prišlo v javnost, saj je glavna značilnost vseh davčnih nebes, da jamčijo anonimnost vseh, ki si izberejo njihovo državo za domicil svojih podjetij, ker prav od tega te državice živijo. In zakaj je ministrovo pismo vzbudilo zanimanje časopisov oddaljenega Santa Dominga? Zakaj naj bi bila zadeva Tulliani zanimiva za bralce tiste države? In zakaj se je ministru Rudolphu Francisu zdelo potrebno sklicati novinarsko konferenco in potrditi avtentičnost pisma, čeprav je s tem kršil zakon svoje države? Tem dvomom se je včeraj pridružila še izjava odvetnika iz Vicen-ze Renata Ellera, nekdanjega senatorja Severne lige, po katerem je stanovanje v Monte Carlu last neke njegove premožne stranke, ki živi na tujem. V izjavi za CNRmedia je odvetnik Ellero dejal, da imena svoje stranke (zagotovil je, da ne gre ne za Elisa-betto Tulliani, njenega brata Giancarla in za predsednika zbornice Finija) ne more povedati. Dodal je, da se je za izjavo odločil v dogovoru s stranko, razlog za to pa naj ne bi bila politika, pač pa dejstvo, da je nastopanje oblasti St. Lucie in njihova kršitev poslovne tajnosti njegovo stranko vznejevoljilo. V času, ko pišem, napovedano Fini-jevo video sporočilo na spletnih straneh Secolo d/Italia, Farefuturo, Generazione Italia in Libertiamo še ni bilo objavljeno, ker so bila še včeraj popoldne ta spletna mesta iz ne povsem jasnih razlogov blokirana. Sicer pa je predsednik zbornice vsebino svojega sporočila že anticipiral v intervjuju za rimski dnevnik Il Messaggero. Fini je dejal, da se v Italiji dogajajo zaskrbljujoče stvari, ki ogrožajo demokratični sistem. Po njegovem mnenju je vsa zadeva o stanovanju v Monte Carlu samo goljufiv konstrukt, izmišljotina, ki je bila namenoma napihnjena zato, da bi ga politično diskreditirali. Pribil je, da kljub tem pritiskom ne bo odnehal in bo nadaljeval s svojim bojem. Glede stanovanja samega pa je Fini dodal, da nima razlogov, da bi se bal, ker je ravnal pošteno. Po poročanju dnevnika La Repubblica naj bi svojim najožjim sodelavcem tudi zagotovil, da je govoril samo resnico in ni oškodoval nikogar, še najmanj pa lastno stranko. Dodal naj bi, da se ni nikoli okoristil s premoženjem stranke, čeprav priložnosti za to ni manjkalo. Priznal je, da je v zadevi Tulliani morda ravnal včasih nekoliko lahkomiselno in se je zaradi tega opravičil, vendar je zagotovil, da puške v koruzo ne namerava vreči. Tudi zato, ker »se to, kar so pred časom doživeli drugi in sedaj doživljam na svoji koži, lahko pripeti tudi drugim,« ki nočejo po vsaki sili soglašati z voditeljem Ljudstva svobode. Polemika, ne glede na to, ali bodo Finijeve besede ocenjene kot prepričljive ali ne, se bo v prihodnjih dneh zagotovo nadaljevala. Morda se bo nekoliko polegla po napovedanem sredinem programskem nastopu predsednika vlade Berlusconija v zbornici, ko naj bi bilo razmerje sil bolj jasno in ko naj bi se pokazalo, ali je bila pre- mierjeva »nakupna kampanja« uspešna in ima vlada v spodnjem domu večino tudi brez Finijevih somišljenikov. Včeraj se je z video sporočilom pobudnikom svobode (ki naj bi postali znanilci vrednot Ljudsva svobode v družbi) zopet oglasil tudi Berlusconi, ki se je pritožil, ker so »klevete in laži« hudo načele mednarodno podobo Italije. Po njegovem gre za pravo polomijo, ki je znatno hujša od običajne politične predstavice. Dodal je, da mediji prejudicirano nasprotujejo sedanji vladi, ki pa je tudi v teh okoliščinah molče nadaljevala z delom in se konkretno ukvarjala z vprašanji, ki so v koristi državljanov. Povsem drugačno je bilo mnenje predsednice zveze industrijcev Emme Mar-cegalie, ki je med zborovanjem v Genovi zahtevala, »naj vlada nadaljuje z delom in naj ukrepa,« obenem pa tudi dodala, da »je potrpežljivost podjetnikov pri koncu«. Včerajšnji kritični nastop Marcegaglie je bil nadaljevanje petkovega, ko je v Firencah poudarila, da se Italija izvija iz primeža gospodarske krize veliko počasneje od drugih držav. Sicer pa so podjetniki naveličani tudi zaradi dejstva, da je že pet mesecev ne-zasedano mesto ministra za gospodarski razvoj in torej v vladi nimajo niti pravega sogovornika, medtem ko se problemi zaostrujejo kot kažejo podatki statističnega zavoda Istat o naraščajoči brezposelnosti in kot kaže primer banke Unicredit, v katerem je bila vlada odsotna. Težko je predvideti, kako se bodo stvari lahko razpletle v prihodnjih dneh. Če naj sodimo po petkovem Berlusconijevem nastopu, ko je napovedal, da bo zopet predlagal zakonsko omejitev telefonskega prisluškovanja, bi lahko menili, da hoče predsednik vlade še dodatno poglobiti razkol s Finijem in se zavzema za predčasen konec sedanje mandatne dobe in za predhodne volitve, saj je bilo prav telefonsko prisluškovanje spomladi glavno jabolko spora med premierjem in somišljeniki predsednika spodnjega doma. Po novicah iz drugih virov, ki jih v listu L' Unita omenja »zarotnik«, pa naj bi Berlusconi upošteval tudi možnost, da bi vladno krmilo prepustil sedanjemu gospodarskemu ministru Giu-liu Tremontiju, ki najbolje uteleša »berlu-sligaštvo« sedanjega zavezništva. V takem primeru pa bi se možnost predčasnih volitev krepko oddaljila. Ugotoviti, katera od dveh tez je bližnja resnici, je v tem trenutku težko. Omeniti pa je vsekakor treba, da v času, ko se Fini in Berlusconi dejansko bijeta na nož, le-vosredinska opozicija ni imela moči, da bi vsaj nekoliko preusmerila ta tok in da bi vsilila razpravo o nekaterih najbolj žgočih socialnih problemih. Tudi ona je bila potegnjena v Blatni dol italijanske politične scene, v nekaterih primerih je s prepiri med frakcijami prispevala, da so tla postala še bolj spolzka. Komentator Michele Serra je v teh dneh v svoji rubriki v dnevniku la Repub-blica ugotavljal, da se v sedanjih razmerah marsikomu toži po času, ko se je zdelo, da je 32 odstotkov glasov, ki jih je zbral Veltroni na političnih volitvah, porazen rezultat in ko je bil eden od glavnih problemov Demokratske stranke spokorniški pas senatorke Paole Binetti. Demokratska stranka bi po napovedih javnomnenjskih raziskav danes zbrala znatno manj glasov kot na političnih volitvah, notranja trenja so se hudo zaostrila. Kljub temu pa, meni Serra, gre kljub vsemu za stranko, ki ji tudi najmanj ugodne jav-nomnenjske raziskave pripisujejo najmanj dvakrat toliko glasov, kot jih napovedujejo Severni ligi. Zato je resnično skrivnost, zakaj igra na italijanski politični sceni ta stranka tako marginalno vlogo in imajo včasih veliko večji odmev stališča spletnih blogov, ki združujejo nekaj stotin ali nekaj tisoč prijateljev, ali manjših in nevplivnih skupinic italijanske levice. Največji problem italijanske demokracije je v tem, da je desnosredinska koalicija vse bolj sprta med sabo in nesposobna voditi državo, levosredinska opozicija pa ni znala doslej postati verodostojna možna alternativa. Ta praznina pa lahko postane zelo nevarna, če je ne bo znal nihče kmalu zapolniti. 1 4 Nedelja, 26. septembra 2010 NEDELJSKE TEME flf l _ Pri Padričah, ob Športnem centru GAJA, bo v torek, 12. okrobra 2010 že Pe movanje v orientacjiskem teku za šolsko mladino. Prireja ga Slovensko pla Trst pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada, Pokrajine Trst in Zdi skih športnih društev. Tekmovanje je namenjeno učencem in dijakom vseh slovenskih šol v Deželi. Ker bi želeli, da bi pobuda presegla okvir športno rekreativnega dogodka in bi postala tudi trenutek spoznavanja in zbliževanja šolske mladine, smo k sodelovanju povabili tudi italijansko Večstopenjsko šolo Iqbal Ma-sih iz Trsta in Gimnazijo iz Sežane. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 15 to deželno tek-ninsko društvo ruženja sloven- Udeleženci lanskega tekmovanja, učenci četrtega in petega razreda Osnovne šole Trubar Kajuh iz Bazovice, so opisali svoja doživetja. Tudi letošnje tekmovanje bo ob Športnem centru GAJA pri Padričah. Šolska mladina različnih starostnih stopenj bo porazdeljena v tri kategorije: a) zadnja razreda osnovne šole b) srednja šola c) višja šola v moški in ženski kategoriji. Prijave sprejema SPDT na elektronski naslov: mladinski@spdt.org do vldjučno ponedeljka, 4. oktobra 2010 16 Nedelja, 26. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR Tudi tokrat se odloča o zemlji na kateri je zgodovinsko strnjeno naseljena slovenska manjšina, ne da bi bila slednja v kakršnikoli obliki imenovana, ne da bi se omenjal zakon za njeno zaščito in druge zakonske določbe, ki določajo pravice manjšin. / TRANSPADANIA IN HITRA ŽELEZNICA Zakaj organizacije slovenskih kmetov ni med podpisniki izjave Kmečka zveza Dne 13. septembra so, kot je obširno poročal Primorski dnevnik naslednjega dne, predstavniki lokalnih in deželnih stanovskih združenj podpisali na pobudo odbora Tran-spadana skupno izjavo, s katero opozarjajo na nujnost pospešitve načrtovanja nove hitre železniške proge petega koridorja na odsekih Benetke -Ronke Jug - Trst in Trst - Divača. Poziv k hitremu ukrepanju v zvezi z omenjenim koridorjem je vezan na dejstvo, da se v primeru odlašanja lahko izgubijo evropska sredstva, ker bi se zamuda dodala že tolikim prejšnjim zamudam. Kmečka zveza je bila, kot organizacija stanovskega značaja povabljena k sodelovanju, a je ni med podpisniki skupne izjave. S tem v zvezi želi slovenska kmečka organizacija pojasniti, da nima v principu nobenega pomisleka proti izgradnji tako pomembnega projekta, ki bo nedvomno veliko pripomogel k razvoju in napredku širšega in našega teritorija. Njeno odklonilno stališče do podpisa omenjene izjave izhaja predvsem iz dejstva, da se tudi tokrat odloča o zemlji na kateri je zgodovinsko strnjeno naseljena slovenska manjšina, ne da bi bila slednja v kakršnikoli obliki imenovana, ne da bi se omenjal zakon za njeno zaščito in druge zakonske določbe, ki določajo pravice manjšin. Tudi tokrat je temu verjetno botrovala naglica s katero je treba ude-janiti načrt za želežniško povezavo Benetke - Ronke - Trst - Divača zaradi prejšnjih zamud za to zadolženih forumov, za kar seveda ne nosi naša skupnost nobene krivde, nosila pa bo negativne posledice. In prav zato, da bi do tega ne prišlo, zahteva Kmečka zveza, da se tako v fazi načrtovanja kot v poznejši upoštevajo pravice in koristi slovenske manjšine. Ta dva aspekta sta popolnoma uskladljiva. Res je, da v prvi točki izjave omenja varstvo teritorija, ter valorizacijo in ponovno vzpostavitev na teritoriju stanja, ki je bilo pred realizacijo projekta, a vse to je premalo, presplošno in brez specifične omembe naše narodnostne skupnosti. Kmečka zveza zahteva, da se pri tej kot pri vseh pobudah, kjer se načrtuje in posega v življenjski prostor slovenske narodnostne skupnosti, pri- merno upoštevajo ukrepi in pobude, ki lahko zajamčijo tej skupnosti nemoten obstoj in razvoj. Temu gre dodati nespoštljivo in protizakonsko ravnanje podjetja Pro. Mo. Geo, ki je s svojimi stroji vdrlo na zasedna zemljišča za izvajanje geoloških izvidov potrebnih, vsaj tako zatrjuje podjetje, za analizo terena v zvezi z načrtom hitre železnice. Pri tem je podjetje popolnoma prezrlo pravice lastnikov terenov, občinske uprave, vsaj nekatere, ki niso bile o tem obveščene in nenazadnje zaščitena kraška območja. Ob takem pristopu v začetnih fazah izvajanja načrta in ob takem začetku si je namreč težko predstavljati boljše nadaljevanje. Trditev, ki jo nemalokrat slišimo, da Kmečka zveza ne zna dojeti višjih interesov ter da se zapira v svoj oklep manjših stanovskih in narodnostnih interesov, je iz trte izvita. Interesi se ne delijo v manjše ali večje, temveč v upravičene in neupravičene. Kmečka zveza je trdno prepričana, da so interesi, ki jih zagovarja upravičeni in pravilni. Ko jih brani in zahteva njihovo spoštovanje, pa je žal nemalokrat osamljena. ljubljana - Škoda v kmetijstvu Več kot 30.000 ha poplavljenih površin LJUBLJANA - Poplave so minuli konec tedna močno posegle tudi na področje kmetijstva. Prve ocene kmetijskega ministrstva, ki bo sicer predvidoma že zvečer prejel dopolnjene podatke, kažejo na več kot 30.000 hektarjev poplavljenih kmetijskih površin. Strokovne službe že pripravljajo ukrepe, je pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Strokovne službe, ki jih financira kmetijsko ministrstvo, ves čas analizirajo in ocenjujejo stanje po poplavah ter pripravljajo tehnološke ukrepe na vseh ravneh. »Moramo reagirati zelo hitro, da bo škoda čim manjša,« je dejal Židan. Na nekaterih področjih so poplave potencialno kontaminirale poljščine, zato tam pridelka ne bo, drugje pa bodo pridelek zmanjšale, je pojasnil Židan. Zavod za gozdove pa je prvo oceno neposredne škode postavil na 10 hektarjih, škodo na gozdnih poteh pa ocenil na nekaj čez milijon evrov. Številka bo verjetno še narasla, je dejal Židan. Zaprti sta tudi dve klavnici, in sicer v Celju ter Kostanjevici. Minuli teden se je po vsej državi začel inšpekcijski pregled mleka in mlečnih izdelkov. V okviru vzorčenj bodo pri nosilcih živilske dejavnosti na poplavnih območjih inšpektorji preverili tudi, ali so bila živila pri njih poplavljena, ter si prizadevali, da se takšna živila ne bo znašla na policah, je pojasnila glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič. Prav tako bodo inšpektorji še posebej pozorni pri vrtninah oz. zelenjavi. V kolikor bi sicer nekdo v promet želel dati živilo, ki ni varno, inšpektorji lahko takšno pravno osebo oglobijo s kaznijo od 8000 evrov dalje, pravi glavna inšpektorica. Direktorica Veterinarske uprave RS (Vurs) Vida Čadonič Špelič pa je rejce živali ponovno pozvala, naj bodo pozorni na zdravje in dobro počutje svojih živali. Živali namreč lahko obolijo zaradi uživanja neprimerne vode in krme, obstaja pa tudi nevarnost za izbruh bolezni, kot so leptospiroza, vranični prisad in botulizem. strokovni nasveti V tem času dišavnice pripravimo za zimo Od sedaj naprej vse do konca oktobra je čas, da razmnožujemo nekatere dišavnice in zelišča. Z izjemo bazilike, pe-teršilja, zelene, drobnjaka in nekaterih drugih so večina pri nas gojenih zelišč trajnice. Trajne zeliščne rastline razmnožujemo z direktnim sejanjem ali presajanjem. Origano, majaron in nekatere druge dišavnice razmnožujemo tudi z delitvijo. Rožmarin in še nekatere druge grmovnice ter zelišča pa razmnožujemo s potaknjenci. V nadaljevanju naj opišemo, kako razmnožujemo nekatera najbolj razširjena zelišča in kako jih pripravimo za zimo. ORIGANO v glavnem razmnožujemo s semenom ali z delitvijo rastline. Se-jemo spomladi, po 6-8 tednih rastlinice presadimo na prosto ali v vaze. Tudi delitev grmička navadno opravimo spomladi, v bolj milih legah je primerna tudi zgodnja jesen. Rastlino izrujemo iz zemlje in jo razdelimo na dva ali več delov, odvisno od velikosti rastline. Vsak del naj ima dovolj korenin. Vsakega posebej ponovno sadimo, pred tem pa nekoliko prikrajšamo korenski sitem. Matična rastlina naj bo zdrava in močna. Osrednji del rastline lahko odstranimo, ker je najstarejši. Sadimo na sončno in toplo lego, v razdalji 30 za 30 cm, v dobro pognojeno zemljo. Origano večkrat gojimo v vazi, ki jo poleti imamo na balkonih ali pred hišo. V primeru nizkih zimskih temperatur damo jeseni te vaze v notranje prostore ali v ogrevan rastlinjak. Pred tem odstranimo suhe in stare dele rastline. V zaprtem prostoru bodo ti grmički počasi rasli celo zimo. Zato jih moramo postaviti na svetlo, jih občasno pognojiti in jih po potrebi enkrat na teden zalivati. To velja tudi za druge zeliščne rastline, ki pre-zimijo v notranjih prostorih. Če zima ni prehuda, se lahko origano dobro ohrani tudi na prostem. Postavimo ga v zavetje, na primer na južno stran hiše. MAJARON po navadi razmnožujemo s semenom, s potaknjenci ali z delitvijo. Sejemo ga spomladi. Pred setvijo pognojimo zemljo z organskimi gnojili. V maju rastlinice presadimo v vaze ali na prosto. Rastline