74. številka. Izdanje za. torek 225. junija 1837. (T Trstu, t torek zjutraj dne 22 junija ^1897.)] Tečaj XXII. „SfiDINOBT*1 hbnjB po trikrat na teden ▼ ieatih i»-ianjih ob Covktli, 6«tv*kSh Vo Z jutranje iidanje 'n- haja ob ri. ari zjutraj, većerno pa ob 7. ur. — Ouojno izdanje stane : jeifen anenfio , f. 1.—, i«ven Avstrija f. 1.50 5R tri mnauo. . „ 3.— . a , 4.50 *r. pol letu , . „ 6.— , | , y._ nt t? m wro . . . 52,— ... 18.— je plaševat! naprej naročnino se oprava ozira. Fosaiai&je nturilke se dobivajo v pro-dajtiluiodh tobaka v Irutu po S nvč. i/visn Tnt-a po 4 nvč. DINOST Oglasi se raAano po tarifa t petita; ifc naslove i debelimi Arkansi te plaiuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do ma6i oglasi itd. >e računajo po pugrdbi Vsi dopisi naj ae po&tljajo uredbi.it*a ulica CAHerma At. IS. Vaako pun«o esrra biti frankovuno, kar nefrankov&c* se a« sprojamajo. Rokopisi so r.» rraćfijo. NaSočniao, reklamacije in spre jemo npravniHtvo ulica Molino jiit« oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino iu oglase je plačevati loco TrBt. Odprte reklama cije io proste poAtnine. ilaonio slotentkeg« političnega društva *m Primorsko. '„V edinosti J« M««" našim 99. II. četrtletje bliža se zvrSetku, a večina gg. naročnikov ni še doposlala naročnine za to četrtletje, akoravno smo vsem, ki so v zastanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store do 30. t. m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one častite gg. naročnike kateri niso Se plačali naročnine za III. četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina plačevati naprej. Upravništvo „Edinosti". Prosjak, Žid in Turek. Ni se treba ozirati v zgodovino nazaj, da sie prepričamo, da so ti trije činitelji bili v vseh dobah najnevarnejši j splošnemu miru, oziroma socijalnomu razvitku drugorodnega človeka ; sedanja doba priča nam o tem dejstvu istotako, kakor kaže zgodovina. Nemec — generalizovati bi tega pojma vendar ne smeli kar naravnost — gotovo pa pravcati Prusjak, je opasen še danes vsemu, kar ni germansko, ker njegovo načelo, a tudi njegov načrt se identifikuje z mislijo o germanizovanju vsega, s čemer prihaja v dotiko in temu načrtu slepo žrtvuje vse, kar mu prihaja pod roke. Prusjak smatra — in tega mu ne zamerimo — za Germanijo vse, kar govori nemški širom sveta, a on bi hotel tudi, da bi snelo iu moglo kedaj priti drugače — in to mu zamerimo —, da se praktično združi vse germanski govoreče ljudstvo v jedno velikonemško državo. Iii da bi ta država čim prej se svojimi mrežami prepregala ves svet, v ta namen si raznimi, po največ nemoralnimi sredstvi, prizadeva ponemčiti kar najhitreje vse, kar še ni ponemče-nega. Kar in kadarkoli pak se temu prizadevanju stavi v bran od strani drugih narodov, tedaj uporablja 9erman najkrntejše orožje in to na najrafi* niranejsi način, da bi se z vspehoin postavil na- FODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 136 ROMAN. — Francoski spisal Atphonse Daudet, preložil Al. B. — Sedaj je mogel švicarsko hišico v Asnišresu, katero je Sidonija pričela nazivati beznico, zame-niti z lepim gradičem, deset do petnajst milj od Pariza, mogel je povišati letno rento svojemu tastu in često podpirati Delobellea, čigar uboga žena je delala kakor črna živina. Pred vsem pa je mogel pozvati nazaj svojega br?.ta Frana in s tem izpolniti gorečo željo svojo. Neprestano je mislil na siromaka, ki je bil, pregnan v nezdravo podnebje, izročen samovolji trinoških predstojnikov, ki so svojim uradnikom dajati dopust, a jih brez pojasnil klicali nazaj. Dobremu Rislerju je nenadno, uedo-umno odpotovanje bratovo še vedno težilo srce, in hipni pojav mladeniča, jedva dovoljujoči Rislerju, da se ga je razveselil, je bil vendar vzbudil iu ojačil vse spomine na njiju prejšnje skupno življenje. Zanašal se je na to, da ko njegov stroj prav prične delovati, tudi za Frana v tvornici najde mesteca, kjer bode mogel biti koristen ter si preskrbeti bodočnost. — Kakor vselej je Risler tudi sedaj mislil le na tujo srečo; jedina, sebična želja sproti taki obrambi. Ni nam