558
Orsolya Gallos
Benedek Kiss (1943)
VABILO    Pridi k meni ob zori z makovim svitanjem, v jutranjih sončnih žarkih z lilijskim sklanjanjem!
Pridi z jutranjo slano,
lahko tudi z barvo na ustnicah,
pridi, če boš kri mojo
na mesojedih rožah videla!
Tudi opoldan lahko prideš k meni čez pašnike kužne.
Le pridi, ko popoldan udarja, ko na očeh imam metulja krila!
Najraje pa, ko je že mrak. Ko sonce razčetverjajo! Takrat!
In če odsotna boš sicer, ponoči pridi vendarle!
Pridi k meni ob vsakem času, ali izčrpana ali v batistu, pridi blagoslovljena z barvami, postlana v mojih razmišljanjih: ti, ki cveteš prek mene, ki mi prinašaš mene.
DVOJNI    Joj, tista hiša tam, MADRIGAL    joj, tista hiša — njen zid je korito, nje streha žalovanje:
lahko najdeš tja, našel boš tja. Toda to je tisto podnebje, to je tisti travnik!
559
Madžarska lirika šestdesetih let
okrasni pav se sprehaja, pavji piščanci:
do tja ne boš mogel,
do tja ne prideš. Joj, tista hiša tam, joj, tista hiša — tam živi tvoja smrt, tam te žalovanje doseže:
lahko najdeš tja,
našel boš tja! Toda to je tista druga! Tista druga dežela! vzmavričila se bo tista ptica, kamor koli boš šel:
do tja ne boš mogel!
do tja ne prideš!
Spremno besedo in pesmi prevedel I. Jože Olaj