postavimo v zavetno in sončno lego. Drugi razširjeni način razmnoževanja majarona je z delitvijo. Približno vsake 3 leta rastlino izrujemo, jo razpolovimo in njene dele spet posadimo. Po navadi to storimo jeseni. Osrednji del rastline lahko odstranimo.Zelo razširjeno je gojenje majarona v vazi. V primeru zelo nizkih zimskih temperatur postavimo jeseni vaze v notranje prostore, na svetlo, pa čeprav navadnop dobro vzdrži tudi sorazmerno nizke temperature. Bolje je vsekakor, da ga pozimi postavimo v zavej, na primer na južno stran hiše. Če bo pre-zimil v zaprtem prostoru, ga obrežemo. ŽAJBELJ razmnožujemo s semenom. Delitev pri žajblju ni običajna. Bolj razširjeno in uspešno je razmnoževanje s potaknjenci. Na ta način pridobimo nove rastlinice, ki so enake matični rastlini. S potaknjenci navadno razmnožujemo spomladi, lahko pa tudi v tem času. Vršičke za potaknjence odrežemo z 2-3 let starih močnih in zdravih rastlin. Potaknjenci naj bodo dolgi od 8-10 cm in morajo imeti vsaj 4 oči. Odstranimo spodnje liste in nekatere zgornje liste. Nato jih vtaknemo v zemljo za 2/3 dolžine, vsakega v svoj lonček. Po navadi potaknjenci žajblja dobro in hitro razvijejo korenine. Zemlja za potaknjence naj bo lahka, peščena, zračna in naj zadržuje vlago. Bolje je, če je uporabimo za to nalašč pripravljeno kompostno mešanico, ki jo kupimo v semenarnah. Paziti moramo, da bo zemlja stalno, a ne preveč vlažna. Bolje je, da podtaknjene vršičke dvakrat na dan poškropimo s pršilnikom. Vaze postavimo na svetel, a primerno vlažen prostor. Tudi ROŽMARIN razmnožujemo s potaknjenci, ki jih po navadi režemo spomladi ali jeseni. Izberemo dobro razvit poganjek, dolg približno 15 cm in mu odstranimo lističe na spodnji polovici za 4 - 6 cm visoko. Tako pripravljeno vejico vtaknemo za nekaj centimetrov v zemljo, da se ukorenini. Zemljo moramo stalno zalivati, da ostane vedno vlažna, a ne preveč. Čez približno 3-4 tedne poženejo korenine. Naslednje leto bomo nov grmiček presadili na stalno mesto ali v vazo. Rožmarin zelo dobro raste v vazi. Po navadi dobro prenese celo zimo na odprtem. KAMILICA je enoletnica. Razmnožujemo jo v septembru tako, da jo sejemo. Lahko sejemo tudi spomladi, vendar daje po navadi ta setev skromnejši pridelek. Sejemo enakomerno po vsej površini ali v vrste, ki naj bodo oddaljene 3550 cm ena od druge. Na ta način je odstranjevanje plevela lažje. Redno moramo zalivati, a ne smemo pretiravati. MELISO razmnožujemo jeseni ali spomladi z delitvijo rastline. Manj razširjena je priprava potaknjencev. TIMIJAN običajno razmnožujemo z delitvijo grmičkov, s setvijo ali s potaknjenci. POPROVO METO pa razmnožujemo z živicami ali z novimi rastlinicami, ki poženejo iz korenin. Prvi način je veliko bolj razširjen. Živice poberemo iz zemlje, pazimo, da imajo tudi korenine in poganjke lističev. Odrežemo 10-12 cm dolge. Matične rastline naj bodo lepe in bujne. Rahlo jih obrežemo in jih posadimo v vaze ali na prosto, v razdalji 40 cm za 40 cm. Pred sajenjem zemljo dobro po-gnojimo s hlevskim gnojem. Živice sadimo konec poletja. Magda Šturman / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 17 Na slikah: Pod naslovom kamni Callanish na otoku Lewis, eden simbolov škotske zgodovine; spodaj dvojezični in ponekod samo škotski napisi; desno demonstracija v Barceloni PRESENETLJIV PODATEK O VPISU V ŠOLO Starši izbirajo škotsko keltščino rajši kot nemščino Bojan Brezigar Otroci na severnih predelih Škotske, kjer ljudje govorijo škotsko keltščino (gaelic), v čedalje večji meri izbirajo ta jezik poleg francoščine in opuščajo učenje nemščine. V šolah z angleškim učnim jezikom je bilo namreč še pred nekaj leti naravno, da so se otroci poleg angleščine učili še francoščino in nemščino. Iz sveta za severno Škotsko so sporočilo, da v šolah druge stopnje otroci izbirajo keltščino povsod, kjer šola ponuja to možnost in opuščajo učenje nemšči- ne; tudi na zaključnih izpitih je nemščina praktično izginila in dijaki kot tuj jezik izbirajo francoščino. Tako so ugotovili, da je leta 2005 nemščino izbralo 218 dijakov, letos pa samo 151. Razlogov za to je več: eden je zagotovo v odločitvi, da dijaki na maturi prijavljajo samo en tuj jezik, drugi pa, da postaja čedalje jasneje, da je angleščina globalni jezik, med drugim jezik mednarodne trgovine, interneta in sredstev obveščanja, in da zato dijaki oziroma njihovi starši izbirajo kelt-ščino, ki je tradicionalni jezik okolja, namesto nemščine, kajti prevladuje mnenje, da si v nemško govorečem prostoru itak lahko pomagaš z angleščino. Sicer pa je bila pred kratkim objavljena raziskava, iz katere izhaja, da učenci, ki se učijo keltščine, bolje obvladajo tudi druge predmete. To izhaja iz statističnih podatkov o uspešnosti dijakov na končnih izpitih po končani obvezni šoli. Tako so na primer ugotovili, da so učenci, ki so se učili keltščino, v matematiki boljši od vrstnikov, ki so obiskovali samo angleške šole. Žal pa na višjih stopnjah ni veliko možnosti za učenje keltščine. Predsednik odbora za keltski jezik Hamish Fraser je med v zvezi s tem med drugim poudaril, da ne gre za nikakršno prepričevanje staršev, ampak zgolj za rezultate, ki so javni in ne dopuščajo dvomov; »Učenci, ki so obiskovali dvojezične razrede, pokažejo ob koncu šolskega leta boljše rezultate. Prav zato povpraševanje po učenju keltščine stalno narašča in zato moramo napeti vse sile, da bomo kos temu prirastku s tem, da bomo v šolo privabili novo generacijo učiteljev kelt-ščine.« Dodal je, da nekateri učenci prihajajo iz družin, kjer tega jezika sploh ne govorijo in opozoril, da kljub temu številni dijaki dobro obvladajo škotsko keltščino. Kot posebno zanimivost pa je Fraser poudaril, da so učenci, ki se učijo keltščine, boljši od svojih vrstnikov tudi v znanju angleščine, kar po njegovi oceni jasno kaže na pozitivne učinke dvojezičnega izobraževanja. Sicer pa je škotska vlada v letošnjem proračunu povečala sklad za promocijo keltskega jezika v šolah za celih 800.000 funtov (približno milijon 200.000 evrov) in tako se je ta sklad dvignil na 2,15 milijona funtov (približno 3 milijone evrov). Predsednik škotske deželne vlade Alex Salmond je dejal, da bodo ta sredstva pripomogla k povečanju obsega pouka škotske keltščine in omogočila večjemu število otrok učenje tega jezika. V Barceloni protestniki zažgali sliko in zastave Kakih 9.000 ljudi je v soboto, 11. septembra, na katalonski narodni praznik Diada v središču Barcelone zahtevalo neodvisnost od Španije in samostojnost Katalonije. Pri tem so tudi zažigali španske zastave in portrete španskega kralja Juana Carlosa, poročajo španski mediji. Katalonci so na ta dan sicer obeleževali »dan Katalonije«, pri tem pa so v sicer mirnih demonstracijah sodelovali tudi bolj nasilni. Zastave in fotografije Juana Carlosa so sicer, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, zažigali le zamaskirani moški. Katalonske regionalne oblasti so sicer že leta 2005 sprejele statut za večjo samoupravo, a je špansko ustavno sodišče junija večino ukrepov, ki bi vodili v samostojnost, razveljavilo. Tedaj je to v Kataloniji sprožilo množične proteste, ki se jih je udeležilo več kot milijon ljudi. Sodišče je sicer potrdilo večino določil omenjenega statuta, ki so ga leta 2006 na referendumu potrdili tudi Katalonci. V skladu s tem statutom je Katalonija upravičena do večjega deleža davkov, zbranih v Kataloniji, prav tako ima vlogo pri izbiri sodnikov in tožilcev na državnih sodiščih. Poleg tega ima regija nadzor nad infrastrukturo, kot so letališča in pristanišča, na svojem ozemlju in izdaja delovna dovoljenja za priseljence. Špansko državno tožilstvo je v zvezi z nemiri v Barceloni takoj uvedlo preiskavo. Raziskujejo predvsem okoliščine zažiganja kraljeve slike ter ene španske in ene francoske zastave ob koncu manifestacije. Kot poročajo iz sodnih virov, naj bi policijski organi vložili prijavo že dva dni po dogodku in sedaj tožilstvo preverja, ali naj tudi formalno začne postopek proti zaenkrat še neznanim storilcem. Dejstvo je namreč, da se je manifestacije udeležilo več tisoč ljudi, ki so se večinoma zbrali pri sla- voloku zmage, kjer je bil konec manifestacije, le skupinica se jih je odpravila dlje, kjer so nekateri zakrinkani demonstranti zažgali kraljevo sliko in obe zastavi. Seveda je dogodek takoj obsodil vodja svetniške skupine ljudske stranke (Partido popular - PP) v mestnem svetu Barcelone Alberto Fernandez, ki je odločno zahteval preiskavo proti tem demonstrantom in tudi proti skupini kakih 40 mladincev, ki je ob tej priložnosti demonstrirala v korist političnih jetnikov. Uvedbo preiskave je zahtevala tudi poslanka Rosa Diez, voditeljica nove stranke Zveza za napredek in demokracijo, ki se med drugim v vsej Španiji bori proti uveljavljanju manjšin oziroma njihovih jezikov. 11. september je v Kataloniji narodni praznik z imenon Diada, s katerim se spominjajo padec Barcelone v vojni z Borboni na ta dan leta 1714, po 14 mesecih obleganja. Po tej zasedbi so Borboni ukinili vse katalonske institucije in seveda odstranili katalonščino iz javnega življenja. Ta dan je katalonski parlament razglasil za praznik leta 1980 v katalonskem statutu, ki je bil takrat sprejel. V 8. členu statuta so zapisali, da so simboli Katalonije zastava, praznik in himna, praznik pa se slavi 11. septembra. V Kataloniji bodo 28. novembra potekale regionalne volitve, ki jih analitiki že ocenjujejo kot izjemno pomembne za usodo vladajočih socialistov tako na regionalni kot na nacionalni ravni. Pomembne pa bi lahko bile tudi za prihodnost cele Španije. Španske regije - skupaj jih je 17 - uživajo različne stopnje avtonomije. Katalonija je ena od regij z največ pristojnostmi, med katerimi so tudi lastne policijske enote in pravica do uporabe katalonskega jezika. (STA-CR) Za univerzitetne profesorje obvezno znanje katalonščine Profesorji, ki poučujejo na univerzah v Kataloniji, imajo dve leti časa, da dokažejo, da obvladajo kata-lonščino vsaj na ravni C, to je, da imajo iz katalonskega jezika splošno ustno in pisno znanje- Tako določa novi odlok, ki ga je prejšnji teden sprejela katalonska deželna vlada. Pri novih zaposlitvah bo treba znanje ka-talonščine dokazati ob sami zaposlitvi, vendar odlok pušča univerzam proste roke, da, kadar imajo za potrebno, dovolijo novemu zaposlenemu, da znanje katalonščine dokaže kasneje. S tem nameravajo omogočiti »pridobivanje talentov«, kot je dejal deželni odbornik za šolstvo Jo-sep Huguet. V teh primerih bodo morale univerze poskrbeti, da profesorji v največ dveh letih pridobijo potrebno znanje katalonščine. Dvoletno obdobje so določili, ker ocenjujejo, da je to najmanj, kar človek potrebuje, da se nauči nekega jezika. Po polemikah, ki so izbruhnile takoj po odobritvi odloka, je Hu-guet pojasnil, da so ljudje slabo in- terpretirali besedilo, ki govori o ravni C znanja jezika, vendar to ne pomeni, da bodo m orali vsi profesorji opraviti predpisani izpit za to raven. Lahko bodo predstavili druga potrdila, spričevala o tečajih, skratka, kakršnakoli dokazila, iz katerih bi izhajalo, da obvladajo katalonščino na tej ravni. V odloku so pač uporabili terminologijo raven C, ker je ta terminologija določena v zakonu o jezikovni normalizaciji Katalonije. Tako je Huguet jasno nakazal možnost, da same univerze pripravijo tečaje katalonščine za svoje uslužbencem in nato izdajo ustrezna potrdila. Vsekakor pa predstavlja ta odlok veliko novost v zvezi z rabo ka-talonščine, ki bo tako postopoma postala edini učni jezik na katalonskih univerzah. Tako se je končala dolga polemika, ki se je začela ob koncu avgusta, ko je Huguet v nekem intervjuju napovedal določilo o obveznem znanju katalonščine za vse univerzitetne profesorje. Št. 110 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu M-mi.V-.Kl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 26. 9. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA POGOVOR S KRISTINO POLENČIČ Novo obdobje za Slovence na Plešivem Kristina Polenčič Letošnja jesen je Slovencem na Plešivem prinesla novosti na šolsko-vzgojnem področju, ki odpirajo nove možnosti razvoja, tako za Plešivo, kot za celotno krminsko področje. Selitev vrtca in osnovne šole v nove šolske prostore v Bračanu je vzbudila nekoliko skrbi med družinami, ki so bile vajene imeti svoje otroke v bližnji šolski stavbi. Vendar novi šolski center v Brača- nu nudi boljše prostorske pogoje in možnosti razvoja šolskih dejavnosti. Je pa dobro novica ta, da je občina Krmin namenila domačemu društvu v uporabo bivšo šolsko stavbo na Ple-šivem, ki bo lahko tako naprej razvijalo dejavnosti in družilo ljudi z različnimi pobudami, predvsem na kulturnem področju. Glede na to, da vse te novosti predstavljajo resnično novo obdobje za Slovence, ki živjo na Plešivem, smo želeli izvedeti »iz prve roke«, kako razmišljajo domačini o sedanjem trenutku in katere so perspektive za prihodnost. V ta namen smo domačinki Kristini Polenčič, ki aktivno sodeluje v domačem kulturnem društvu, postavili nekaj vprašanj. Kristina ali nam lahko najprej poveš kako je sedaj na Plešivem? Na Plešivem nas ni veliko, vendar se skušamo narodnostno ohraniti in posredovati našo kulturo tudi italijanskim družinam. Šola na Plešivem je bila za nas zelo pomembna. Vključena je bila v naše okolje in ohranjala zares močan občutek pripadnosti. Na žalost je bila po štiridesetih letih šola izkoreninjena iz svojega okolja in preseljena v Bračan, čeprav to ni bila naša želja. Šola in cerkev sta za našo manjšino pomembni središči, na kateri smo zelo navezani. Sta del našega čustvenega doživljanja in tudi pričevanje o naši prisotnosti. Sedaj je zelo pomembno, da kulturno dejavnost, v tej prazni stavbi, dodatno razvijemo. S po- močjo SCGV Emil Komel, ki je že veliko let prisoten na Pleši-vem, se naše želje začenjajo uresničevati. Koliko otrok je obiskovalo šolski pouk na Plešivem in koliko jih je sledilo glasbenemu pouku? V zadnjih letih je število nihalo okoli 20 učencev. Skoraj vsi so obiskovali tudi glasbeni pouk, oziroma so se družili pri pevskem zboru. Njim se je pridružil tudi kak otrok iz italijanskih družin. Tu v Brdih ste gotovo stresno doživljali državno mejo, ki je ločila vaše kmetije in trdo omejevala osebne stike. Kako doživljate sedanji čas, ko meje ni več? Državna meja je bila vedno zid med nami in našimi sosedi. S tem, da je ni več, postaja pretok otrok iz sosednjih vasi na naše področje in obratno naraven pojav. Ne moremo pa še bi- KC LOJZE BRATUŽ IN ZCPZ-GORICA Kvartet Calisto in Aleksandra Pavlovič V četrtek, 30. septembra 2010 se bo v Gorici začela koncertna sezona, ki jo organizirata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Koncertna sezona zajema pet koncertov, ki so bodo zvrstili od septembra do februarja prihodnjega leta. Prvi koncert bo ljubiteljem klasične glasbe ponudil nastop godalnega kvarteta Calisto in pianistke Aleksandre Pavlo-vič. Koncert spada tudi v sklop festivala Kogojevi dnevi 2010. Godalni kvartet sestavljajo štiri godala - dve violini, viola ter violončelo. Svojo pot je začel v okviru Glasbenega julija na Obali 2003 - tabora za največje mlade slovenske talente in nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza. Danes se lahko pohvali z dolgo vrsto uspešnih nastopov na pomembnih koncertih v Sloveniji, Hrvaški, Italiji in Nemčiji. Aleksandra Pavlovič je glasbeno pot začela v Postojni in šolanje nadaljevala na Glasbeni matici v Trstu. Leta 1995 se je vpisala v razred nadarjenih pianistov Si-javuša Gadžijeva pri SCGV Emil Komel v Gorici. Glasbeno pot je nadaljevala na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je leta 2002 diplomirala z odliko. Istega leta je bila sprejeta na podiplomski študij kot najuspešnejša tuja študentka. Podiplomski študij je zaključila z najvišjo oceno pri prof. Andreju Die-vu in se nato izpopolnjevala pri priznanem pianistu Eugenu Indjiču na Mednarodnem mojstrskem tečaju na Slovaškem. Glasbeno znanje in talent je uveljavila na mednarodnih tekmovanjih, kjer je prejela visoke nagrade in priznanja. SCGV EMIL KOMEL Lirično petje z opernim pevcem Aleksandom Švabom Prejšnji teden se je začel pouk tudi na SCGV Emil Komel v Gorici. Stekli so vsi tečaji, ki jih bodo obiskovali lanski in novi učenci. Učno osebje je z vodstvom pripravilo kar nekaj novosti v zvezi z metodo in kvaliteto glasbenega pouka. To je bilo potrebno tudi ker se starim, odprtim vprašanjem, vse bolj pridružujejo problemi povezani z reformo italijanskega šolstva, ki kaže še vedno dokaj nedorečene posege. Posebna novost letošnjega šolskega leta pa je pouk liričnega petja, ki se bo začel v mesecu oktobru. Ponudba tega tečaja je omogočilo novo sodelovanje oz. pridobitev, ki ga je SCGV Emil Komel sklenil z znanim opernim pevcem Aleksandrom Šva- bom. Tečaj je namenjen začetnikom in že diplomiranim pevcem, ki si želijo pridobiti novih strokovnih oprijemov. Prav zaradi tega bo delo potekalo bodisi v skupini, kot tudi individualno. Aleksander Švab se ob svoji utečeni in uspešni karieri vse bolj navezuje tudi na domača tla. Prav zaradi tega je z veseljem sprejel predlog za vodenje tečaja liričnega petja, saj bo mladim rojakom na tak način lahko posredoval svoje strokovno znanje in ljubezen do petja. Taka pobuda pa ni prva. Na njegov predlog je nekaj podobnega nastalo že pred dvema letoma z Operno akademijo Križ. Nastavljeni projekt in opravljeno delo je v tem času obrodilo odlične rezultate. Podrobne informacije o vsebini tečaja, poteku in vstopnih pogojih lahko interesenti dobijo na tajništvu SCGV Emil Komel v Gorici od ponedeljka do petka, med 8.