treba omenjati posebej vseh rarnih nakan zisteafc, vladajočega v nas, na katerega je (vsaj v najbližji minolosti), neposredno vplival Velegerman Bismarck, da bi ae na rokah in nogah povezal avstrijski Slovan in bi se istemu prezala žila narodnega obstanka; ni treba omenjati posebe prusjaske politike na zunaj, zlasti z ozirom na Rusijo in Francijo, katero poslednjo je Nemčija izzvala na boj, — dan na dan in slednji hip se dogajajo pojavi tega prusjaškega prizadevanja, podjarmiti si ves svet. In v očigled dejstvu, da je ta prusjaška politika tako skrivnostna, tako grozna in zavratna, da jo je smatrati kar naravnost tajnim komplotom zoper ves negerman* ski svet, se mora polotiti tega sveta skrajno žaleče spoznanje o stališču, katero zavzema v resnici nasproti napadajočemu in izpodkopajočemu Ger-manstvu. Nočemo iti na dalje v domnevanju o izvajanju prusjaške politike, saj nje tihotapno-nevarno nastopanje ne dopušča druzega, nego slutnje in domnevanja, ali ako bi hoteli prosledovati stvari v njih najtajnostniši k6t, tedaj bi se nam morda razkrilo marsikaj, pred Čemer bi se ježili lasje vsemu svetu. In ravno pri tem prosledovanju nam nehotč prihaja na misel, kako impertinenco izvestne reptili je Bismarckove ravnokar kličejo Avstrijo na odgovor in pojasnilo, o potovanju cesarja Frana Josipa v Petrograd; prav tako, kakor da je naš vlad r vazal Velikonemčije, kakor da se sploh ves svet ne sme niti ganiti brez privoljenja Germanov. V tem drznem in za vse druge države in narode žaljivem in izzivajočem nastopanju se zrcalijo jasno vsa velikonemška politika in nje konečni nameni. In v očigled dejstvu, v očigled takemu pojavu prusjaške gospodoželjnosti se moramo vprašati, ali zamore priti Evropa do pokoja tako v političnem kakor v socijalnem pogledu, dokler ruje v njej tak činitelj, kakoršna je grabežljiva politika Velikonemčije? Nikakor! (Zvršetek pride.) njegova je bila ta, da bi vse ljudi okrog sebe videl zadovoljno smehljajoče se. Naglih korakov je prišel na vogel Rue des Vieiles Haudriettes; pred tvornico je stala dolga vrsta voz in v svetlobi kočijskih svetilnic je videl senčne postave kočijažev, ki so se v voglih in kotih, katere je obranila stara hiša ukljub tlaku, skušali ubraniti padajočemu snegu in pri tem nenavadno oživljali puščobni del mesta. ,Giej, glej, pri nas je bal 1* je mislil vrli mož ter se spomnil, da je Sidonija priredila velik glasben večer s plesom, od katerega ga je odpustila, vedoča, „da ima vedno opraviti'.Veseliški šum, ki mu je ndarjal na ušesa, se je tako lepo ujemal z njegovimi načrti, z njegovimi sanjami o velikodušnem bogastvu, da ga je delal še veselejšega. Nekako slovesno je odprl velika, zaradi gostov le priprta vrata ter videl zadaj na vrtu sijajno razsvetljeno vse drugo nadstropje. Senčne postave so plavale sem ter tja za lahno gibajočimi se okenskimi zagrinjali in godba, ki se je v zamolklih glasovih slišala sedaj tiho, sedaj glasneje, je nekako spremljevala valovanje teh begotnih prikaznij. Plesalo se je. Kratek čas je Rislerjev pogled opazoval senčno sliko tega plesa, potem pa je v stranski sobi salonovi opazil Sidonijin profil. Politiike vesti. V TRSTU, dne 21. junija 1897, Irredenta pošilja svoje pozdrave 1 Nedavno smo pojasnili našim čitateljem, kako da nastajajo tisti „viši oziri", radi katerih se ne morejo spremeniti naše primorske razmere in radi katerih ne sme biti kraj krivicam, ki so gode primorskim Slovanom, da-si so te krivice pripoznane od vsega sveta. Prikrivajo in tajč jih pa-le oni, katerim se dobro godi ob krivici, ki jo trpimo — mi! — di: ki so vso politiško ekzistencijo svojo zasnovali na tej krivici. Ako bi se porušila ta krivica, porušil bi se ž njo hkratu tudi njih politiški obstanek. Od takih ljudi je pafi naravno, da taje in pretvarjajo stvari in razmere, sestavljajoče vso to krivico. Ali •— kakor povedano — vsi drugi, ne izvzemši vladnih krogov na Dunaju, so uverjeni, da se nam krivica godi. Saj smo čuli, da je pripoznal sam grof Badeni o priliki nekega pogovora: „Ich sehe ein, dasi unten g e g e n sie regiert wird 