444 Listek. Amalijo Razpelovo, očarovalno ljubimko, gospodične Leopoldino Kovačičevo, Elo Kastelcevo, Tonico Pciničevo, ki so zvršile svoje uloge prav po aaojsterski; in ako bodo gospodje: yenic, Pleničar, Žužek, Cesnik, Virant in drugi dosedanji igralci posvečevali svoje izborae moči gledališkemu odru, prepričani smo, da postane novomeška čitalnica kmalu jedna prvih v deželi. O neugodnem poletnem času so predstave pojenjale, a kakor ču-jemo izza kulis, vežbajo iu urijo se naši diletantje prav pridno za predstave jeseni in po zimi, kajti ne marajo se zadovoljevati s tem, kar so že dosegli, ampak napredovati hočejo od predstave do predstave. Mi pak jim kličemo radostni: le tako dalje v prospeh svete domače stvari! * ^ * »Pedagogiško društvo« v Krškem je ravnokar izdalo in založilo „Pedagogiški letnik", obsezajoč „Občno vzgofeslov/e" (po dr. Jos. Michu poslovenil Fr. Gabršek), »Pouk o črtežih". s podobami, II. del (Jos. Bezlaj) in razne pedagogieno-didaktičiie spise. Cena knjigi je za neude i gld. 40 kr. (po pošti 5 kr. več). Poleg tega so se izdali posebni odtiski ,, Občnega vzgojeslovja" (cena 80 kr.) in „Pouka o črtežih" (cena 30 kr.); po pošti 5 kr. več. Ker so te knjige prve v tej stroki, nadejati se je obile naročbe. — Denar naj se pošilja odboru ,,Pedagodiškega društva" v Krškem. Dve doslej neznani knjigi. V neki izvirni pergameutni listini iz 1484. leta, katero sem meseca maja 1887. leta prepisal, našel sem naslednji dve knjigi omenjeni: »Librum sermonum de tempore hiemali et estivali in papiro in carta arcali Thonie de Haselbach; item librum sermonum de Sanctis dieti Tliome de Haselbacli in carta arcali.« Torej je neki duhovnik iz Leskovca na Kranjskem, z imenom Tomaž, te dve knjigi spisal in izdal že v srednjem veku. Fr. Šumi. Prenos Kopitarjevih kostij. Ker se je culo, da mestna občina dunajska opusti dozdanje pokopališče Sv. Marka (St. Marxer Friedhof), nasvetoval je prof. Leveč pred blizu dvema letoma, naj »Matica. Slovenska« poskrbi za to, da se umrjoči ostanki Kopitarjevi preneso v Ljubljano. Matičin odbor je v ta namen izvolil poseben odsek, da bi stvar pretehtal na vse strani. Ta odsek se je pozneje pomnožil z zastopniki mestne občine ljubljanske in deželnega odbora kranjskega ter stopil v dogovor z g. Ivan Navratilom na Dunaji, ki je jako radovoljno in točno pri ondotnem mestnem magistatu dognal vse, kar je bilo treba o tej stvari. Ker je pa odsek pozneje zvedel, da misli mestna občina dunajska umrjoče ostanke Kopitarjeve na svoje troške prenesti na ondotno osrednje pokopališče ter jih pokopati na posebnem mestu, odločenem »slavnim umrlim«, sklenil je odsek v zadnji seji z večino glasov, da Kopitarjevih kostij ni prenašati v Ljubljano, in sicer zategadelj ne, ker je za velikega učenjaka gotovo častneje, ako bode pokopan v izbrani družbi slavnih mož na Dunaji, kjer je kot glavni zastopnik slovanske učenosti prebil dolgo vrsto let življenja svojega. Odsek je naprosil tudi g. Navratila, naj se bla-goizvoli pobriniti za to, da se na novem pokopališči na Kopitarjevem grobu napiše zgodovinsko imenitna nagrobnica z njegovega nagrobnega kamena, a da se spomenik sam, katerega so mu po trudu prof. Fessla postavili čestitelji Kopitarjevi, prenese na Kranjsko iu morebiti shrani v deželnem muzeji. Nove muzikalije slovenske. 1. Cantus saeri in solemnitate Corporis Christi tam in expositione, quam in processione servientes ad IV. voces inaequales composuit Ig. Hladnik. Op. 7. Sumptibus auetoris. Pr. 80 cr. Tvpis J. Blasnik. Labaci. 1887. Prodaja katoliška bukvama. Ta lepi zvezek obseza zastopane skladbe za praznik presv. Rešnjega Telesa: 1. Gra-duale, 2. Ofertorij, 3. Pange lingua, 4. Himna »Sacris solemniis«, 5. »Verbum super-