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00, ali pa lahko pokličejo na telefonsko številko 0481 - 532163. Na razpolago je tudi naslov elektronske pošte info@emilkomel.eu. PD RUPA-PEČ Škotski gradovi in legende Že več let je pri PD Rupa-Peč navada, da vsako leto organizirajo večdnevni skupinski izlet v eno izmed evropski držav. Namenov za take izlete je seveda več. Prav gotovo pa so pomembni za utrjevanje prijateljskih vezi med raznimi člani društva, odborniki ter prijatelji, ki zvesto sledijo društvenemu delovanju med letom. Obenem se pri tem razvija evropski čut, saj je na tak način mogoče spoznati življenjske navade ostalih članic Evropske Unije. Za letošnje leto so si pri PD Rupa-Peč izbrali, da obiščejo Škotsko in si ogledajo številne znamenitosti, edinstveno pokrajino ter legende, ki so poznane širom po svetu. Pobuda je naletela na številčno zanimanje, saj se je vpisalo okoli pedeset izletnikov, ki so si v tedenskem potovanju dodobra ogledali Škotsko. Ob ogledu gradov so lahko občudovali še kulturne znamenitosti mesta Glasgow, spoznali kako nastaja škotski wisky in se navdahnili ob naravnih lepotah pokrajine Highlands. Seveda ni bilo mogoče izpustiti znamenitega jezera Lochness, kjer naj bi živela skrivnostna Nessie ter se zausaviti ob tragični zgodbi Marie Stuard. Zadnja dva dneva pa sta bila namenjena ogledu škotskega glavnega mesta Edimburg z znamenitim kraljevskim gradom. ti povsem zadovoljni, zato upamo, da bo v prihodnosti ta pretok bolj viden in doživet. Na Plešivem je že vrsto let prisoten SCGV Emil Komel, ki zbira šolske otroke pri pouku glasbe in petja. Deloval je v skromnih pogojih, saj so bili prostori tesni, pa vendar je bil za mnoge starše dragocena pridobitev tudi v smislu druženja slovenskih otrok. Kako ocenjujete to delo in kakšne so možnosti za prihodnost? SCGV Emil Komel se moramo zahvaliti, da je bil vedno na našo razpolago, četudi nismo imeli možnosti, da bi kaj več nudili. Sedaj pa je stavba v celoti na našo razpolago, zato lahko nudimo boljše pogoje za to delovanje. Upamo, da bodo starši to cenili in se številno udeleževali vseh dejavnosti, katere nameravamo skupaj uresničiti. SCGV Emil Komel napoveduje srečanje s starši in učenci v torek, 28. septembra ob 19.30. Lepo vabljeni vsi, ki jim je pri srcu vzgoja in izobrazba naših otrok. V DSI SPET PONEDELJKOVI VEČERI Slovenci in vladajoča koalicija Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta bo novo sezono začelo v ponedeljek 4.oktobra 2010. Prvi večer bo posvečen aktualnim problemom slovenske manjšine, in še posebej odnosu z vladajočo koalicijo. Vprašanje je seveda zelo pereče iz raznih vidikov in ga je mogoče obravnavati na različnih ravneh. Na temo "Kaj naj si slovenska manjšina pričakuje novega na političnem in upravnem področju" je DSI povabilo na pogovor senatorko Tamaro Blažina in deželnega svetnika Igorja Ga-brovca. Kot običajno bo večer v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it KULTURNI Št. 220 u Nedelja, 26. septembra 2010 Prostovoljci Arcija in projekt »brezmejno« V sklopu projekta Brezmejno / Sconfinatamente so prostovoljci Arcija Servizio Civile pripravili prireditev, ki je ciljala na medsebojno spoznavanje mladih, ki živijo na goriškem in novogoriškem območju. Srečanja, ki se je moralo odvijati 18. septembra 2010 v Domu A. Budala v Štandrežu in ki je na žalost zaradi grdega vremena odpadlo, so se morala udeležiti mladinska društva Punto Giovani iz Gorice, KGŠ - Klub goriških študentov iz Nove Gorice, kulturno društvo O. Župančič iz Štandreža, plesni center Terpsihora iz Šempetra, plesna country skupina društva Timava iz Medje vasi - Šti-vana in društvo Capoeira Palmares iz Gorice. Prostovoljci, ki delujejo tudi znotraj Zveze slovenskih športnih Misli o temi »združitev obeh mest«: Kolikokrat mesečno prečkate bivšo mejo? il ponte tra oriente e occidente gorica: 2 naroda, 2 kulturi -1 mesto p* 2 metà della stessa città društev, Zveze slovenskih kulturnih društev in Unione italiana sport per tutti, so imeli na programu tudi turnir malega nogometa, stojnice mladinskih društev aktivnih na Goriškem in večerne koncerte bandov Evol, Ikebana in Radiowave. Posebna zahvala gre sponzorjem: ZSKD, ZSŠDI, UISP, SKGZ, Centrocolori, KGŠ, društvo O. Zupančič iz Štandreža, Kulturni dom, Punto Giovani in Arci Servizio Civile. Prostovoljci so v zadnjem mesecu sestavili vprašalnik o meji in o civilni službi (servizio civile). Na vprašanja so odgovorili mladi in manj mladi prebivalci Gorice in Nove Gorice. Sledeče objavljene ankete obravnavajo tematiko prečkanja bivše meje. Preživeli hude nalive! Prostovoljci so se poleg projekta tudi udeležili srečanj in pobud, ki so jih organizirali Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenskih športnih društev in Unione italiana sport per tutti: Po pripravljalnem sestanku (za dojemanje pristopa takše pobude še kako potrebnega!) je v okviru Tečaja preživetja v naravi v organizaciji ZSKD in SPDG sledil prvi izhod/pohod, ki ga vodi Aldo Rupel. Območje peturnega premikanja, nato se je zaradi vremena izkazalo, da je bil potrebnih sedem ur, sta bila Sabotin in njegovo vznožje. Skupina trinajstih pogumnih mladih pohodnikov je preživela več ur v hudih vremenskih razmerah. Takšni tečaji po pravilu predvidevajo fikcijo razmer: kako bi bilo, če bi res šlo za nohte. No, deževna fronta, ki je šla skozi naše kraje 8. septembra, je bila takšne vrste, da so razmere iskanja 'rešitve' v zatočiščih bile povsem resnične. Zaradi tega je bila obravnava nekaterih veščin, ki so potrebne za življenje v naravi, bila opuščena in nadomestile so jo tehnika, trajanje in prilagojevanje hoje, včasih tudi teka, ki so potrebne, ko je na primer visoko v hribih planinska koča štiri ure daleč, dež pa neusmiljeno lije in ustvarja na stezi ter kolovozih potoke. Umetnost je v takšnih razmerah ostati suhi vsaj do stegen, kajti od slednjih do prstov na nogah se itak vse cedi. V nedeljo, 24. oktobra 2010 bo potekal drugi izhod v naravo. Po-hodniki bodo doživljali pravi gozd, njegove čare in zagonetke. Zbirališče bo na Travniku (Piazza Vittoria) v Gorici, ob 9.00 uri. Trasa: vožnja do Lokev, Gornji Konec, Območje medveda, Turški klanec, Jama Paradana, Mala Lazna, Lokve. Dolžina pohoda: 15 km. AGENDA PROSTOVOLJCEV 2009 - 2010: v novembru so obiskali točko ZKD (Zveze kulturnih društev) v Novi Gorici, kjer se je ZSKD predstavila širši novogoriški javnosti decembra so organizirali Miklavževanje v Kulturnem domu, so aktivno sodelovali v projektu Pravljic sveta v Feiglovi knjižnici in na nagrajevanju Športnika leta v sklopu ZSŠDIja v Postojni februarja so sodelovali na otroškem pustnem rajanju v Kulturnem domu v Gorici in na "Pravljicah sveta" v knjižnici D. Feigel v Gorici marca so sodelovali na izobraževalnem tečaju ARCI-ja na temo civilne službe , na izobraževalnem tečaju o tretjem sektorju ter na izobraževalnem tečaju O poslovnem bontonu aprila so sodelovali z Uispom na čezmejnem orientiringu Vivicitta in na informativnem srečanju za otroke Nariši nov dan v Kulturnem domu avgusta so aktivno sodelovali na Kapljicah kulture v Ljudskem vrtu v Gorici septembra so sodelovali na Soški regati In organizirajo srečanje mladih v kulturnem domu O. Župančič v Štandrežu Navodila pred odhodom agenda - agenda Srečni povratek domov NATIVITAS 2010 ZSKD sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Vsak zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu ČUFARJEVI DNEVI 2010 23. Festival ljubiteljskih gledališč se bo odvijal od 14. do 19. novembra 2010 v Gledališču Toneta Čufarja v Jesenicah. Sodelujejo lahko ljubiteljska gledališča, društva in igralske skupine s predstav (za odrasle) v slovenskem jeziku, ki so bile primerno uprizorjene leta 2010. Rok za prijavo zapade 24. septembra 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani ZSKD. POZOR MALE PEVSKE SKUPINE Revija izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2010 bo v baročni dvorani graščine v Radovljici v soboto, 23. oktobra 2010. Sodelujejo lahko male pevske zasedbe od 3 do največ 11 pevcev. Rok prijave zapade 24. septembra 2010. Ostale informacije so na razpolago na spletni strani ZSKD. 20 + Nedelja, 26. septembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Tv Kocka: Ilustrirana domišljija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx, koncert - Dario Marušič s skupino in Davide Van de Sfroos; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 13.40, 15.45 Šport: Pole position 14.00 Avtomobilizem: VN Singapur 16.30 Dnevnik - L.I.S. in vremenska napoved 16.40 Variete: Il parco delle meraviglie 17.35 Film: La nave dei sogni - Sri Lanka (kom., Nem., '04, i. S. Rauch) 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Game show: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: La ladra 23.30 Aktualno: 62° Premio Italia 0.30 Dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 1.50 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Variete: Art attack 8.15 Nan.: Tutti odiano Chris 8.35 Nan.: Karku 9.00 Nan.: Unfabulos 9.20 Nan.: The Naked brothers band 9.50 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.20 Aktualno: A come Avventura 11.00 Šport: Raisport Numero Uno 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 1.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero Uno 19.25 Nan.: Squadra special Cobra 11 21.00 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva ^ Rai Tre 6.00 1.20 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Nan.: La grande vallata 8.00 Film: L'arciere di guoco (pust., It., '71, r. G. Ferroni, i. G. Gemma, M. Damon) 9.45 Aktualno: Tgr - Speciale Ambiente Italia - Puliamo il mondo 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 0.20 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Film: Filofax - Un'agenda che vale un tesoro (kom., ZDA, '90, i. J. Be-lushi, C. Grodin) 16.45 Film: Occhio al testimone (kom., ZDA, '93, r. J. Badham, i. R. Drey-fuss, E. Estevez) 18.30 Dok.: Kilimangiaro Album 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Aktualno: Presadiretta 23.05 Dnevnik - Deželni dnevnik 23.20 Variete: Caternoster u Rete 4 6.25 Dnevnik: Pregled tiska 7.05 Aktualno: Superpartes 8.20 9.20 9.25 10.00 11.00 11.30 12.00 14.00 14.20 15.25 15.50 17.00 19.35 21.30 23.30 1.15 1.30 Nan.: Sei forte maestro 2 Dok.: Artezip Dok.: Basilicata - Da Bernalda a Melfi Sv. maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Melaverde Variete: Ieri e oggi in tv Dok.: Tutti per Bruno Film: Una povera bimba milionaria (kom., ZDA, '36, r. I. Cummings, i. S. Temple, A. Faye) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Tarzan in India (pust., V.B., '62, r. J. Guillermin, i. J. Mahoney) Film: Colombo Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sot-tile) Šport: Controcampo Dnevnik in Pregled tiska Film: Nella città dell'inferno (dram., It., '58, r. R. Castellani, i. A. Ma-gnani, G. Masina) Canale 5 8.50 9.10 9.40 13.00 13.40 18.50 20.40 21.30 23.30 1.00 2.10 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti Nan.: Finalmente soli Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la domenica Nan.: Distretto di polizia 10 Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in Pregled tiska Film: L'amico di famiglia (dram., It., '06, r. P. Sorrentino, i. F. Bentivoglio, G. Rizzo) V Italia 1 7.00 7.40 10.50 11.50 12.25 12.15 13.00 14.00 15.00 16.00 19.00 19.15 21.25 Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Knight Rider Šport: Grand Prix 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Motociklizem: VN Aragon, Moto 2 Šport: Guida al campionato Film: Il dottor Dolittle 3 (kom., ZDA, '06, r. R. Thorne, i. K. Pratt, K. Wilson 20.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Capogiro Junior Nan.: Mr. Bean Film: Charlie's Angels piu che mai (akc., ZDA '03, r. McG, i. C. Diaz, D. Barrymore) Variete: Colorado (v. R. Brescia, N. Savino) ^ Tele 4 7.00 Koncert: Duo pianistico Turini - Passerotti 8.25 Variete: Mukko Pallino 9.30 Comingsoon, 1. del 9.40 12.25 Aktualno: Rotocalco AND- Kronos 10.45 Klasična glasba 11.35 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.45 Aktualno: Musa TV 13.00 Aktualno: Salus TV 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.30 Dok.: Captain Cook Cruises 14.10 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 14.55 Film: Prince of Central Park (dram., '00, i. K. Turner, D. Aiello) 16.40 Kviz: Ufo di sera 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.30 Variete: Incontri ravvicinati 22.45 Film: Il manoscritto di Van Hecken (dram., '99, r. N. De Rinaldo, i. B. D'Urso, E. Bonucci) 0.25 Variete: Serata da macello... al Keller Platz 1.25 Nan.: Schimansky LA 6.00 7.00 7.30 10.00 10.45 11.15 13.00 13.55 17.00 19.00 20.30 21.30 0.15 1.20 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik La7 Aktualno: M.O.D.A. Dok.: La7 doc 14.55 Motociklizem, Superbike, Imola Nan.: Chiamata d'emergenza Nan.: Cuore e batticuore Film: Lezioni di anatomia (kom., ZDA, '94, i. M.P. Carter, M. Griffith) Resničnostni show: Chef per un giorno Aktualno: In Onda Aktualno: Niente di personale Variete: World Series of Poker 2007 Film: L'uomo venerdi (pust., V.B., 'i. P. O'Toole) 6.30 7.45 7.55 8.20 8.50 9.20 10.15 11.00 12.00 14.40 16.25 17.55 19.25 20.00 20.50 21.50 22.40 22.55 23.50 14.10 Euronews 14.40 Rokomet: Liga prvakov, neposredni prenos 17.20 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.15, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Baiker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Elisabeth 21.35 Dok. odd.: K2 22.20 Back stage live 22.30 0.20 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem 23.30 Koncert - resna glasbajeziku Tv Primorka 13.00 14.00 14.30 15.30 15.45 16.00 19.00 19.45 20.00 23.00 0.00 Kasaške dirke Razgledovanja (pon.) Hrana in vino, izbrani recepti Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Lokalne volitve 2010: Občina Kobarid, Miren - Kostanjevica, Vipava 22.00 Pod drobnogledom (pon.) Pravljica Lokalne volitve 2010: Občina Postojna, Piran 2. festival dalmatinskih klap Videostrani Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.50 Šport špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 21.50 ARS 360 22.35 Dok. film: Zgodbe Kristine Bren-kove 23.30 Nad.: Verižno trčenje, zadnji del 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 26.09.1992 (pon.) 1.40 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 1.15 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 26.09.1992 Globus (pon.) Pomagajmo si - oddaja TV Koper-Capodistria (pon.) Turbolenca (pon.) 22. Revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Obletnica MSNZ, prenos s poga-čarjevega trga v Ljubljani Moskva: svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki, prenos Kielce: liga prvakov v rokometu, Kielce - Celje Pivovarna Laško, prenos Mojstri slovenske popevke: dobrodelni koncert za Rdeči križ Slovenije (pon) 20 let narodnozabavne glasbe severne Primorske Dokumentarni feljton Dok. serija: Diamantna pot Nad.: Mala Dorritova Na utrip srca: ob 90-letnici Žive Kraigher - dokumentarna oddaja o slovenskem sodobnem plesu (pon) Voznica, slovenska balada - avtorski projekt Lojzke Žerdin (pon) Nad.: Rim (pon.) Film: Ko človek pade v gozdu Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev: Primorska poje posvečena bazoviškim junakom; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Sen valčka; 18.30 Poletne melodije; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: prvo rubriko bomo posvetili pred 200 leti rojenemu nemškemu romantiku Robertu Schumannu; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: France Bevk; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozele-nih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giardino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.00-14.