1" Krivica se torej priznava, ali tu imamo pristno avstrijsko specijaliteto : priznano zlo se ne more odpraviti radi — , viših ozirov*. Toda zašli smo nekoliko. Spomniti smo le hoteli namreč čitatelje na oni članek, v katerem smo povedali, kako nastajajo tisti sviši oziri*: kako izvestni krogi v Trstu pošiljajo sleherni hip svoje peticije neoficijelni Italiji; kako neoficijelna Italija pritiska na oficijelno Italijo, kako so poslednja — v strahu pred prvo in pokoreča se migljejem Imbrianija *, in družbe, obrača potem semkaj na to stran črno-rumenih kolov; in kako iz vse te mučne procedure nastajajo slednjič tisti .viši oziri". Danes moremo navesti konkreten dokaz, kako drzno hoče uplivati neoficijelna Italija na razmere v Primorski. Minole sobote je imela italijanska komora svojo sejo. Državni podtajnik Bonin je odgovoril na ntko interpelacijo posl. Inbrianija o — dogodkih pod Škednjem. Bonin je rekel, da je tržaška policija takoj nastopila energično ter pozaprla krivce. Toliko italijanski konzul v Trstu od namestnika, kolikor italijanski poslanik na Dunaju od ministerstva da sta dobila kategoričnih zagotovil, Visoko vzravnana je stala tu, v gubasti obleki, držeča se kakor lepa žena, ki se ogleduje v zrcalu. Manjša senca za njo, bržkone gospa Dob-sonova, je popravljala trak, katerega je nosila o-krog vratu in čigar dolga konca sta padala na valovito vlečko. Vse to se je videlo le nerazločno, a dražest lepe žene je bila vidna tudi v teh jedva označenih obrisih. Dolgo Časa je stal tukaj zamaknjen vanjo. Oči vi dno nasprotje s temi veselimi pojavi pa je kazalo spodnje nadstropje. Tu je bilo vse temno, le lilasta zagrinjala spalne sobe je medlo razsvetljevala svetilnica. Risler je opazil to, in ker je bil Fromontov otrok pred nekaterimi dnevi nekaj bolan, se je vznemiril, posebno zato, ker se je spominjal, kako čudno razburjena je gospa Fromon-tova popoludne šla mimo njega. Obrnil se je ter šel v vratarsko stanico starega Achillea, da bi izvedel od njega, kako je otroku. Tu je bila zbrana velika družba; pri peči se je grelo nekaj kočijažev, zavitih v gost tabačni dim; smejali so se in šalili, toda utihnili so, ko je ustopil Risler, ter ga pogledovali radovedno, porogljivo, zvedavo. Bržkone so se menili ravno o njem. (Pride še.) da se dogodki ne ponove. Povdarjal je, da se je privolila ideraniteta (odškodnina) italijanski® delavcem ter da so konsulame in lokalne oblasti sto-rile svojo dolžaost. O tej izjavi podtajnika Bonitia nočemo govoriti dalje. Za naše trditve o vtikanju Imbrianija in družb v avstrijske stvari je veliko važneji način, kakor je Imbriani reagoval na izjavo Boninovo. Napadal in žalil je zveste avstrijske državljane slovenske narodnosti in je, zaključuje svoj (jovor pošiljal »voje pozdrave italijanskemu municipiju v Trstu!!! Ta pozdrav Imbriauijev govori v lapidarnem zlogu o tistih nitih, ki so prepletene od tu do tam. In naj se nam ne reče, da Italija ne more za to, kar govori jeden Imbriani! Saj je razvidno iz pojasnil podtajnika Bonina, Kako se je požurila oficjelaa Italija, oa se potegne za ljubljence tržaškega „Pic-cola«. Čemu ta naglica ? Take nervoznosti ne opažamo v drugih državah, ako se je kateri njih podanikov slir&jno udeležil izgredov kje v tujini. Zakaj se ni počakalo, da sodišče završi svojo dolžnost toliko proti Slovencem, kolikor proti Italijanom ? Ako so Italijani res nedolžni na vsem, avstrijska sodišča gotovo ne bi bila skrivila nijednoga lasa nobenemu izmed nj'b; ako pa je kaj zagrešil kateri med njimi, potera no razumemo, po kaki pravici bi se mogli razburjati v Italiji, ako bi moral dotičnik v ljuknjo, kakor mora vsakdo, ki je kaj zagrešil!! V Avstriji n. pr. se gotovo ne čuti žaljenega nikdo, ako so recimo, v Italiji obsodili kakega avstrijskega pretepača. Ali pa naj sploh uživajo svobodo za vse iu vsi italijanski podaniki živeči v Avstriji?! Že navaden takt, pa tudi spoštovanje do avstrijskih oblasti, bi zahtevalo torej, da ne interpelu-jejo v italijanski komori o stvareh, ki so se dogodile na avstrijskih tleh in o katerih sodišče še ni