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-0018.00 Glasbeno popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.0022.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik iz- bira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše iz Ljubljane; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu vas čaka veliko dela, zato boste težko našli čas zase. Vseeno se ob koncu tedna sprostite in če je možno, se odpravite na izlet v naravo s svojimi dragimi. m^l BIK 21.4.-20.5.: Čaka vas teden obratov in manjših sprememb. Poskrbite, da se boste brez težav lotili premišljeno. Ljubezen: storite nekaj za partnerja, da mu boste polepšali dan in pokazali svojo ljubezen. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Imeli boste ogromno energije, tako da vam bodo prijatelji in sodelavci kar težko sledili. Skrbelo vas bo, da vas nekdo gleda nekoliko postrani, a ne skrbite, v resnici vas občuduje. RAK 22.6.-22.7.: V družbi prijateljev se boste počutili dobro, ko boste sami, pa se vas bo polastila žalost. Ne dovolite, da bi se preveč smilili sami sebi in da bi za svoje počutje krivili partnerja. y^ LEV 23.7.-23.8.: Teden, ki je (^^r pred vami, je odlična priložnost, da končno naredite stvari, s katerimi že dlje časa odlašate. Ljudem okrog sebe ne boste dovolili, da bi vas usmerjali po svojih željah. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu pustite veliko energije in zdaj je pravi čas, da si izborite boljše možnosti za delo. A ne namenite vse svoje energijele delu, poskrbite tudi na prijatelje. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ počutje bo nihalo od navdušenja do brezvoljnosti in nazaj. Ukvarjali se boste s starimi težavami, a ne bodite pri tem preveč pikolovski, saj vam pobirajo več energije, kot je vredno. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Med vami in vašimi bližnjimi se lahko pojavijo napetosti zaradi različnih pogledov na stvari okoli vas. Poskrbite, da boste argumente bližnjih tudi slišali. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čaka vas veliko nemira v zasebnem življenju, zato dobro premislite, kje je dobro popustiti, kje vztrajati pri svojem in kje sploh ni vredno, da bi porabljali svojo energijo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Čaka vas veliko izzivov in če se boste potrudili, boste lahko v sebi našli moč, da se boste uspešno spopadli z vsemi. Čeprav bo na poti nekaj ovir, se na koncu tunela že vidi luč. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Dobro se boste počutili v družbi, čeprav boste veliko energije porabili tudi za delo. Ko boste svojim bližnjim hoteli deliti nasvete, se raje ugriznite v jezik. RIBI 20.2.-20.3.: Zaspanost lahko vpliva na vašo storilnost na delovnem mestu, zato ponoči ne bedite predolgo in se raje odpravite spat. Brez slabe vesti si vzemite dan ali dva za počitek. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 21 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Videofleš: ansambel Kingston - Original Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Le ragazze dello swing (It., r. M. Zaccaro, i. A. Osvart) 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 1.00 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 18.45, 1.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.35 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Film: I predatori dell'arca per-duta (pust., ZDA, '81, r. S. Spielberg, i. H. Ford) 23.25 Film: Abbasso l'amore (kom., ZDA, '03, r. P. Reed, i. E. McGregor) 1.00 Aktualno: Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25.9. 2010) Vodoravno: oborina, ama, kapital i-zem, Odo, adamiti, parola, elan, lari, in, F. I., Bo, akoliti, Tone, AP, Kaza, poraba, E. D., ris, poltema, omara, aki, opornik, nona, Anar, korak, spiritist, retor, rt, listina, Lena, Ono, pivo, nit, skat, kit, Anas, Ona; na sliki: Tone Pen-ko. Mala križanka, vodoravno: 1. Primo, 6. ravan, 7. Adamo, 8. Gana, 9. Arc, 10. ask, 13. bantu, 15. Oskar, 16. otava, 17. Marat. 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.25 Nan.: Il richiamo della foresta 16.10 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Novecento 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: La stanza di Marvin (dram., ZDA, '96, i. M. Streep, D. Keaton) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Febbre da cavallo - La ma-drakata (kom., i. G. Proietti, R. Lagana) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Sol levante (triler, ZDA, i. S. Connery) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnpostni show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Distretto di polizia 10 (it., '10, r. A. Ferrari, i. C. Pandolfi) Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.50 17.25 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.50 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 Italia 1 13.40 13.50 14.20 14.50 15.40 16.10 16.40 17.35 19.30 20.30 21.10 22.05 23.55 1.45 Nan.: La Tata Risanke Nan.: Kyle XY Nan.: Smallville Nan.: Heroes 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: My name is Earl Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! Risanka: Sailor moon Film: Il mondo di Patty Nan.: Ugly Betty Nan.: The Big Bang theory Kviz: Mercante in fiera Nan.: CSI Miami Nan.: The Mentalist Nan.: FlashForward Aktualno: Pokerlmania 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Mukko Pallino 8.05 Pregled tiska 9.00 Dokumentarec 10.25 Novecento contro luce 11.25 Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Hard trek 13.10 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Triestina amaterji in Triestina calcio 16.55 Risanke 19.00 Italia economia 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Udinese a giochi fatti 21.45 Variete: Serata da macello... al Keller Platz 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: Peccati di gioventu (kom., It., '70, r. S. Amadio, i. G. Guida, D. Lassander) LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.25 12.30 14.00 16.00 18.00 19.00 21.10 La 7 6.30 7.00 8.00 9.00 11.40 13.50 15.05 15.50 16.15 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.50 19.20 20.00 Lokalne volitve 2010 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga (pon.) 22.20 Film: Eskimi iz Galileje Koper Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.50 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 2.05 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: I tartassati (kom., It., '59, i. Toto, A. Fabrizi) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 13.45 14.00 14.20 14.30 15.50 16.20 17.00 17.20 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 21.45 22.30 23.00 23.55 9.00 9.05 10.05 11.00 15.05 17.30 18.00 18.00 20.30 21.00 23.00 Dnevni program 15.00, Čezmejna Tv - Tdd Euronews Zoom - vsestranska ustvarjalnost K2 - dokumentarna oddaja Vesolje je... Istra in... Dok. odd.: Elisabeth 23.20 Športna mreža 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Lokalne volitve 2010 Sredozemlje Artevisione Dokumentarna oddaja Sredozemlje Športel Primorska kronika, sledi Športna mreža Vremenska napoved i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.00 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Lokalne volitve 2010: Občina Piran, Postojna Kultura: Srečanje pri Kosmaču 22.00 Lokalne volitve 2010: Občina Renče Vogrsko 21.00 Lokalne volitve 2010 Objektiv Lokalne volitve 2010: Občine Bovec Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pustolovščine letečega psa (pon.) 10.25 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas: oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Ugriznimo znanost (pon.) 13.35 Festival otroške popevke 2010 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh (pon.) 17.55 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz Srednje Evrope 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.55 Tednik 20.50 Hum. nan.: Moja družina 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Glasbeni večer: Festival Radovljica 2010 (t Slovenija 2 9.00, 1.10 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Sobotno popoldne 22. revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov (pon.) Slovenski utrinki - oddaja Madžarske TV (pon.) Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 27.09.1992 Ars 360 (pon.) Podoba podobe (pon.) Prvi in drugi (pon.) To bo moj poklic (pon.) Nad.: Bratje Karamazovi (pon.) Risanka: Rožnati panter Z Damijanom Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi - Grad Slovenska Bistrica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski - To je moja stvar; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z dr. Vido Medved Udovič s Pedagoške fakultete Univerze v Kopru; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevre-ka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Oddaja o morju in pomorščakih; 14.00 Volitve: županski kandidati Bovec, Kobarid, Tolmin; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Samopredsta-vitve političnih strank in list: Vipava, Pivka; 18.30 Glasbena razglednica: koncertna sezo na Kulturnega centra Lojze Bratuž Gorica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33-12.28 La radio fuori; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici italiani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamu-elite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 26. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Prvi dan svetovnega prvenstva v Trstu Poljska in Srbija po pričakovanjih Kanada in Nemčija sta se jima upirali le na začetku tekme 1. DAN Poljaki okupirali Trst Pričakovanja organizatorjev, da jim bo uspelo napolniti tržaško dvorano Palatrieste so se skoraj povsem uresničila. Za pravo miroljubno »invazijo« so poskrbeli Poljaki, ki so v Trst navalili v neverjetnem številu. Po nekaterih ocenah jih je bilo skoraj 4.000 od skupno 5.000gledalcev, kolikor si jih je ogledalo uvodni dvoboj Poljakov proti Kanadčanom. Zvečer, ko je igrala Srbija proti Nemčiji, so se jim pridružili še srbski navijači, tako da je bilo gledalcev še več. Morda pod pričakovanji je bil odziv Tržačanov. Glede na to, da gre šele za tekme prve faze, gre vsekakor za lep uspeh, saj smo na uvodnih tekmah velikih dvoranskih manifestacijah velikokrat vajeni gledati prazne tribune. Poljaki so poskrbeli za neverjetno toplo ozračje in potrdili napovedi, da je odbojka pri njih eden od nacionalnih športov. Dvorana je bila vsa v belordečih dresih, našteli smo skoraj sto napisov z imeni različnih poljskih mest. »Pričakovali smo, da nas bo spremljalo veliko poljskih navijačev, ne pa, da jih bo toliko,« je po tekmi povedal kape-tan poljske reprezentance Zagum-ny. Sicer je prvi dan minil brez presenečenj, najmočnejši vtis pa so zapusitli Srbi. Zapletlo se je le na blagajni pred dvorano, kjer se je zaradi premajhnega števila okenc ustvarila dolga vrsta navijačev. Mnogi so prišli v dvorani zadnji hip. Poljska - Kanada 3:0 (25:22, 25:21, 25:13) Poljska: Novakowski 7, Winiarski 10, Gruszka 10, Zagumny 0, Kurek 19, Wlazly, Cyarnowski, Ignaczak (libero), Moydyonek 8, Lomacy 0, Ruciak. Trener Castellani. Kanada: Mainville 1, Cundy, Lewis (libero), Howatson 1, Soonias 1, Simac 3, Schneider 0, Van Lakvelt 5, Schmitt 13, Ka-minksi, Winters 10, Perrin. Trener Hoag. Svetovno prvenstvo se je v Trstu na tekmah skupine F začelo z zmagoslavjem Poljakov na igrišču in tribunah. V tekmi proti Kanadi so bili aktualni evropski prvaki nesporni favoriti, morda pa so prav zaradi tega bili na začetku tekme bolj živčni od svojih manj obremenjenih nasprotnikov. Kanadčani so igrali požrtvovalno in nepričakovano kvalitetno: v napadu, bloku, zlasti v obrambi, kjer je kraljeval njihov libero Daniel Lewis, igralec moštva ACH Volley iz Bleda. Kanadčani so bili lep del uvodnega seta v vodstvu, popustili so le na koncu, ko je na dan prišla večja izkušenost nasprotnikov in kvalitetna njihovih posameznikov. Preobrat še ni dotolkel Kanadčanov, ki so v začetku drugega seta povedli z 8:4, vendar so nato popustili in se niso več pobrali. Trener Poljske, Argentinec Castella-ni je po tekmi pohvalil začetek Kanade, njegov kolega na klopi Kanadčanov Hoag pa je obžaloval, da je njegova ekipa po vodstvu v drugem setu najprej popustila na servisu, nato še na sprejemu. Nemčija - Srbija 0:3 (21:25, 21: 25, 13:25) Nemčija: Schwarz 5, Bohme 4, kromm 11, Gunthor 2, Steuerwald , Gro-zer 14, Tischer 1, Andrae 4, Kaliberda, Bauer, Schops, Tille (L). Trener: Lozano. Srbija: Kovačevič 9, Janič 16, Stan-kovič 7, Grbič 2, Miljkovič 13, Podrašča-nin 9, Terzič, Rosič (L), Petkovič, Nikič, Sta-rovič, Petrovič. Trener: Kolakovič. Srbi so dokazali, da resno razmišljajo o kolajni (selektor Kolakovič je pred dnevi izjavil, da hočejo nadaljevalti s 15-letno tradicijo), Nemci pa so nakazali, da so ob Poljski in Srbiji glavni favoriti za napredo- vanje v naslednjo fazo, saj so se fizično izraziti igri nasprotnikov v prvih dveh nizih dobro upirali. Že od uvodnih akcij sta ritem igre pri Srbih diktirala veterana Grbič in Miljkovič: podajalec si je ob koncu srečanja prislužil najboljšo oceno 7.9, Miljkovič pa je bil v prvih dveh nizih glavni napadalec, s spek-takularno obrambo z nogo pa si je zaslužil tudi aplavz cele dvorane. Mlajša postava Nemčije se je razigranim Srbom upirala le prva dva niza. Vse do 20. točke so vsako rahlo prednost srbskih odbojkarjev uspešno izničili. V tretjem nizu se je in- Kanadčani dobro začeli, na koncu prevladali Poljaki kroma tenzivnost igre sicer zmanjšala: Nemci so (prehitro) popustili tako v sprejemu (17 %) kot v napadu (32 %), kar so Srbi seveda izkoristili, prevzeli hitro nekaj točk prednosti (7:12, 9:16) in upravičeno slavili zmago. V vseh treh nizih so bili Grbič in ostali (ki so jih spremljali številni srbski navijači, sicer bolj umirjeni od poljskih) boljši tudi v bloku, kjer so zbrali 11 točk. Danes: ob 17.00 Kanada - Srbija, ob 21.00 Poljska - Nemčija. Jutri: ob 17.00 Nemčja - Kadana, ob 21.00 Srbija - Poljska več fotografij na WWW.primorski.eu CHEERDANCE MILLENIUM Kje naj plešejo? Bilo je nekaj zmede Tisti, ki smo vedeli, da bodo tekme svetovnega prvenstva dopolnjevali nastopi članic in članov slovenskega društva Cheerdace Millenium, smo z nestrpnostjo pričakovali, da bodo izza tribun pokukali belomodri dresi. In res: med prvo minuto odmora so na igrišče pritekli Škrati in se predstavili z razgibano navijaško točko. Prav tako je bilo tudi ob drugi tehnični minuti pri 16. točki, tokrat pa so točko prikazali ob robu igrišča, kjer so se istočasno ogrevali tudi kanadski odbojkarji. »No, ob prvem nastopu je bilo nekoliko zmede. Še sami organizatorji niso vedeli, kje naj nastopamo: nekdo je rekel na igrišču, drugi pa ob robu in ob vsaki prekinitvi, torej pri 8. In 16. točki ter med nizi. Naposled smo se odločili, da bomo krajše 30 do 40 sekund dolge točke prikazali ob minuti odmora pri 8. točki in ob koncu nizov. Z daljšo dveminutno točko pa bomo nastopali od jutri (danes op. a.) dalje pred večerno tekmo,« je pojasnila članica kluba Nast-ja Milič in dodala, da so bili pred nastopom vznemirjeni: »Prava neznanka je bilo predvsem igrišče, saj pred uradnim nastopom nismo ni-koi vadile: mreža in gledalci, ki so sedeli vse naokoli, so nas nekoliko zmedli, istočasno pa je tudi akustika slaba in torej glasbe skoradja nismo slišale. Same nismo vedele, kam naj gledamo. Po prvih dveh točkah pa smo se bolje organizirale in se umirile. Zdajle bomo izvedle vsako točko proti enemu delu publike.« Škrati - dvajsetčlanska ekipa Cheer- dance Millenium, se je na nastop začela pripravljati konec avgusta. Po kondicijskem delu priprav so vse članice in člani začeli z vadbo koreoografij: ob priložnosti so pripravili 16 krajših točk: 12 navijaških in 4 plesne ter eno daljšo navijaško točko: »Večinoma nastopa cela ekipa, le plesne točke izvajajo le plesalke,« je dejala Nastja Milič in povedala, da so jih organizatorji povabili že marca, ko so si člani organizacijskega odbora Spja ogledali Millenium cup. (V.S.) Poljaki so bili protagonisti na tribunah tržaške športne palače, na parketu pa so poleg odbojkarjev nastopili tudi člani in članice plesno-navijaške skupine našega društva Cheerdance Millenium kroma V MILANU Italija boljša od Japonske Italija - Japonska 3:0 (25:20, 25:16, 25:14) Italija: Vermiglio 2, Savani 10, Bi-rarelli 5, Fei 18, Parodi 12, Mastrange-lo 5, Marra (libero). Černic. Zaytsev, Sala, Buti, Lasko, Travica. Trener: Anastasi. Japonska: Ishijima 2, Yamamura 4, Shimizu 15, Fukuzawa 11, Tomi-matsu 3, Abe, Nagano (libero); Koshi-kawa 1, Yoneyama 1, Imamura 1, Matsumoto 1. Trener Ueta. MILAN - Italija je v polni dvorani Foru Assago prepričljivo premagala Japonsko. »Azzurri« so igrali odločno in niso dovolili presenečenja, Japonska pa jih je na trenutke ogrožala le s servisom. Japonska naj bi bila njihov najhujši tekmec v sicer zelo lahki skupini. Matej Černic, kot napovedano, ni igral Ostali izid: Egipt - Iran 3:0 (25:21, 25:17, 25:21) Ostale skupine Skupina B (Verona): Brazilija -Tunizija 3:0 (25:14, 25:21, 25:14) Španija - Kuba 2:3.Skupina C (Modena): Rusija - Kamerun 3:0 (25:11, 25:20, 25:22), Portoriko - Avstralija 3:1. Skupina D (Reggio Calabria): ZDA - Mehika 3:2, Argentina - Venezuela 0:3 (23:25, 17:25, 18:25) Skupina E (Turin): Bolgarija - Kitajska 3:0, Francija - Češka 3:2 (25:19, 22:25, 25:21, 24:26, 15:10) V TRSTU Luca Milocco iz Sovodenj delegat FIVB Med 42 člani nadzornega odbora mednarodne odbojkarske zveze FIVB letošnejga svetovnega prvenstva je tudi Go-ričan iz Sovodenj Luca Milocco. Slovenski trener je že deset let zaposlen v italijanskem podjetju DataProject, ki ponuja prek posebega računalniškega programa Datavolley odbojkarske statistične podatke. Letos je pri podjetju glavni odgovorni za mednarodna odbojkarska tekmovanja v Italiji: statistične podatke je letos pripravljal že na kvalifikacijah za moško EP v Cagliariju, nazadnje pa v Gioii del Colle na kvalifikacijah ženske svetovne lige Grand Prix. V teh dneh se Mi-locco mudi v tržaškem Palasport, nato bo v Ancni in na finalni fai v Rimu. Pogovor z njim bomo še objavili. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 23 nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Inter v Rimu prvič padel Ibrahimovič rešuje Milan V znamenju balkanskih napadalcev: zmagoviti gol Rome dosegel Vučinic v 92. minuti RIM/MILAN - Inter je padel! Prvega poskusa pobega torej ni. Nasprotno imata danes Chievo in Brescia priložnost, da na vrhu lestvice prehitijo Benitezove varovance, ki so okusili grenkobo prvega poraza v letošnjem prvenstvu. Ranie-rijeva Roma pa se je veselila prve zmage. Resnici na ljubo je bila tekma izenačena in prav nič lepa, zelo živčna. Obe ekipi sta ustvarili nekaj priložnosti za gol. Roma je zmagoviti zadetek dosegla v 92. minuti. Interjevo mrežo je zatresel črnogorski napadalec Vučinic (zamenjal je Boriella), ki je v padcu z glavo slikovito potisnil žogo v mrežo. Pri Romi je nadpovprečno dobro igral Norvežan Riise. Na sredini igrišča je bil neustavljiv in je zgrešil zelo malo podaj. Pri Interju je v obrambi kraljeval Cordoba. Srb Stankovic pa je večkrat poskusil streljati proti vratom. Sinoči pa ni najbolje meril. Milanov rešitelj je bil znova Zlatan Ibrahimovic, ki je v 47. minuti izkoristil velikost svojega stopala (številka 47) in s špico preusmeril žogo v mrežo. Rdeče-črni so Genoo premagali le z 1:0. Milanski San Siro ostaja tako še naprej začaran za klub iz Genove, ki je v lombardski prestolnici zadnjič zmagal leta 1958. Milan vsekakor ni blestel, četudi je trener Alle-gri poslal na igrišče ofenzivno postavo. Ob Ibri sta bila v napadu še Robinho in Ro-naldinho. Po golu je bila reakcija Genoe izrazita. Milanova obramba je zdržala hud pritisk, ko pa ni šlo, je branil Abbiati. Enkrat pa je Palacio zadel vratnico. V angleški Premier League je bil včeraj italijanski derbi trenerjev. Manci-nijev Manchester City je z 1:0 zadal prvi prvenstveni poraz Ancelottijevemu Chel-seau. Zmagoviti gol je dosegel Tevez. VRSTNI RED: Inter 10, Chievo in Brescia 9, Milan 8, Catania, Lazio in Ce-sena 7, Cagliari 6, Sampdoria, Parma, Na-poli, Bologna, Genoa, Roma in Bari 5, Juventus, Palermo in Lecce 4, Fiorentina 2, Udinese 0. DANES: 12.30 Cesena - Napoli, 15.00 Bari - Brescia, Catania - Bologna, Chievo - Lazio, Fiorentina - Parma, Palermo - Lecce, Sampdoria - Udinese, 20.45 Juventus - Cagliari. 1. SNL - Izidi 11. kroga: Luka Koper - Domžale 2:0, Olimpija - Hit Gorica 0:0, Maribor - Rudare Velenje 3:1; danes (16.00): Primorje - Nafta. Dva gola v štirih dneh za Milanovega Šveda bosansko-hrvaških korenin Zlatana Ibrahimoviča ansa košarka Acegas Aps ni začel s pravo roko Tržaški košarkarji so v prvem krogu amaterske A-lige izgubili proti Trentu, ki je vodil celo tekmo. »Kljub temu pa smo se skušali dobro upirati in smo jim skoraj do konca tekme dihali za ovratnik,« je dejal športni vodja Maurizio Modolo. Gostitelji so bili v zadnjih minutah bolj spretni in se niso pustili presenetiti. Najboljši strelec Trenta je bil lanski košarkar Acegasa Benevelli, ki je zbral kar 23 točk (Spanghero 5). Pri Acegasu pa je najboljši met sinoči imel Michele Benfat-to (14 točk). Trento - Acegas Aps 84:69 (19:14, 40:36, 59:43) ACEGAS APS: Raspino 13, Mo-ruzzi 9, Lenardon 13, Maiocco 11, Ben-fatto 14, Colli 4, Bocchini, Scutiero 3, Magro 2, Vidani 0. Trener: Dalmasson. rokomet - Pokal Tržačani se niso uvrstili v prihodnji krog Tržaški rokometaši so na povratni tekmi prvega kroga drugega dela državnega pokala v gosteh izgubili proti elitnemu A-li-gašu Mezzocoroni in se tako poslovili od pokalnega tekmovanja, čeprav so na prvi tekmi v Trstu zmagali za gol razlike. Sinoči pa je bil poraz višji. Končni izid je bil 33:26 (17:9) za ekipo iz Tridentinskega. Za Tržačane je bil usoden slab začetek, ko so gostitelji vodili tudi za 8 golov. Prihodnjo nedeljo se bo začelo prvenstvo. Tržačani bodo v 1. krogu gostovali v Me-strah ob 18. uri. PALLAMANO TS: Zaro, Postogna, Radojkovič 6 (5 iz 7-m), Oveglia, Kerpan 2, Anici 2, Di Nardo, Nadoh 11, Carpanese, Leone 2, Lo Duca, Visintin 1. Trener: Bozzola. jadranje - Državno prvenstvo 470 Skupno še naprej četrta Tudi včeraj so na jadralnem državnem prvenstvu v olimpijskih razredih v Formii izvedli do konca le eno regato. Vremenske razmere niso bile najboljše. Pihalo je s hitrostjo okrog 30 vozlov. Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta osvojila 7. mesto, s katerim nista bila zadovoljna. »Precej sva razočarana, upala sva na boljšo uvrstitev. Zdaj sva na skupni lestvici četrta in od mladincev Vi-gnoneja ter Ramiana nas ločita štiri točke, kar ni malo,« je dejal krmar Sivitz Košuta in dodal: »Tudi tokrat smo imeli precej težav z jadrnico oziroma z jamborom.« Danes bodo v Formii skušali izvesti dve ali celo tri regate. »Prav- zaprav še nismo odpisani in lahko še prehitimo naša glavna konkurenta, mladinca Vignoneja in Ra-miana. Z Jašem pa morava dati vse od sebe in upati, da bo vse v redu tudi z jadrnico,« je še dejal Simon. C. Leghissa 6. v Istri Nabrežinski kolesar Christian Leghissa je včeraj in v petek nastopil na dvodnevni dirki Parenca-na v Istri. V petek je pri Vrsarju osvojil 3. mesto, včeraj pa je v okolici Tara zasedel 7. mesto. Skupno je bil v kategoriji M1+M2 6. Danes bo Leghissa nastopil na 4. preizkušnji Jesenkega pokala v Venetu, v katerem vodi. Alonso s prvega mesta SINGAPUR - Španec Fernando Alonso (Ferrari) je bil najhitrejši v včerajšnjih kvalifikacijah za današnjo dirko v formuli 1 za VN Singapurja. Drugo mesto je zasedel Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), tretje in četrto pa britanska dirkača moštva McLaren: Lewis Hamilton in Jenson Button. Avstralec Mark Webber (Red Bull), vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva, bo dirko, ki se bo danes pričela ob 14. uri (po Rai 1), začel s petega štartnega mesta. Italijanke ubranile naslov MOSKVA - Italijanske ritmičarke so na 30. svetovnem prvenstvu v Moskvi ubranile naslov svetovnih prvakinj v skupinskih sestavah iz Mieja. Italijanke (55,525 točke) so zmago v seštevku dveh vaj (pet obročev, trije trakovi/dve koleb-nici) slavile pred Belorusinjami (54,8) in Rusinjami (52,425), ki so v vaji s petimi obroči naredile veliko napako. Caserta out MOSKVA - Košarkarji Caserte ne bodo igrali v evroligi. V povratni kvalifikacijski tekmi jih je ruski Khimki premagal s 85:66, potem ko je na prvi tekmi v Caserti zmagal s točko prednosti Francesca Roncelli 9., kolajni tudi v Slovenijo BARCELONA - Slovenki Nika Arčon in Lucija Mlinarič sta uspešno nastopili na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, ki poteka v predmestju Barcelone. V kombinaciji je bila Arčonova srebrna, Mlinaričeva pa bronasta. Zmagala je svetovna prvakinja Italijanka Deborah Sbei, ki je na lanskem SP in na letošnjem DP premagala tudi Tanjo Romano. Tanja na tem prvenstvu ni nastopila. Pri Barceloni je nastopila tržaška Slovenka Francesca Roncelli, ki se je na včerajšnjem kratkem programu uvrstila na 9. mesto. HOKEJ NA LEDU - 2. krog: Pustertal - Aquile FVG 5:3 ROKOMET - 1. SRL: Trebnje -Cimos Koper 30:26, Krka - Gorenje 18:34, Maribor Branik - Šmartno 32:22, Loka - Ormož 35:26. LIGA PRVAKOV, Skupina A: Kiel -Chambery 35:23, Barcelona -Rhein-Neckar Lowen 30:31; danes: Kielce - Celje PL. nogomet - Triestina šele jutri v Modeni Testini: »Glede na vse težave začetek sezone za nas pozitiven« športel Šesti krog B-ligaškega prvenstva se bo zaključil z jutrišnjo večerno tekmo med Modeno in Triestino (pričetek ob 20.45). Na stadionu Braglia želijo Tržačani nadaljevati z nastopi brez poraza. V gosteh so v Empoliju iztržili prvo točko, Iaconijevi varovanci pa so si nadejali, da tudi v Modeni vsaj ponovijo ta uspeh. Proti Emiliji Godeas in soigralci odpotujejo danes; kapetan Testini se sicer zaveda, da naloga ne bo lahka: »Poraz Modene s 4:0 proti Reggini pred tednom dni ne sme varati. Modena je solidna ekipa (na lestvici ima točko več od Tržačanov, op.p.), ki razpolaga z nekaterimi zelo kakovostnimi igralci.« Med temi je tudi Cristian Pas-quato, ki je lani igral za Triestino. V prvih nastopih je navdušil, nato pa je tudi on občutil težave, ki so Triestino pripeljale najprej do končnice za obstanek, nato do izpada v nižjo ligo. Modena se je prejšnji teden dodatno okrepila, saj je podpisal pogodbo izkušeni napdalec Claudio Bellucci, ki je vrsto let igral v najvišji ligi (Na-poli, Sampdoria, Bologna idr.). Testini je prepričan, da lahko kljub kakovosti nasprotnika Triestina iztrži pozitiven izid: »Mislim, da se naša forma vzpenja. Tudi sam se počutim iz tedna v teden bolje, čeprav nisem še dosegel viška forme. Mislim, da rase celotna ekipa in začetek prvenstva gre oceniti pozitivno, tudi glede na vse težave, s katerimi smo se morali spopasti med poletjem.« Triestina je v teh prvih krogih pokazala določene težave v napadu, a tudi s tega vidika naj bi videli v prihodnjih tekmah določen napredek: »Marchi je po mojem mnenju zelo kakovosten in koristen igralec, tudi Godeas in Della Rocca stopnjujeta formo. Gre za bolj postavne igralce, ki potrebujejo nekaj več časa.« Iaconi s postavo nima večjih težav. Še bo odsoten Lunardi-ni, tako da bo na sredini potrdil Matuteja in Filkorja, nobene novosti pa naj ne bi bilo niti v obrambi in vezni vrsti; postava Trie-stine bi morala potemtakem biti sledeča: Colombo, DAmbrosio, Brosco, Scurto (DAiello), Malago', Toledo, Filkor, Matute, Testini, Marchi, Godeas. (I.F.) B-LIGA IZIDI 6. KROGA Piacenza - Siena 0:1, Atalanta - Reggina 1:1, Crotone - Sassuolo 2:0, Empoli Grosseto 1:0, Frosinone - Varese 1:0, Novara - Livorno 4:1 , Padova - Albinoleffe 2:0, Pescara - Torino 2:0, Portogruaro - Ascoli 2:1, Vicenza - Cittadella 1:0. Jutri ob 20.45 Modena - Triestina Siena 6 4 2 0 9:4 14 Novara 6 4 1 1 11:4 13 Vicenza 6 S 1 2 8:6 10 Portogruaro 6 S 1 2 6:6 10 Crotone 6 2 4 0 8:4 10 Empoli 6 2 4 0 5:S 10 Ascoli 6 2 S 1 8:5 9 Atalanta 6 2 S 1 5:2 9 Frosinone 6 2 S 1 6:5 9 Padova 6 2 S 1 8:S 9 Reggina 6 2 2 2 8:7 8 Sassuolo 6 2 1 S 8:7 7 Torino 6 2 1 S 6:8 7 Modena 5 2 1 2 4:8 7 Livorno 6 1 S 2 5:9 6 Varese 6 1 S 2 4:6 6 Pescara 6 1 S 2 4:5 6 Triestina S 1 3 1 3:4 6 Grosseto 6 1 2 S 4:6 5 AlbinoLeffe 6 1 2 S 5:10 5 Cittadella 6 1 1 4 4:10 4 Piacenza 6 0 1 5 3:10 1 PRIHODNJI KROG : 1.10. ob 20.45 Ascoli - Livorno, 2.10. ob 15.00 Albinoleffe - Pescara, Cittadella - Empoli, Grosseto - Frosinone, Piacenza - Padova, Reggina - Vicenza, Sassuolo - Atalanta, Siena - Modena, Torino - Portogruaro, Triestina Crotone, 4.10. ob 20.45 Varese - Novara Jutri, če ne bo stavke, začetek 19. sezone Oddaja v nespremenjenem obsegu, začetek namenjen Krasu Jutri ob običajni uri, 22.30, bo znova šel v eter Športel, oddaja o zamejskem športu na televiziji Koper-Capodistria. Devetnajsto leto zapored bo oddajo vodil Igor Malalan, ki je prvič v koprski studio stopil leta 1992. »Oddaje o zamejskem športu so se pravzaprav začele leto prej, ko je v Kopru o slovenskem športu v Italiji poročal pokojni profesor Bojan Pavle-tič. Prihodnje leto bomo tako praznovali dvajset let oddaj, namenjenim Slovencem v Italiji. Mednje spada še oddaja Brez meje in nekoč smo lahko gledali tudi satirično oddajo TV Poper,« se spominja Igor Malalan, ki je še dodal: »Odkar sem tu v Kopru, se borim, da bi z dodatnimi finančnimi sredstvi izboljšali oddajo. To pa se doslej ni nikoli zgodilo. Nasprotno, krčevito se zavzemamo za to, da bi obdržali polurno oddajo.