ilreklo svoje besede, ko je torej vprašanje še odprto : ali je njih podanikom dogodila kska krivica, ali pa so morda ti poslednji storili krivico ? Toda neoficijelria Italija je brezobzirna ; ona hoče pritiskati na javno menenje po želji svojih „poslanikov« v Primorski, a oficijelna Italija mora po-Blušno capljati za njo. To je mor&la iz Imbriani-jevega pozdrava do — italijanskega municipija v Trstu. K položaju. V kratkem nastopijo vsi miui-stri svoje počitnice, ter ostanejo do konca julija meseca proč od Dunaja. To znači, da za najbližje dni ni pričakovati kake politične akcije in tudi nobene izpremembe v dosedaj tako zamotani politični situvaciji. Kako bi se našel pot iz te??a labirinta, skušalo se bode potem meseca avgusta. — Kako? Tega Se menda sam Badeni ne ve. On molči kakor kamen in zastonj so vsa prizadevanja, da bi izpranih iz njega kaj ven. Jedno pač se da slutiti: da se obnove poskusi za sporazumljenje mej Oehi in Nemci potem, ko se malo poležejo „nemški viharji". Ako pa bi se to ne posrečilo, potera je možno dvoje: ali Badeni odstopi, ali pa da ob-strukciji čutiti svojo železno pest. Poprej še poskusi pri nemškem veleposestvu, da temu izroči ulogo „poštenega mešetarja" ; in se-le potem, ako se izjalovi vse to, pride na vrsto — razpuščenje državnega zbora. Kdo ve pa, da li se Nemci pod zastavo Schoaererjevo ustrašijo tega sredstva, ki bi pa po drugi strani utegnilo Škodovati napredovanju parlamentarnega dela?! Levičarji trde sicer, da ostanejo pri svojem narčrtu in naj se — razruši Avstrija, ali kdor pozna to gospodo, ta ne dvomi na tem, da bi se prav radi „potolažili", ako bi jim se le nekoliko primaknile bliže — jasli države. i| Pl 'Hv, kakor pri nas 1 Na Češkem so pričeli Nemci stoprav zdaj sistematično gonjo v posebnem izdanji proti vsemu, kar je češkega. Izdajajo se posebni oklici in okrožnice na „nemško* prebivalstvo Češke, da čeških delavcev in delavk pod izgubo nemške časti ne vsprejemajo v delo, ker Čehi nikjer (!) ne vsprejemajo ni nemških delavcev, ni nemških uradnikov v svoje službe; nasprotno: še izpodrivajo jih baje, kjer le morejo in to od časa jezik, naredeb grofa B a de nija sem. Izbacniti in odbiti da treba torej Čehe povsodi med Nemci, ako bi tu iskali zaslužka itd. To je že hinavstvo, ki zasluži — krepke zaušnice l Torej, ako se jim noče dovoliti, da bi po-hrustali Slovane čim prej, dela se jim „krivica", za katero se morajo „maščevati* s Se hujimi zlo-dejstvi, nego so jih ugaujali dozdaj! Prav kakor na Primonkem! V pretvezo, pod katero hote zakrivati svojo antipatijo do Slovanov, ker ved6, da je to smešna slabost, in pa željo, iztrebiti slovanski rod čim prej iz te pokrajine, navajajo izmišljenih krivic, ki jih delajo baje Slovani njim, samo da bi našli opravičen (!!!) povod — „maščevati* se 1 Koliko časa bodemo morali še mirno gledati vse te ostudnosti ? Da, kako dolgo ? Vedi ga Bog 1 Dotlej pa nam Slovanom ne preostaja druzega, nego da mirno a vztrajno vtrjamo v našem ljudstva samozavest in vero v svojo bodočnost. Prav kakor na Češkem moramo tudi pri nas delati na to, da se narod usposobi za mirno, a odločno in vztrajno borbo. Mirnost in samozavest nam gotovo primoreta do zmage nad besnečimi germano-fili in — itahjanaškim; nasilniki, Bismarck pa Sckonerer. Vrane in kavke so si tako podobne po perji, kakor sta si ta dva zaščitnika Velegermanije podobna po mišljenji. Vitez (?) Jurij Sckonerer namerava dne 2. julija ? Hamburgu predavati o usodi avstrijskih Nemcev in ta njegov razlas priobčil je posebnim izdanjem tudi Bismarckov „Leibjournal*: „Hamburger Nachrichten". V tem razglasu se povdarja že naprej, kako trp6 »avstrijski Nemci pod slavizova-vanjem Avstrije itd. itd. Vse to in še mnogo več pa bode avstrijski Bismarck pripovedoval na varnih pruskih tleh. Vse jako lepo! Kaj pa bi se reklo od njihove strani, ako bi jih posnemali n a S i poslanci in bi hodili predavat v Rusijo, koliko trpć avstrijski Slovani pod terorizmom nikoli sitih Germanov v Avstriji?! Po takem bi imeli pravico v tol Agrarni socijalizem »a Ogerskem. Na vseh koncih in krajih