« Nespremenjena je tudi ekipa sodelavcev: Jara Košuta, Jari Jarc in Nikol Križmančič. Jutrišnja oddaja bo v celoti namenjena nogometu, oziroma Krasovemu zgodovinskemu napredovanju v D-ligo. V studiu bodo Krasov predsednik in športni vodja Goran Kocman, trener državnih mladincev Marino Kragelj ter no- Voditelj oddaje Igor Malalan gometaš Alen Carli, ki je bil do lani naš edini poklicni igralec pri gradiški Itali v nekdanji C2-ligi. V studiu bo obenem tudi predsednik Primorja Roberto Zuppin. Primorje je namreč edino slovensko tržaško društvo, ki letos ne sodeluje pri združenih mladinskih nogometnih ekipah. Zuppin bo povedal, zakaj proseški klub ni pristopil k sodelovanju. Na telefonski zvezi bo s studiom povezan tudi odbornik Zarje Gaje Marco Arduini. Sodelavci so obenem pripravili intervju z repentaborskim županom Markom Pisanijem. Drugih prispevkov in nagradne igre Poglej me v oči tokrat izjemoma ne bo. Kdor bo zamudil ponedeljkovo oddajo bo Športel znova na ogled ob sredah, in sicer na spletni strani www.zame.tv. V Kopru so obenem posodobili režijo. »Priključili smo se na digitalni sistem in odslej boste lahko koprsko TV videli tudi v Trstu. Kupiti pa morate nove televizije ali dekoderje MPEG4,« je še opozoril Malalan. Na koncu nam je še namignil, da bi lahko prva oddaja »šla po vodi« zaradi splošne stavke v javnem sektorju v Sloveniji. »A to bomo izvedeli šele v ponedeljek zjutraj,« je dodal Malalan. (jng) 24 Nedelja, 26. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / KOŠARKA - Državna C-liga Jadran začel z zmago Trda obramba, veliko srce Tekma ni bila lepa, a Vatovčega »roka« se že pozna - Ban končal v velikem slogu Jadran Qubik - Latisana 58:54 (10:14, 28:26, 41:35) JADRAN: Tomasini 5 (-, 1:4, 1:1), Ban 16 (6:6, 2:5, 2:2), Marušič 11 (1:2, 5:6, 0:l), Malalan 9 (1:2, 4:4, -), Franco 7 (-, 2:5, 1:3), Oberdan 4 (-, 2:5, 0:1), Cohen 4 (1:2, 0:2, 1:3), Slavec 2 (-, 1:5, 0:2), trener Vatovec. SON: 20; PON: Oberdan (40); izgubljene žoge 21, pridobljene žoge 13. Jadranovci so začeli prvenstvene nastope v zahtevni državni C ligi s tesno domačo zmago proti novincu Latisani. Kar številni gledalci gotovo niso uživali ob igri obeh ekip, pomembno pa je, kot je po tekmi dejal trener Vatovec, da je ekipa vknjižila prvi točki. Tekma je bila sicer izenačena, v končnih minutah zelo razburljiva, Jadran pa je zasluženo zmagal, ker je predvsem v drugem polčasu igral z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. Na obeh straneh je bilo kar nekaj napak, na koncu pa je slavila ekipa, ki je manj grešila in pokazala "veliko srce". Že na prvem srečanju je bilo jasno opaziti Vatovčevo "roko". Od svojih fantov zahteva maksimalno zbranost, veliko požrtvo-valnsot in borbenost. Že na tekmi proti La-tisani se je to odlično obrestovalo, upati je, da bo tudi v prihodnje tako. Tekma se ni začela najbolje za jadra-novce, ki so delovali precej zakrčeno, tako da so gostje takoj povedli s 6:2, v 5. minuti pa z 10:5. Gostitelji so odpovedali predvsem pri metu na koš, saj so grešili tudi z lahkih položajev. Tudi številne menjave igralcev niso kaj prida zalegle. Še najbolje se je v tem delu odrezal center Marušič z nekaterimi lepimi koši. Z dobro obrambo pa so jadranovci le zaustavljali napade gostov, tako da se je prva četrtina končala z zelo nizkim izidom 10:14. V drugi četrtini je naše moštvo začelo bolje in v 12. minuti prvič povedlo s točko razlike (17:16). V napadu se je končno "odprlo", mladi Borut Ban je z uspešno trojko dobil več samozavesti in odtlej začel igrati veliko bolje, tako da je bil na koncu tekme s 16 točkami najboljši Jadranov strelec. V tem delu naj omenimo tudi nekaj lepih potez Tomasinija, ki je kljub poškodbi priskočil ekipi na pomoč. Manj uspešno je na uvodni tekmi igral Cohen. Igra je bila zelo izenačena tudi v tretji četrtini. Le proti koncu si je uspelo jadra-novcem priigrati najprej štiri točke (39:35) in nato skleniti četrtino s 6 točkami prednosti (41:35). Francova trojka je v drugi minuti zadnje četrtine prinesla gostitlejem najvišjo prednost na srečanju (44:35) in odtlej so ja-dranovci trdno držali prednost 7-8 točk do dveh minut pred koncem, ko so gostje z odličnim playem Celottom s trojko znižali zaostanek na 4 točke (50:54). Zadnje akcije so bile izredno razburljive, odločilni točki s pro- Matteo Marusič je proti Latisani zbral 11 točk (5:6 pri metu za dve točki) kroma stima metoma je 10 sekund pred koncem dosegel najmlajši na igrišču Borut Ban, ki mu roka ni zadrhtela. Veselje igralcev in navijačev je bilo po tekmi veliko. Zadovoljen z zmago, toda ne z igro je bil tudi Jadranov trener Walter Vatovec, ki je o srečanju dal "slikovito" izjavo: »Mislim, da je bila ta kar velika pornografska košarkarska prireditev, je bilo pa v tej pornografiji kar veliko srca. Zmago smo zaslužili ne s tehničnim in ne taktičnim znanjem, temveč ker so igralci pokazali veliko srce in zato jim tudi čestitam.« Trener gotov in nekdanji Jadranov vodja Bosini pa je športno priznal, da je Jadran zasluženo zmagal in dodal: »Ekipi sta si bili po igri precej podobni in izenačeni, mi pa nismo izkoristili nekaj ugodnih priložnosti, da bi si prigrali prednost.« (lako) Ostali izidi: Spilimbergo - NBU Videm 63:67, Codroipese - San Daniele 67:74, Mon-tebelluna - Conegliano 77:58. TENIS Padriče: Finale veteranov Na teniških igriščih padriško-gropajske Gaje bodo danes zaključni boji pokrajinskega prvenstva za veterane. Med finalisti je v ženski konkurenci tudi članica domačega kluba Cirila Devetti. Začetek ob 14.30. Kras Domači šport Danes Nedelja, 26. septembra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Torviscosi: Torviscosa Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Standrežu: Juventina - Lumignacco; 15.30 v Križu: Vesna -Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Mariano; 15.30 v Dolini: Breg - Gradese; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San Canzian NAJMLAJŠI - 10.30 v Romansu: Pro Romans -Juventina Jutri Ponedeljek, 27. septembra 2010 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 21.00 v Vidmu: Snaidero -Jadran NOGOMET - V 3. krogu 3. amaterske lige Pri Mladosti so bili po tekmi razočarani Mladost - Pro Farra 2:2 (1:0) STRELCA ZA MLADOST: Černe v 30. in Peric v 82. min. MLADOST: Bernardi, Bagon (od. 70. Bensa), Radetič, Kobal, Zotti, Vit-turelli, Bressan, Ferletič, Ribezzi (od 55. P. Cristofaro), Černe, Peric. Trener: L. Cristofaro. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so bili v taboru Mladosti precej razočarani. »Tokrat bi morali osvojiti vse tri točke, saj smo dvakrat povedli, gostje pa so nas dvakrat ujeli,« je po tekmi dejal spremljevalec doberdobske ekipe Ezio Bressan. Mladost je po prvem delu vodila z 1:0. Mrežo ekipe iz Fare je zatresel Rok Černe, ki je streljal od roba kazenskega prostora. V prvem polčasu so Cristofa-rovi varovanci igrali dobro. V drugem delu so vsi trije zadetki padli v zadnjih dvajsetih minutah. Pro Farra je okrog 30. minute izenačila s pravim evrogo- Spomnili so se Ivana Lesizze Kontovel - Sokol 69:58 (18:10, 35:30, 58:43) KONTOVEL: Bufon, Paoletič 5, Starc, 4, Rogelja, Gantar, Šušteršič 16, Švab 8, Lisjak 12, Zaccaria 13, Vdopivec 4, Regent, Hrova-tin 2, Posar 2, trener Brumen. SOKOL: Umek 16, Hmeljak 9, Sossi 5, Vescovi 6, Zavadlav 2, D. Malalan 3, Guštin 5, Sedevčič 4, Vidali 6, Piccini 2, P. Rogelja, Žužek, Trampuž, Semolič, Košuta, trener M. Emili. 3 točke: Šušteršič 2, Paoletič 1; Umek 2, D. Malalan 1. Ivan Lesizza je v našem košarkarskem (in ne samo) krogu pustil nepozaben spomin. Zapustil pa nas je že pri 36 leti starosti (septembra 2007). Pri Sokolu se odtlej spominjajo na svojega igralca in odbornika z organizacijo turnirja, letos pa so to storili z memorialno tekmo med domačim moštvom in Kontovelom. Pred srečanjem je Sokolov predsednik Savo Ušaj v svojem pozdravnem nagovoru igralcem obeh moštev in še kar številnemu občinstvu orisal lik Ivana Lesizze, ki je bil Sokolov igralec in odbornik ter pomagal tudi pri drugih vaških organizacijah, tako da ga bodo vsi ohranili v najlepšem spominu. Spomnil se je tudi na Ivanovega očeta Livia, ki je Sokolu in Jadranu nudil neprecenljivo pomoč. Na samem srečanju je po pričakovanju zmagal Kontovel, ki nastopa v D ligi. Moral pa se je kar pošteno potruditi, da je strl odpor trdožive domače ekipe, ki je sestavila kakovostno in predvsem mlado moštvo za promocijsko prvenstvo. »Zelo lepo je videti toliko mladih obrazov v obeh ekipah,« je po tekmi zadovoljno pristavil Sokolov predsednik Ušaj. (lako) lom. Za repliko je sedem minut kasneje poskrbel Mauro Peric, v drugem delu med boljšimi na igrišču, ki je v polno zadel z lepim polobratom. Ko je vse kazalo, da bo bodo tri točke ostale v Doberdobu, so gostje presenetili v protinapadu in še drugič premagali Bernar-dija. Treba je še dodati, da je pred tem Černe zadel tudi prečko. Tudi Černe je tokrat igral zelo dobro. V prihodnjem krogu bo Mladost gostovala v Ločniku. »Žal tudi letos, vsaj tako kaže, nimamo sreče. Upam, da nam bo na prihodnji tekmi uspelo prebiti led,« je dodal Bressan. TURNIR SKALA V GABRJAH - Zaradi slabega vremena so odložili vse tekme mladinskega turnirja Skala v Ga-brjah, ki so bile na programu včeraj in danes. Turnir mlajših cicibanov se bo tako nadaljeval v sredo ob 16.40 (ob 18.45 bo nagrajevanje), turnir cicibanov pa v četrtek ob 17.00 (nagrajevanje ob 19.30). KOŠARKA Memorial Tavčar: prva Servolana 17. memorial Borisa Tavčarja v priredbi KK Bor. Za 3. mesto Breg - Venezia Giulia 64:60 (21:11, 36:25, 51:41) BREG: Schillani 4, Grimaldi 4, Ciacchi 4, Ferfoglia 9, Richter 10, Samec 9,Zeriali 4, Visciano 9, Semec 11. TRENER: Krašovec. Finale Bor Radenska - Servolana 63:68 (11:18, 31:35, 44:52) BOR RADENSKA: Bole 2 (-, 1:3, 0:3), Madonia 11 (2:2, 3:12, 1:4), Krčalič 2 (2:2, 0:1, -), Crevatin 19 (3:3, 2:2, 4:7), Celin nv, Gallocchio nv, Fu-marola 8 (3:5, 1:9, 1:2), Burni 14 (4:6, 5:10, 0:6), Bocciai nv, Zanini 7 (2:4, 1:4, 1:2). TRENER: Popovič; S0N:20; PON: Bole (36. min.) Memorial Gombač: Servolana - Libertas 71:73, Bor - Barco-lana 88:29. Današnji spored: za 3. mesto (ob 9.30): Servolana - Barcolana, Finale (ob 11.00): Bor - Libertas ODBOJKA Jadranski pokal: Sloga Tabor že v naslednji fazi Triestina Volley - Sloga Tabor Televita 0:3 (22:25, 14: 25, 18:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Cettolo 12, Fermo, Iozza, Kante 7, Nigido 3, Ambrož Peterlin 11, Matevž Peterlin, Riolino, Slavec 11, Veljak 5, Privileggi (libero). Trener Lucio Bat-tisti. Sinoči so v telovadnici šole Vascotto igralci Sloge Tabor Televita dosegli tretjo zaporedno gladko zmago v Jadranskem pokalu in se tudi matematično uvrstili v naslednjo fazo. Tekma je bila nekoliko izenačena le v prvem setu, ko so domačini bili za krajši čas tudi v vodstvu, nakar so Slogaši takoj vzpostavili pravilno razmerje moči. Srečanje je bilo od drugega seta dalje povsem enosmerna, Sloga Tabor je dosegala točke z vseh pozicij, zelo učinkovit pa je bil tokrat zlasti blok. NOGOMET Zmagala le Vesna DRŽAVNI MLADINCI Montebelluna - Kras Repen 2:1 (1:0) KRASOV STRELEC: Martini v 70. min. KRAS REPEN: Zetto, Gobbo (Mariut-to), Doliani, Bertocchi, Pečar, Carli (Nardini), D'Aliesio, Damato, Martini, Jankovic, Visca (Marino). Trener: Kragelj. Krasovi mladinci si v Montebelluni niso zaslužili poraza. »Predvsem v drugem polčasu smo igrali dobro in smo bili boljši od gostiteljev, ki so sicer solidna ekipa. Bolj pravično bi bilo, če bi osvojili točko,« pravi Krasov trener Marino Kragelj, ki ga je sodnik v drugem polčasu izključil. Gostitelji so z enajstmetrovke povedli v 30. minuti, a v isti akciji so gostitelji prej storili prekršek. V drugem delu je Montebelluna dosegla še drugi zadetek. Odtlej pa so rdeče-beli prevzeli pobudo v svoje roke in v 70. minuti zmanjšali zaostanek z Jarom Martinijem. »Nato smo imeli še tri lepe priložnosti in sodnik nam ni dosodil čiste enajstmetrovke. Škoda, ker bi si zaslužili kaj več. Tokrat sta bila odsotna Zeriali in Jarc. Prepričan sem, da bi z njima to tekmo zmagali,« je zaključil Kragelj. Ostali izidi: Chioggia - Tamai 3:3, Concordia - Union Quinto 3:3, Pordenone -Treviso 3:0, Sanvitese - Opitergina 3:0, Vene-zia - Torviscosa 5:0, Belluno - SandonaJesolo 1:2. DEŽELNI MLADINCI Pro Gorizia - Juventina 3:3 (2:2) JUVENTININA STRELCA: Bizai 2, Marchiolo. JUVENTINA: Montagnier, Gramazio (Stoto), Scarlata, Peric, Grusu, Graba (Gabulla), Mauro (Iurilli), Marchiolo (Cadez), Colel-la (Furlan), Picek, Bizai. Trener: Currato. Mladinci Juventine so tokrat igrali zelo dobro in bi si na koncu zaslužili vse tri točke. Kar trikrat so povedli, Pro Gorizia pa jih je vsakič ujela. Monfalcone - Vesna 0:2 (0:0) STRELCA: Ronci v 75. in A. Marjano-vic v 90. min. VESNA: Zacchigna, Puric, Brass (Cer-kvenic), Žerjal, M. Marjanovič, Hoffer (A. Mar-janovič), Candotti, De Pasquale, Ronci, Ma-strogiacomo, Viviani (A. Čok). Trener: Zucca. Vesnini igralci so z dobro igro v drugem polčasu strli odpor Tržičanov. »Fantje so se potrudili in smo igrali dobro. Pohvaliti moram vse fante,« je dejal trener Fabio Zucca. Oba Vesnina gola sta padla v drugem polčasu. Ostali izidi: Ronchi - Aquileia 0:1, Fin-cantieri - San Luigi 1:6, San Giovanni - Zaule 1:1, Sistiana - Trieste Calcio 1:2, Ponziana -Muggia 3:1. Tečaj plezanja AO SPDT Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja tudi letos začetni-ški plezalni tečaj. Prvo informativno srečanje bo jutri, ob 20.00 v telovadnici v Bazovici (Športni center Zarja). Udeleženci tečaja bodo na devetih srečanjih spoznali osnovne prvine tehnike plezanja in varovanja v steni. Ob plezanju v naravi dopolnjujejo tečaj zanimiva strokovna predavanja o prvi pomoči v gorah, vre-menoslovju v gorah in športnemu plezanju. Drugo srečanje bo v petek, 1. oktobra. Na njem se bodo tečajniki seznanili s tehniko varovanja. Tečaj nato predvideva tri srečanja na ple-zališčih v naših krajih (3., 10. in 17. oktobra), zaključno srečanje pa bo v Bazovici v petek, 22. oktobra. Predavanja bodo ob sredah ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (6., 13. in 20. oktobra). / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 25 italija - »Spletnk^govor predsednika poslanske zbornice Fini: Če je moj svak lastnik stanovanja, bom odstopil »Morda sem naredil kakšno napako, nisem pa ravnal nezakonito ali pa oškodoval državo« RIM - »Če je moj svak Gianfran-co Tulliani morebiti lastnik stanovanja v Montecarlu, sem pripravljen odstopiti z mesta predsednika poslanske zbornice.« To je sinoči dejal Gian-franco Fini v govoru, v katerem je obravnaval afero stanovanja v Monte-carlu ter v bistvu pozval Silvia Berlus-conija in njegove pristaše, naj prenehajo z obrekovalno kampanjo proti njemu. In to ne samo za dobrobit desne sredine, ampak italijanske politike, »ki ponuja državi in tujini zelo klavrno predstavo o sebi«. Dnevnika Libero in Giornale (last Berlusconijeve družine) že nekaj časa očitata Finiju, da je dejansko razprodal premoženje nekdanjega Nacionalnega zavezništva. Stanovanje v Montecarlu, ki ga je stranki podarila neka premožna Italijanka, naj bi po čudnih poteh prišlo v roke Finijevega svaka. To naj bi dokazovali neki dokumenti v državici S. Lucia v Karibskem morju, ki pa jih je italijanski odvetnik Renato Elle-ro označil za lažnive in ponareje. Elle-ro, nekdanji senator Severne lige, pravi, da je lastnik stanovanja v Monte-carlu njegov neimenovani klient in ne Finijev svak Tulliani. »Morda sem storil kakšno napako, nisem pa storil kaznivih dejanj in nisem finančno oškodoval italijanske države,« je sinoči dejal predsednik poslanske zbornice. Fini je pozval Berlusconija, naj prepreči nadaljnje spore o stanovanju v Montecarlu in naj pristane na politično soočenje. To je edina pot za rešitev sedanje vlade, druga izbira so predčasne volitve, na katerih bi Fini gotovo nastopil s svojim gibanjem oziroma stranko. Zadnji poziv torej za rešitev desne sredine, če sploh lahko še govorimo o desni sredini. Pristaši predsednika poslanske zbornice so seveda pozdravili Finije-ve besede, v Ljudstvu svobode pa menijo, da sinočnji govor ni razčistil ničesar glede stanovanja v Montecarlu. Oglasil se je tudi Antonio Di Pietro, ki pravi, da bi morala odstopiti oba li-derja desne sredine, to se pravi Berlusconi in Fini. S povsem drugimi problemi pa se je včeraj ukvarjala predsednica Con-findustrie Emma Marcegaglia. Berlus-conijevo vlado je še enkrat pozvala, naj neha z optimističnimi ocenami gospodarskega stanja v Italiji, ki postaja že dramatično. »Italija potrebuje močno vlado in ne teh nizkotnih afer,« je poudarila Marcegaglia. Kje so časi prijateljskih objemov med Gianfrancom Finijem in Silviom Berlusconijem? Očitno zelo daleč ansa new york - Srbski predsednik v ZN Tadic: Srbija pripravljena na dialog s Prištino NEW YORK - Srbski predsednik Boris Tadic je v včerajšnjem nastopu pred Generalno skupščino ZN v New Yorku dejal, da je Srbija pripravljena na dialog s Prištino, in izrazil prepričanje, da bo vodilna vloga Varnostnega sveta ZN pri določitvi celovite rešitve vprašanja Kosova ostala prevladujoča in bo podelila legitimnost izidu celotnega procesa. "Stališče Srbije se ni spremenilo. Srbija nikoli ne bo priznala enostransko razglašene neodvisnosti Kosova niti eksplicitno niti implicitno. To je zapisano v naši ustavi," je v govoru na splošni razpravi 65. zasedanja Generalne skupščine ZN izjavil Tadic. Srbski predsednik je ob tem poudaril, da se je Srbija pripravljena vključiti v proces, za katerega se pričakuje, da bo pripeljal do kompromisne rešitve vprašanja Kosova, sprejemljive za obe strani, v okviru mednarodnega prava.Tadic je tudi spomnil, da je dialog med Beogradom in Boris Tadič Prištino možen na podlagi resolucije o Kosovu, ki je bil usklajen z Evropsko unijo in ga je Srbija v Generalno skupščino ZN vložila 8. septembra, ta pa jo je potrdila 9. septembra. Resolucija priznava julijsko odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu in pozdravlja pripravljenost EU za pomoč pri dialogu med sprtima stranema. Ponovil je tudi stališče Srbije, da pomeni enostranski poskus odcepitve Kosova kršitev temeljnih načel Ustanovne listine ZN, Helsinške listine in resolucije VS ZN 1244. Večini držav članic ZN se je Tadic zahvalil, ker so se vzdržale od priznanja tega enostranskega dejanja. V svojem govoru je Tadic opozoril tudi na problem organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu. Po njegovem mnenju predstavlja ta največji posamezni izziv za Srbijo, pa tudi za celotno regijo. "Bojim se, da v regiji bijemo bitko s časom. Jugovzhodna Evropa bo postala bodisi most med Evropo in Vzhodom, ali pa okop pred organiziranim kriminalom, ki skuša prodreti do Evrope. To je strateško vprašanje, ki zadeva vso Evropo," je poudaril Tadic. (STA) 57. sejem Casa Moderna na ogled do 3. oktobra Na videmskem sejmišču so včeraj slovesno odprli 57. sejem stanovanjske opreme in pripomočkov Casa Moderna. Sejem vsako leto privabi več kot 150 tisoč obiskovalcev, in to ne le iz Furlanije - Julijske krajine in sosednjega Veneta, pač pa tudi iz Slovenije, Avstrije in sploh celotnega območja skupnosti Alpe Jadran. Odprt bo do 3. oktobra in po napovedih se obiskovalcem obeta veliko novosti. Na 31.000 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine je prisotnih nad 500 razstavljavcev iz vseh koncev Italije. Posebno mesto si je letos zagotovilo sodobno pohištvo, predvsem kuhinjska oprema ter ideje za ureditev dnevne sobe oz. kopalnice, več novosti pa se obeta tudi v spalnici. Na svoj račun pa bo prišel tudi bio-dom. Boj za vodenje britanskih laburistov dobil Ed Miliband MANCHESTER - Britanski laburi-sti so za svojega novega vodjo izbrali 40-letnega Eda Milibanda, brata nekdanjega zunanjega ministra, ki položaj prevzema, potem ko je prejšnji britanski premier Gordon Brown po bolečem porazu laburi-stov na majskih parlamentarnih volitvah, na katerih so zmagali konservativci Davida Camerona, odstopil z vrha stranke. Prijeli Hrvata, obtoženega vojnih zločinov nad Srbi ZAGREB - Na Hrvaškem so včeraj prijeli nekdanjega člana hrvaške vojaške policije Milijenka Bajica, obtoženega za vojne zločine nad srbskimi ujetniki v nekdanjem splitskem vojaškem zaporu Lora. 44-letnega Bajica, ki je bil šest let na begu, so prijeli v bližini Omiša, medtem pa so ga že prepeljali v splitski zapor. Hrvaško vrhovno sodišče je pred tremi leti potrdilo razsodbo splitskega županijskega sodišča, ki je Bajicu zaradi vojnih zločinov nad srbskimi ujetniki v Lori odredilo šestletno zaporno kazen. Za vojne zločine v Lo-ri je bilo skupno obsojenih sedem ljudi. Nekdanji poveljnik zapora Tomi-slav Duic in njegov namestnik Ton-či Vrkic sta bila obsojena na po osem let zapora, medtem ko je sodišče sedemletno zaporno kazen dosodilo Davorju Banicu. Bajic, Emilio Bun-gur, Ante Gudic in Andelko Botic pa so bili obsojeni na šest let zapora. Med njimi sta trenutno na begu še dva, in sicer Bungur in Duic. Med vojno je bilo v zaporu Lora več kot tisoč srbskih civilistov in vojnih ujetnikov, večinoma pripadnikov nekdanje JLA, ujetih leta 1992 v BiH, ki so jih množično in brutalno mučili ter pretepali. italija - Polemika po izjavah župana Trevisa Federica Seganti nima posluha in zato ne poje italijanske himne Federica Seganti VIDEM - Nimam posluha in zato ne pojem italijanske državne himne, se diplomatsko izgovarja deželna odbor-nica Furlani-je-Julijske krajine Federica Seganti iz vrst stranke Severne lige. Župan Trevisa in njen somišljenik Gian Paolo Gobbo se je zavzel za prepoved italijanske himne, ki naj bi jo peli oziroma izvajali le ob navzočnosti vojakov, ob drugih priložnostih pa ne. Državne himne ne poje niti predsednik Pokrajine Videm Pietro Fon-tanini, deželni tajnik Severne lige za FJK. »Ne pojem državne himne, ker nisem suženj Rima,« podčrtuje Fontanini. Mamelijevo himno pa bo še naprej ponosno pel vladni podtajnik Roberto Menia. Tržaški politik očita Severni ligi, da ne pozna zgodovine in da stalno govori o Padaniji, ki v res- Roberto Menia nici ne obstaja oziroma obstaja le v glavah pristašev Bossi-jeve stranke. Menia jih vabi, da v kraju Bussetto obiščejo rojstno hišo Giuseppeja Verdija, kjer bodo lahko ugotovili, da je bil Verdi pristaš italijanskega Risorgimenta in ne navdihovalec nekakšne Padanije. Menia je sinoči govoril na prazniku Ljudstva svobode v Gradežu. Branil je predsednika poslanske zbornice Gianfranca Fini-ja. Publika ga je glasno prekinila, ko je dejal, da v italijanskem parlamentu sedijo tudi gospodične, ki niso sposobne za parlamentarno delo. Menia je na papirju še vedno namestnik deželnega vodje stranke Ljudstva svobode Silvia Berlusconija, čeprav politično gledano ni več član stranke. vreme - Po katastrofalnih poplavah pred tednom dni Kljub padavinam večjih težav v Sloveniji ni bilo LJUBLJANA - Zaradi padavin, ki so včeraj popoldne zajele večji del Slovenije in so se po napovedih meteorologov nadaljevale v noči na nedeljo, so pretoki rek v južni, zlasti pa v vzhodni Sloveniji, naraščali. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so najbolj narasle reke s povirji na Kozjanskem, na Pohorju, v Halozah, Slovenskih Goricah ter na Goričkem. Kot napovedujejo, so predvsem danes na izpostavljenih mestih možna manjša razlivanja. Poplavljene površine naj bi se nekoliko povečale na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa, Suhe krajine ter na Ljubljanskem barju. Že ponoči pa je zmerno porasla tudi Ljubljanica. Včeraj so se zaradi dežja že povečevali tudi pritoki Save v zgornjem in srednjem toku. Naraščati je začel pretok Kolpe. Danes bo ponovno narasla Krka, ki bo poplavljala na območjih vsakoletnih poplav. Medtem pa so reke v zahodnem delu Slovenije že včeraj dosegle največje pretoke in so tudi že začele upadati. Padavine, ki so ta konec tedna zajele Slovenijo, so povzročile nekaj težav, a o hujših posledicah niso poročali. Zaradi poplavljenega cestišča je bila za ves promet zaprta cesta Breg - Sevnica - Brestanica v Bla-ci, na cesti Maribor - Slovenska Bistrica v Zgornji Pol-skavi pri bencinskem servisu pa je bil promet oviran. Na območjih, kjer še odpravljajo posledice katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo prizadele pred tednom dni, so razmere včeraj posebej pozorno spremljali. Na Ljubljanskem barju je tako domačinom že od jutra pomagalo tudi 40 pripadnikov Slovenske vojske. Z ministrstva za obrambo pa so sporočili, da bo Slovenska vojska v primeru, da bi bilo to zaradi poplav potrebno, na prizadeta območja takoj poslala zahtevano število vojakov in opreme, ki so v pripravljenosti za reševanje. Kot pa je za STA dejal načelnik oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na Mestni občini Ljubljana Robert Kus, na območju Ljubljanskega barja voda ne narašča in ljudem ni treba skrbeti zaradi dodatnih poplav. Vodostaj bi se sicer lahko še rahlo povišal, a posledica naj bi bila predvsem to, da bo voda, ki je na barju sedaj, počasneje upadala. Tako civilna zaščita kot gasilci pa so seveda tudi v noči na nedeljo še vedno dežurali. Včeraj pa so padavine, ki so v noči na soboto zajele Furalnijo Julijsko krajino, precej težav povzročili na Pordenonskem. Na območju Valcelline je potok Varmo pri Barcisu poplavil deželno cesto št.251, ki so jo morali zapreti, promet po njej pa je spet stekel v popoldanskih urah. 26 Nedelja, 26. septembra 2010 KULTURA / kulturni dom v trstu - Predstava Nove evropske teatrske akcije NETA V predstavi Rdeče ostalo le malo od izvirnika turškega nobelovca Pamuka Stvaritev makedonskega režiserja Martina Kočovskega po motivih iz romana Ime mi je rdeča V tržaškem kulturnem domu se je nova gledališka sezona začela z dvema predstavama iz sklopa Nove evropske teatrske akcije - NETA, najprej je bil v petek na sporedu projekt makedonskega režiserja Martina Kočovskega Rdeče, ki je zgrajen na navdihih iz romana turškega pisatelja Orhana Pamuka Ime mi je rdeča, dan zatem je sledila drama poljskega dramatika Pawe-la Sala Mortal Combine v režiji Dina Mustafica. Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec iz leta 2006, je najslavnejši turški pisatelj. Roman Ime mi je rdeča iz leta 1998 splošno velja za njegovo najboljše delo; dogajanje je postavljeno v obdobje vladavine sultana Murata III., natančneje v leto 1591, ko je bilo oto-mansko cesarstvo še v polnem razcvetu, čeprav je bitka pri Lepantu dvajset let prej zaustavila Turke v Sredozemlju in se je šele leto prej končala osem-najstletna vojna s Safavidi, na katero je v romanu polno namigov. Osrednja zgodba, ki je zgrajena kot kriminalka z umorom že v prvem poglavju, pripoveduje o ilustracijah prečudovite knjige, v katerih naj bi po naročilu samega sultana najboljši tedanji istanbulski miniaturisti združili prvine starodavne orientalske ilustratorske tehnike z vplivi zahodnjaškega slikarstva, ki je odkrilo perspektivo in slikanje portretov, v katerih so naslikane osebe razpoznavne. Tako je osrednja tema romana v bistvu ravno kontrast med dvema civilizacijama, med ohranjanjem tradicije in sprejemanjem novega, ki prihaja iz nasprotnega tabora. Gre za skupinsko pripoved, v kateri številni nastopajoči govorijo v prvi osebi, celo mrtveci, živali in stvari, v poglavjih, ki so po njih naslovljena: Jaz mrtvec, Ime mi je črni, Jaz pes... Ime mi je rdeča je naslov 31. poglavju, in rdeča je res barva, a pomeni tudi umetnost, ustvarjalnost, strast. Od vsega tega je v predstavi, ki jo je ustvaril Martin Kočovski, le nekaj sledi, drobcev dogodkov in razmišljanj. Pa tudi po vzdušju in čustvih, ki vejejo iz romana in iz predstave, sta si stvaritvi povsem nasprotni. Kot je Pamukov roman v bistvu prežet z nekako umirjeno vedrino, je predstava Kočovskega srdita. Nastopajoči so zdaj osebe, zdaj tovorni konji, zdaj krdelo psov, ki se tepejo za kup prsti. Na raznih ravneh predstave se namreč po simbolih in alegorijah odvijajo različne zgodbe, ki si jih mora gledalec stalno na novo razlagati, denimo razmišljanje o razpadu Jugoslavije. Za tukajšnje gledalce je težavno odčitavanje seveda še dodatno zapletalo nepoznavanje jezikov sicer večjezične predstave, pri čemer so bili slabo berljivi napisi bolj malo v pomoč. Rdeče Martina Kočovskega bi lahko po izraznih prijemih uvrstili med predstave gledališke avantgarde, kakršna se je že dokaj ustalila od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, v kar spada tudi golota na odru, ki dandanes potrebuje solidno kontekstuali-zacijo, če naj ima sporočilni pomen. Kakorkoli že, mladim nastopajočim gre priznanje za trud in požrtvovalnost, ki so jo vložili. Predstavo si je v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu ogledala le majhna skupina gledalcev: morda je večino odvrnilo slabo vreme ali bojazen pred tujim in povrh eksperimentalnim delom. Res škoda, saj poznavanje umetniškega ustvarjanja v okoljih, ki so drugačna od našega, na nov način osvetljuje tudi našo ustvarjalnost. (bov) Posnetek s predstave Rdeča oglej - Zbiranje sredstev za boj proti raznim rakastim obolenjem Dobrodelni glasbeni večer Kot solista sta nastopila sopranistka Alessia Nadin in tržaški baritonist Damjan Locatelli - Zbor in orkester je vodil dirigent Fabio Pettarin Pred kratkim je bil v baziliki v Ogleju dobrodelni glasbeni večer z naslovom Koncert za angele - spomin za pomoč, namenjen spominu treh prezgodaj preminulih mladostnikov in obenem zbiranju sredstev za pomoč bolnim otrokom. Izkupiček koncerta, ki je bil letos jubilejni deseti, je bil namenjen združenju onlus proti levkemiji, linfomom in mielomom iz Vidma. V nabito polni baziliki je zazve-nela glasba angleškega skladatelja Johna Rutterja. Koncert so oblikovali mešani pevski zbor Corale Renato Portelli iz Mariana del Friuli, otroški zbor Corale Piccolo coro Artemia iz Torviscose in priložnostni orkester Music for Piece, ki ga sestavljajo predvsem glasbeniki iz Furlanije. Kot solista sta nastopila sopranistka Alessia Nadin in naš tržaški baritonist Damjan Locatelli. Zbor in orkester je vodil dirigent Fa-bio Pettarin. Na začetku je otroški zbor ob spremljavi harfe zares angelsko zapel For the beauty of the earth (harfistka Sopranistka Alessia Nadin in baritonist Damjan Locatelli v oglejski baziliki Giuditta Cossio). Sledila je skladba Pie Jesu iz Requiema za mezzosopran, mešani zbor in orkester, kjer je prišel do izraza lepo kultiviran lirični glas mez-zosopranistke Nadinove. Višek večera pa je predstavljala Rutterjeva Mass of the children (Maša za otroke) za dva solista, orkester, mešani in otroški zbor. Skladba je bila napisana leta 2004 v spomin na mladega sina, ki je malo prej izgubil življenje v prometni ne-sreči.Besedilo je v latinščini in ima tipično strukturo Misse brevis (brez vere): Kyrie, Gloria, Sanctus, Agnus Dei, z dodatnim delom Dona nobis pacem za bariton solo. Med izvajanjem latinskega dela, se petju mešanega pevskega zbora pridružijo še glasovi otroškega zbora, ki v angleščini poje svojo melodijo po verzih angleških pesnikov iz 16. in 17. stoletja kot so Thomas Ken, William Blake in Lancelo Andrews. Damjan Locatelli z žlahtnim baritonom in mezzosopranistka Ales-sia Nadin sta vrhunsko in z velikim občutkom do fraziranja podala dele iz maše, medtem ko sta ju orkester in oba zbora spremljala intonančno brezhibno in z ganljivo tenkočutnostjo, za katero se je treba zahvaliti tudi požrtvovalnemu dirigentu Pettarinu. Aplavzom številnega občinstva so se glasbeniki oddolžili z izvedbo The Lord bless you and keep you za zbor in orkester ter s ponovitvijo dveh delov Rut-terjeve maše. (V.V.) združenje chamber music - 9. klavirski festival Številni aplavzi za Nelsona Goemerja Argentinski pianist z briljantno in neoporečno tehniko izpeljal celoten monografski niz, ki je bil posvečen dvestoletnici Chopinovega rojstva Devetnajstletni ruski pianist Daniil Trifonov Združenje Chamber Music je pobudnik in