svetd vrć in vedno le vr6! Na Ogerskem se ne morejo upokojiti poljedelski delavci ondi okrog Alfolda. To gibanje dela preglavice gospodom notri v poljedelskem ministerstvu v Budimpešti, ki imajo sejo na sejo o tem, kako bi se odpomoglo stv&ri. Pošiljajo vojakov na opasna mesta, da zabranjujejo izgrede. Na Žide seveda ne mislijo ogerske ekscelence, na Žide, ki so provzročili vse to razburjenje med ljudstvom sć svojimi gospodarskimi iu kupčijskimi načeli I Tu, tu, naj bi zastavili svoje delo 1 V Meziihegyes poslala se je množica rezervnih delavcev, da opravijo delo na polju. Te delavce straži vojaštvo, da jim izgredniki ne bi mogli zabraniti delo. Nadalje je odredil minister, da se vsi pomožni delavci iz državnih gojzdarn odpošljejo v AlfO.ld in če bi treba bilo, izpraznijo se še ječe jetnikov v ta namen. Trgovski minister pa je odredil če posebej, da železnica, če treba, s posebnimi vlaki prevaža delavce na one kraje, samo, da se bode promet hitro vršil. V poljedelskem ministerstvu leži že pripravljen zakon, s kateiim da se uredi agrarno socijalno iprašanje na Ogerskem z ozirom na delavca in delodajalca. — Bo težko kaj iz tega ; rana, ki se je odprla vsled stalnega propadanja kmečkega stanu, zeva preširoko, da bi jo bilo mogoče kar meni nič tebi nič zamašiti z nekterimi polarni popisanega papirja. Tu bi moral priti vse — drugi Jek---. 60-letni jubilej angleške kraljice. Te dni slavi kraljica angleška 60-Ietnico, odkar je zasela prestol. To je menda slučaj, kakoršnemu menda ni vrstnika v zgodovini. V Londonu se vrše tem povodom velikanske slavnosti, na katere je prišlo gostov iz vseh krajev sveta, kamorkoli seza angleška svetovna oblast. Našega cesarja Nj. Veličaustvo Frana Josipa I. nastopa na teh slav-nostih Nj. cesarska visokost nadvojvoda Fran Ferdinand. Razprava proti Barkovljanom. Včeraj je pričela ta razprava pred deželnim sodiščem tržaškim. Na zatožni klopi sedijo: 1. Pertot Avguštin p. d. „Spolovina" iz Barkovelj, 35 let star, podjetnik, oženjen, z otroci. 2. Pertot Josip „od rumene hiše" 25 let star, neoženjen. 3. Josip Pipan p. d. „Rokič* iz Barkovelj, 44 let star, poročen, z otroci, ribič. 4. Pertot Ivan Marija p. d. „Rusw iz Barkovelj, 47 let star, poročen, z otroci, ribič. 5. Pertot Leopold p. d. „Rus" iz Barkovelj, 21 let star, neoženjen, zidar. 6 Škabar Ivan p. d. .Spele", 32 let star, z Grete, neoženjen, zidar. 7. Pertot Ivan K a r i j a p. d. „Žepe44, 48 iet st?r iz Barkovelj, poročen, z otroci, ribič. 8. Živec Štefan p. d. „MožM iz Bar-kovelj, 35 let star, poročen, z otroci, kamnosek. 9. Martelanc Venceslav p. d. „Uho* iz Baikovelj, 19 let star, neoženjen, zidar. 10. Pertot Ev gen p. d. „Mesina1 is Barkovelj, 19 let star, neoženjen, zidar. 11. Guštin France p, d. „Panoj>la* is Barkovelj, 39 let star, oženjen, z otroci, ribič. 12. Škerlj Karol p. d. „Melon" in tPi-loto* iz Barkovelj, 22 let star, mornar. 13. Krečič Štefan p. d. „Zelje* iz Barkovelj, 22 let star, neoženjen, kamenosek. 14. Pertot France p. d. „Nenek" is Barkovelj, 33 let star, neoženjen, voznik. 15. Žnideršič Miha p. d. „Šardo*4is Barkovelj, 23 let star, neoženjen, voznik. 16. Tavčer Alojz iz Barkovelj, 23 let star, neoženjen, zidar. 17. Tavčer Miha p. d. „Basdona" is Barkovelj, 23 let star, neoženjen, zidar. 18. Vatovec Josip iz oenožeč, 37 let star, neoženjen, voznik. 19. P e r t o t A1 e k s a n d e r p. d. „Turk" iz Barkovelj, 23 let star, neoženjeu, ribič. 20. Čok Andrej p. d. „Petelinček" is Barkovelj, 38 let star, oženjen, brez otrok, zidar. 21. Š tok Josip p. d. „Pandur" lz Duto« velj, 33 let star, poročen, brez otrok, čevljar. 