organizator mednarodnega klavirskega festivala, ki stopa v svoje deveto leto. Letošnji niz je 20. septembra odprl devetnajstletni ruski pianist Daniil Trifonov, umetniški vodja festivala Fedra Florit pa je na tržaškem konservatoriju Tartini organizirala mednarodni posvet o ruski klavirski šoli, ki je letos rdeča nit festivala. O dediščini velikih pedagogov, kot so bili Heinrich Neuhaus, Vladimir Sofronitzkij in Konstantin Igumnov, so govorili priznani mojstri kot Sijavuš Gadžijev, docent na SCGV Emil Komel, Valerij Vosko-bojnikov in Massimo Gon. Dva odlična učenca prof.Gadžijeva, njegov sin Alexander in sicilski pianist Giuseppe Guarrera, bosta jutri oblikovala koncert v dvorani Victor De Sabata gledališča Verdi, v četrtek pa je nastopil argentinski pianist Nelson Goemer. Ne glede na pripadnost bolj ali manj imenitnim šolam so pianisti dandanes praviloma na zelo visokem tehničnem nivoju; koncerte, ki nam jih ponuja združenje Chamber Music, oblikujejo mladi in manj mladi poustvarjalci, ki se lahko ponašajo z zavidljivimi dosežki in priznanji. Nelson Goemer sodi v srednjo generacijo: star je enainštirideset let, osvojil pa je vrsto prestižnih tekmovanj, med katerimi gre izpostaviti zmago v Ženevi, šolal pa se je z odličnimi pedagogi, tako v rodni Argentini kot v Evropi in njegovo kariero bogatijo koncerti v najbolj imenitnih glasbenih ustanovah. Ob 200-letnici Cho-pinovega rojstva je Goemer oblikoval program, ki je bil monografsko posvečen poljsko-francoskemu klavirskemu velikanu: pohvalna, a tudi tvegana izbira, kajti od interpretov pričakujemo predvsem poezijo, intimno sozvočje z notranjim utripom, ki je Chopinu narekoval prosto oblikovane glasbene pripovedi. Balada št.1 op.23 v g-molu je zazvenela s polno zvočnostjo koncertnega kla- virja Fazioli, ki v prostrani dvorani Victor De Sabata pogosto preseže meje blagozvočja - kljub akustičnim blazinam, ki naj bi blažile pretiran odmev. Goemer je nato zaigral dva nok-turna, ki sta si po značaju in obliki dokaj sorodna - št. 1 v cis-molu in št. 2 v des-duru -, nato pa se je spoprijel z bolj obsežno sonato št. 2 v b-mo-lu op. 35, ki je zaslovela predvsem zaradi Žalne koračnice tretjega stavka, je pa zelo zanimiva in drzna v finalu. Svoje najlepše vrline je argentinski pianist pokazal v 12 etudah op.10: čeprav je zbirka op. 25 še bolj bogata na inventivnosti, so tudi prve Chopino-ve etude genialna serija glasbenih domislic, kjer umetniški pečat skoraj prekrije pedagoške smotre. Goemer je z briljantno in neoporečno tehniko odlično izpeljal celotni niz, posebno pohvalno je odigral osrednje etude, od št. 4 do št. 8 in si prislužil veliko aplavzov ter se poslovil z dvema dodatkoma. Katja Kralj / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. septembra 2010 27 GLEDALIŠČE SLOVENIJA V četrtek, 7. oktobra, ob 21.00 / Nastopajo skupine: YU GO! Darkwood Dub (Beograd), Bernays propaganda (Skopje) in Adam (Ljubljana). SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Gledališče Koper: »Papež«. V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. V četrtek, 30. september ob 20.00 / Kino Kino: britanski dokumentarni film: »Doba neumnosti«. KOPER Gledališče Koper V četrtek, 30. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / »Jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. LJUBLJANA SNG Drama Mala drama Jutri, 27. septembra, ob 20.00 / Spiro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: do četrtka, 30. septembra, ob 20.00. MGL Veliki oder Jutri, 27. septembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v torek, 28. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 29. septembra ob 19.30. Ljubljanski Grad - Lapidarij Danes, 26. septembra, ob 20.00 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. / Ponovitve: v ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 30. septembra, ob 19.30 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. / Ponovitve: v četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. V torek, 5. oktobra, ob 20.00 / »Tičja kletka«. (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev), priredba in režija Gašper Tič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 1. oktobra, ob 20.30 / Koncert. Dirigent: M° Julijan Kovatchev. Solist: Federico Agostini - violina. Program: Beethoven, Bruch in Čajkovskij. / Ponovitve: v soboto, 2. oktobra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 28. septembra, ob 20.15 Velika dvorana / Orkester in zbor Baročne akademije iz Detmolda ( Nemčija). Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens -basbariton. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 Velika dvorana / Ansambel Interactive Tokyo (Japonska). Dirigent: Junya Fuji-moto. PEDROVO Cerkvica na Pedrovem Danes, 26. septembra, ob 15.00 / »Bela Bizomka« monodrama. Nastopa: Romana Ercegovič. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 27. septembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / »Baročna akademija iz Detmolda«. Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Til-man Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. V torek, 28. septembra, ob 21.00 / Nastopata: Lovro Ravbar Quintett (Slovenija) in Radiostar (Danska), v sodelovanju z JazzDanmark. V četrtek, 30. septembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Aleksandar Markovic. Solistka: Tasmin Little - violina. / Ponovitve: v petek, 1. oktobra. Kino Šiška V sredo, 29. septembra, ob 21.00 / Nastopa ameriška zasedba Medeski Martin & Wood: John Medesky - hammond orgle, klavir; Billy Martin - bobni in Chris Wood - bas. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti lim-pidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Car-melicha pod naslovom: »Futuristic-herie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga)«. Na ogled je tudi razstava: »Futurismo russo. Opere di una col-lezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltel-la@comune.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Galerija Narodnega doma (ul. F. Filzi 14): do 15. oktobra, je na ogled razstava Klavdija Palčiča pod naslovom: »Odrska prepletanja«. Urnik: ogled je možen od ponedeljka do petka, med 9.00 in 12.00 ter ob četrtkih tudi med 15.30 in 18.30. Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): v petek, 1. oktobra, ob 17.30, bo otvoritev razstave Sare Co-nestabo, pod naslovom: »Predsednik petrolej«. Predstavila jo bo prof. Jasna Merku. Za glasbeno kuliso bosta poskrbeli violiniste Vera Sturman in Neža Zobec iz Glasbene matice, razreda profesorce Jagode Kjuder. Razstava bo na ogled do 30. oktobra, po urniku knjižnice. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava bo na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, SEŽANA - V spodnjem preddverju Kosovelovega doma Na ogled fotografska razstava motivov Krasa Marka Modica V Kosovelovem domu v Sežani so v spodnjem preddverju Male galerije Mira Kranjca odprli galerijo digitalne umetnosti Črni kot, v njej pa kot prvi razstavlja priznani slovenski fotograf Marko Modic, ki se predstavlja z motivi Krasa, naslovljeno Krasmosis. Številne zbrane ljubitelje fotografske umetnosti sta na odprtju pozdravila direktor in umetniški vodja Kosovelovega doma Gojmir Lešnjak Gojc in David Terčon, Iztok Osojnik pa je predstavil mladega, a že mednarodno uveljavljenega fotografa in njegove virtual- ne projekcije, ki jih je mogoče videti na petih ekranih (na vsakem od štirih ekranov se vrti 50 različnih posnetkov, na največjem pa kar 200 fotografij). Osojnik je predstavil kozmo-politski pomen besede Kras in dragocenost Modičeve projekcije zato, ker odpira pogled človeka, ki je svetovljan, na Kras. Ob klasičnem Krasu in panoramskih posnetkih namreč fotograf pričara lepote detajlov, z montažami pa barvitost in raznolikost Kosovelove pokrajine. »Kras imam že od nekdaj rad. David Terčon, Marko Modic in Gojmir Lešnjak Gojc (od leve) na odprtju razstave fotografij o.k. Z Gojcem pa sem pred letom dni navezal stike in tako v vseh letnih časih sem fotografiral in posnel Kras, pa ne samo na slovenski strani, ampak tudi v zamejstvu,« je poudaril Marko Modic. Razstava fotografij Marka Modica je v galeriji digitalnih umetnosti Črni kot na ogled do 14. novembra v času odprtja Kosovelovega doma. Kulturni dom je odprt ob delavnikih od 10. do 12. ure (tudi ob sobotah) in od 14. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom večernih predstav. Olga Knez med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom (ul. I. Brass 20): do 30. septambra je na ogled fotografska razstava: »12. fotosrečanje«, na kateri bodo sodelovali: Jana Jocif (SLO), Alek-sandar Nedic (HR), Dejan Pavlovic (RS), Tihomir Pinter (SLO), Loredana Princic (I) in Stefano Reia (I). Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ureter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Trav-nik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / V torek, 28. septembra, ob 18.00 bo odprtje slikarske regijske razstave JSKD z naslovom: »Portreti«. KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd- be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: Stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala v Štanjelu. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Nedelja, 26. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 11/14 TOLMEČ O 8/15 J .. V VIDEM O f^i 15/23 O PORDENON 13/22 TRBIŽ O 7/14 O 8/14 KRANJSKA G. ČEDAD O 13/22 CELOVEC O 10/15 O TRŽIČ 11/16 0 10/14 S. GRADEC CELJE 11/15 O MARIBOR O 11/14 PTUJ O M. SOBOTA 011/14 O KRANJ O LJUBLJANA 13/17 POSTOJNA O 10/15 KOČEVJE . o ' ČRNOMELJ N. MESTO 12/15 O ^^ ZAGREB 13/15 O UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 14/18 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno. V hribih modo možni nalivi v popoldanskih urah. Tudi v nižinah in na obali se bodo lahko pojavile krajevne plohe, predvsem v jutranjih urah. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo še deževalo, pogosteje v vzhodni polovici Slovenije.Naj-nižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C. J Izrazito atlantsko fronto je nad Italijo nadomestil nizek pritisk v višjih slojih, ki bo povzročil nestabilno vreme, tudi v naši Deželi, vse do jutri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.55 Dolžina dneva 11.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 10.09 A Nad srednjo Evropo, osrednjim Sredozemljem in Balkanom je ciklonsko območje. Z vetrovi severnih smeri bo nad naše kraje dotekal hladnejši in prehodno nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje še imeli pogoste vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.29 najnižje -32 cm, ob 11.46 najvišje 46 cm, ob 18.18 najnižje -39 cm, ob 0.16 najvišje 21 cm. Jutri: ob 6.03 najnižje -17 cm, ob 12.29 najvišje 37 cm, ob 19.36 najnižje -31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 4 2000 m............ 4 1000 m .......... 11 1500 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pogrebno podjetje Lipa Ob trenutku žalosti ... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. 2500 m............ 1 2864 m............0 tudi fci/i dopis iz pariza Svoboda, laičnost, demokracija Pravica do izražanja in svoboda sta v Evropi izredno pomembni vrednoti - Toda ali je Evropa res tako svobodomiselna? PARIZ - Septembra letos je za znano karikaturo Mohameda z bombo v turbanu karikaturist Kurt We-stergaard prejel nagrado za svobodo govora medijskega foruma M100. Priznanje je Westergaard dobil, kot je rekla kanclerka Merkel, zaradi pokončne drže kljub smrtnim grožnjam ekstre-mističnih muslimanskih skupin. Spomnimo se, da je karikatura sprožila splošno ogorčenje med muslimani in nekateri ekstremistični krogi so We-stergaardu zagrozili s smrtjo. Takrat se je Evropa postavila na stran karikaturista in poudarila, da gre za svobodo izražanja. Morda, toda že takrat so se mnogi spraševali, ali je pravi trenutek za karikature, ko so odnosi že tako napeti; pred dvajsetimi leti karikatura ne bi imela istega odmeva. Tu se torej postavlja vprašanje ali gre res za svobodo izražanja ali pa za politično izbiro. Poleg tega karikatura enači muslimane s teroristi in torej širi stereotipe oziroma napačno sliko islama, ki je pri nas že itak slabo poznan. Pomislimo na dogajanje zadnjih časov v New Yorku oziroma na demonstracije proti postavitvi mošeje nedaleč od »ground zero«: demonstranti so trdili, da gre za spoštovanje žrtev atentata, torej so kratko malo enačili teroriste in islam. Naši strahovi nas včasih tako preslepijo, da ne vidimo več realne plati stvari: ekstremisti so le fanatična veja islama, mnogi muslimani zavračajo teroristične akcije in poleg tega muslimanski svet, ki se razteza od Maroka do Indonezije in tudi izven teh meja, je ogromen teritorij z velikimi kulturnimi in etničnimi razlikami. Dalje Koran, kot vsako sveto knjigo, lahko razlagamo na več načinov; džihad, na primer, pomeni boj proti nevernikom, ampak tudi tisti boj, ki ga vsakdo vodi v sebi z namenom, da bi se izboljšal, da bi dosegel višjo duhovno raven. Če enačimo muslimane in teroriste, potem naj bi enačili tudi cerkev in pedofile? Pri tej primerjavi bi se mnogi zgražali... Je Evropa torej res tako svobodna, da nima tabujev, da se lahko dotika vseh argumentov? Pred kratkim sem intervjuvala fotografinjo in umetnico Jolo Kudelo, ki je po vzoru renesančnih slik s sakralnimi temami naredila fo- tomontaže s sodobnimi modeli, ki kažejo na današnjo družbo: temnopolti Jezus kaže na družbene spremembe oziroma na melting pot, sv. Boštjan upodobljen kot androgena ženska na spremembe odnosa med spoloma itd. Fotografije, ki so bile razstavljene po varšavskih ulicah so vzbudile ogorčenje. Res je, da so Poljaki še posebno verni, toda to kaže, da so v sam Evropi velike razlike med državami (zakaj bi potem dajali islam v en sam koš?). In dalje: če je Poljska katoliška, tudi lai- čna Francija ni tako svobodomiselna, kot bi si želela sama. Ko je kiparka Aima razstavila v Sorbonski kapeli (2004) kip ženske na križu, jo je morala kaj kmalu umakniti: figura je mnoge škan-dalizirala, češ kaj pa to pomeni, da se iz takih stvari ne norčujemo... Sploh nismo tako »prosti«, kot bi si želeli.Že res, da pri nas ne pride do groženj s smrtjo, toda še vedno ostajajo tabuji, še vedno obstajajo nedotakljivi argumenti. Jana Radovič Opčine - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 Tržič - Ul. San Polo 83 tel. 0481.411723 • fax 0481.419252 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 sanpoloo@yahoo.it zda Ženska z bučo pregnala medveda HELENA - Za neko žensko in njenega psa v ameriški zvezni državi Montana se je napad medveda končal srečno. Ženska je okoli 90 kilogramov težkega medveda pregnala z bučo s svojega vrta. Američanko je nekaj po polnoči prebudil hrup na dvorišču za hišo. Ko je šla pogledat, kaj se dogaja, je za hišo zagledala črnega kosmatinca, ki je napadel njenega 12-let-nega škotskega ovčarja. Ker je želela zaščititi psa, se je odločila preusmeriti pozornost nase. Medveda je z vso močjo brcnila v nogo, žival pa jo je s kremplji opraskala po nogi in raztrgala hlače. Pogumna ženska se je umaknila v notranjost hiše in skušala zapreti vrata, vendar ji je medved sledil. Z desno roko je zadrževala vrata, skozi katera je silil medved, z levo roko pa je z mize pograbila več kot 30 centimetrov dolgo bučko, ki jo je pred tem nabrala na vrtu, in jo zabrisala kosmatincu naravnost v glavo, kar ga je pognalo v beg. Skupina Abba proti danskim nacionalistom STOCKHOLM - Člani ene najbolj priljubljenih švedskih glasbenih skupin Abba so nacionalistični Stranki danskega naroda prepovedali uporabo oziroma predvajanje njihove uspešnice Mamma Mia na njenih srečanjih. Člani skupine namreč ne želijo, da bi se njihova skladba uporabljala v politične namene. (STA)