22. Stare Anton p. d. „Tonče" iz Barkovelj, neoženjen, voznik in 23. Martelanc S v e t k o iz Barkovelj, oženjen, z otroci. Izmed tožencev je 14, ki niso bili nikdar prej kaznovaui, sedem, ki so bili kaznovani radi prestopka in dva, ki sta bila kaznovana radi zločina. Torej niso bogvć kako strašni ljudje! Vsi razun dveh so pristojni v Trst. Obtoženi so: 1) Avguštin Pertot, Josip Pertot, Josip Pipan, Ivan Marija Pertot-„Rus*, Leopold Pertot, Ivan Škabar, Ivan Marija Pertot-Žepe, Štefau Živeo, Venceslav Martelanc, Evgen Pertot, Franc GuStin in Karol Škerlj, da so dne 18. marca 1897. zvečer, na mirauiarski cesti v Barkovljah v družbi med seboj in drugimi neznanimi zločinci, toda bres skupljenja vsi razun Venceslava Martelanca pre-tc3 pastmi mestne stražarje Deangeli, Zervinzki, Mariuovic in Rizzan ter poljskega čuvaja Sternada, ko ao isti čuvali javni mir, kateri je bil rušen po izgredih mkaternikov izmed obdolžencev, Josip Pipan da je nadalje posebej še prijel čuvaja Sternada za grlo, Štefan Živec in Ivau Marija Pertot-„Rus", da sta skušala udariti Sternada s pestjo, Josip Pipan, da je prijel stražarja Deange-lija za vrat in Ivan M. Pertot, da ga je prijel za telo, Ivan Marija Pertot-Rus, Ivan Škabar, Ivan Marija Pertot-Žepe da so prejeli sabljo stražarja Deangeli, Pertot-Žepe, da mu jo je iztrgal se silo, in Škabar, da jo je vrgel v morje, Venceslav Martelanc da je enemu izmed stražarjev grozil, mahajoč s „fovčem", da ga udari z istim, če ne bo miren, Josip Pipan in Ivan Škabar, da Bta tepla stražarje s koli, da so vsi na to tekli za bežečimi stražarji, Ivan Marija iu Leopold Pertot-»Rus" dasta na to zopet, prijela Deangelija potisnivši ga k zidu, dočim ga je Leopold Pertot tepe! s kolom, tako, da sta b.la vuled teh napadov stražarja Zarvinzki in Deangeli hhko ranjena, slednjič Pertot Avguštin. da je bež<5 za Deangelijem večkrat ustrelil za njim z revolverjem. Vt-i ti so obtoženi vsled tega, da so se ustavljali javnim organom z dejansko silo, oziroma z nevarnim žugaujem organom, ki so opravljali svojo službo, z namenom, da bi preprečili izvršitev in sicer tako, da je upor prouzročil telesno poškodbo bivši pri istem Josip Pipan, Ivan Škabar, Leopold Pertot in Ivau Marija Pertot-Rus oboroženi s koli, a Avguštin Pertot z revolverjem — torej vsi obtoženi zločina javnega nasilstva po §. 81 kaz. z., ki naj se kaznuje po strožji določbi §. 82 kaz. zak. (1—5 let). 2. Josip Pipan j obtožen, da je ob tej priliki kričal: „fora i ebra:, abbasso municipio, alla forea Mauroner !• (Ven z jadi, doli z municipijem, na vislice z Mauronerjem) in da je s tem poživljal na dejanja, ki so po zakonu prepovedana, torej pregreška po §. 305 kaz. zak., kaznjivega po istem (od 1—6 mesecev). 3. Avguštin Pertot, Josip Pipan, Štetan Živec, Ivan Marija in Leopold Pertot ,RusM so nadalje obtoženi, da so o tej priliki opetovano kričali na vse grlo proti ljudstvu, in sicer Avguštin Pertot: ,£ora radiccio", (ven z radičem*), Josip Pipan in Ivan Marija Pertot „Rus" : „fora radiccio, andž via de qua, tornč in citti, non ve volemo" (ven z radičem, pojte proč, vrnite se v mesto, vas nočemo), Leopold Pertot: ,fora radiccio, no volemo aver ste guaidie, deghe, deghe P (ven z radičem, nočemo teh stražnikov, dajte jih, dajte jih I), Štefan Živec: »pojmo, nič se bat, le za mano!', in da so 3 tem nagovarjali druge k uporu proti javnim organom, ki so opravljali svojo službo, torej pregreška rabuke po § 279, (kazen 1—6 mesecev). (pride še.) Različne vesti* N)eg. ces. visokost, nadvojvoda Fran Ferdinand se preseli na jesen v cesarsko palačo na Dunaj. Pripravljajo se zanj isti prostori, v katerih je bival oče našega cesarja, nadvojvoda Franc Karol. — Nadvojvoda Fran Ferdinand se udeleži na jesen velikih vaj, iz česar je sklepati, da se je visokemu gospodu popolnoma povrnilo zdravje in čemer hvali Boga sleherni lojalni podanik presvetle vladarske hiše naše. Tržaške uljudnosti. ,Reich3wehr« piše: „Kakor znano, mudil se je te dni v Trstu trgovinski minister baron Glanz povodom spuščanja v morje Lloydovega parnikn. Oficijelni telegraf je obširno poročal o tem in prav za prav ne bi bilo ničesar pridodati več. Mi smo že navajeni od komunaluih oblastnežev tržaških, da se redno spominjajo Avstrije še le tedaj, ako je prišel tja z Dunaja kateri visoki državni funkcijonar. Ganljivimi besedami znajo tedaj gospodje slikati, česa vsega še potrebujujo iz žepa Avstrije; toda, komaj jo je dotični minister olkuril preko Krasa, pa že kažejo zopet staro — recimo — pasivnost. Barona Glanza so to pot vsprejeli nekoliko topleje, in to je spravilo v jezico radikalnega „Indip :ndeute", ki včasih prav neprevidno izbrbljava misli svojih strankarskih somišljenikov. „Indipendente" ne more razumni tega častenja ministra niti se stališča Boportunitetne politike tržaške". On meni, da občinski zastop bi bil moral biti oduren. Nelogično da je to, ako občinski zastop, ki je sestavljen iz samih poslancev sovražnih vladi, to je, izvoljenih na opozicijski program, skazuje časti avstrijskemu ministru, kakoršnih ni bilo niti tedaj, ko je mestni svet predstavljal mixtum compoiitum. Tako „Indi-pendente". Malo je, ali poučno*. »Edinost* pa pravi, da je „Indipendente" poSteno povedal, ko je govoril o „oportunitetni politiki tržaški14, kar je razumeti le tako: da se progreasov&ko srce ni malo ni približalo avstrijski državni misli in ustavi, ampak da jim včasih le veleva razum, da se malce — potuhnejo. Krst najmlajše velike kneginje. Včeraj so krstili v Petrogradu na ime Tatjana Nikolaje v n a novorojeno hčerko carja Nikolaja. Zahvala. Nikdar ne bi bila mislila, da-se nahaja tako čutečih src na svetu! Že od onega časa volitev, ko je mojega dragega moža odtrgala oddoita neizprosna pravica, ker je dal duška svojemu do dna srca žaljenemu narodnemu ponosu, moram prebiti sama na svojem domu. Vsakdo ve, kaj se pravi to za zapuščeno slabotno žensko, ko leži na ujeni rami vsa teža, katero nosijo sicer krepka moška pleča. Poleg vseh križev in bede, katero moram že itak prenašati v svoji osamelosti poleg skrbi za ubogega soproga, prišlo je še najhuje, kar vsaki ženi napravlja težkih muk in bolesti. Obupavala sem že na vsem na svetu. Toda v teh britkih trenotkih so mi prišla na pomoč vroča čuteča srca prijateljev in hipoma nisem bila več zapuščena. Pomagali so mi, da sem mogla zadostiti krščanski dolžnosti, da se je krstilo drago *) „radiccio" je navaden žaljiv priimek za mestne stražarje. dete in pomagali so mi v vsem, kar treba o taki priliki. Primanjkuje mi besed, kako bi zahvalila drage dobrotnike, katerih ne pozabim nikdar. Gi-nena do solz molim zanje sleherni dan k Bogu, da bi ohranil naše ijadi vedno tako dobre in plemenite, kakor so moji dobrotniki. Zdaj sem prepričana tudi v srcu, da so Slovenci blagi in dobri ljudje in da se prav gotovo še kaznuje krivica, katero jim delajo neusmiljeni nasprotniki. Bog Vam povrni, mili mi dobrotniki! Ker nisem vedela, kako Vas zahvaliti drugače, kličem Vam na tem mestu: hvalo ! V Barkovljah, 21. junija 1897. Kristina Živic. Velika narodna slavnost v Lljub|jani. Do zdaj so prijavila svojo udeležbo k slavnosti o priliki blagoslovljenja zastave slovenskega pevskega društva „Ljubljane" naslednja društva: Slovansko pevsko društvo v Trstu ; Delavsko podporno društvo v Trstu z zastavo; Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku; »Slovensko pevsko društvo* v Ptuju; Pevsko društvo „Lira- v Kamniku z zastavo; Pevsko društvo „Glas" v Sodražici; Celjski Sokol v Celju; Zagorski Sokol v Zagorju z zastavo; Akad. društvo .Slovenija44 na Dunaju; Akad. društvo „Triglav" v Gradcu z zastavo; Čitalnica v Škof j i Loki z zastavo; Čitalnica v Kamniku z zastavo; Čitalnica v Bizoviku z zastavo; Slovensko bralno društvo v Tržiču: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; Glasbena Matica v Ljubljani; Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani; Ljubljanski Sokol z zastavo; Narodna čitalnica v Ljubljani z zastavo ; Klub slovenskih biciklistov .Ljubljana"; I. splošno ljubljansko kolesarsko društvo ; Slovensko planinsko društvo; Slov. kat. del. pevsko društvo „Zvon" v Lljubljani; Slov. del. pevsko društvo .Slavec" z zastavo; Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem; Tamburaški klub „Zvezda* v Ljubljani ; „Jadranska Vila" na Sušaku z zastavo; Bralno društvo v Dolu pri Ljubljani, pevsko društvo „Kolo" v Trstu, slovensko, bralno društvo v Kranju z zastavo, čitalnica viška in glinika, celjsko pevsko društvo, slovensko pevsko in bralno drnStvo .Triglav" v Radovljici, Slov. akad. društvo „Sava14, čitalnica na Vrhniki z zastavo, bralno društvo na Bledu z zastavo, narodnu čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano z zastavo, „Dolenjski Sokol" z zastavo, bralno društvo v Železnikih z zastavo. Do zdaj se je torej prijavilo 44 društev. Ker pa mora pevsko društvo „Ljubljana* v smislu § 3. zakona o shodih predložiti slavni c. kr. deželni vladi za Kranjsko izkaz o vseh onih društvih, katera se udeleže naše slavnosti, prosimo vsa bratska društva, da nam prijavijo svojo udeležbo vsaj do 24. t. m. dopoldne. Ako katero društvo po pomoti ni dobilo vabila, prosimo, naj je reklamuje. Iz bele Ljubljane nam pišejo: O žalostnih političnih razmerah, ki vladajo v srcu Slovenije, se Vam le malo dobrega in veselega poroča iz bele Ljubljane. Megleno in črno si predstavljate pokrajinski Slovenci belo Ljubljano. Le o slabem se Vam vedno piše iz središča Slovenije, o nesrečni zavoženi slovenski politiki na Kranjskem. Ob tem pa čujete malo o dobrera, kar nima zveze s politiko o ljubljanskih diuštvih, ki se ne utikajo v politiko (vsaj v bratski boj ne), pa so vendar velikega pomena za ves slovenski narod. In tako društvo je „Slovensko planinsko društvo". Le sem ter tje citate v kaktm slovenskem listu malo neznatno notico o tem vrlem slov. društvu, ki bi bilo vsakemu narouu v ponos s svojim velikanskimi vspebi. Brez reklame dela to društvo, na tihem a odločno, neumorno a vztrajno. Pred 4 leti ustanovili so to društvo rodoljubni možje z namenom, da bi razkrivalo prirodne krasoto naše lepe domovine, postavljalo planinske koče, zaznamovalo pota, na-pravljalo slovenske napise ter dajalo tako slovensko lice zemlji slovenski in njenim krasnim planinam. Iu sedaj, po preteku štirih let, rečemo lahko da je to, kar je storilo to društvo, res velikansko. Koliko se je izpremenilo po naši domovini, odkar deluje to društvo, samo na vnanje, lahko opaža vsak, ki«, potuje po slovenski zemlji. Orožnova koča v Bohinju pod Črno Prstjo, Vodnikova na Velem Polju, Aljažev stolp in Staničevo zavetišče na Triglavu, monumentalna stavba, Triglavska koča na Kredarici, Aljaževa koča v Vratih, Kocbekova koča pod Ojstrico v Savinjskih planinah, Mozirska koča nad Mozirjem, — raznašajo slavo slovenskega imena, slov. plan. društva in njegovih podružnic. V okrilju očeta goriških gor, čestitljivega Krna, postavi soška p-idružnica planinsko kočo, ki bode prva slovenska koča na Goriškem, v slovenskem Primorju. Mlado soško podružnico slov. planinskega društva čaka še mnogo dela. Dal Bog, da bi razvila tako krepko delovanje v krasnih soških planinah, kakor ga je Radovljišča oziroma osrednje društvo v okrilju otca Triglava in savinjska v Savinjskih planinah! In aedaj čujte najnovejše o .slov. plan društvu* ! V zlati Pragi se je ustanovila češka pod-drnžnica .slov. plan. društva", ki obeta biti jedna najmnogostevilnejših in najdelavnejSih podružnic, z delokrogom na slovenskih tleh. Delovati začne že v letošnji turistični sezoni. Slava bratom Čehom ! Naj bi ne zaostajale za češko podružnico ploven* ske podružnice ! Sleherni Slovenec naj bi si štel v čast biti členom takega uzornega društva, ki pogreša še marsikaterega odličnega Slovenca med svojimi členi. Sklepam z besedami, katere sem čital zapisane v neki slov. spominski knjigi v Orožnovi koči: „Vsi politični streberji na Slovenskem naj postanejo turisti in jedini bodo v ljubezni do naše lepe domovine slovenake!" — Da ste mi zdravi! F. C. O. - Naznanilo. Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena, slame, drva, premoga in koaksa za čas od dne 1. septembra 1897 do 31. avgusta 1898 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbo« valnih magaciuov, in sicer v nastopnih postajah: v Celovci dne 26. julija t. I., v Mariboru 16. v Gradci 19., v Ljubljani 12., v Trstu 5., v Gorici 1., v Pulji 7. julija 1897. Natančneji pogoji in ponubeni obrazi raz vidijo se iz obširnega razglasa v št. 130, „Slovenskega Navoda" z dne 10. junija 1897, kakor tudi pri c. in kr. vojaškem pre-skrbovalnsm magacinu v Ljubljani do 2. julija 1897 mej 10. in 12. uro dopoludne. C. in kr. intendancija 3,voja v Gradci. To troiije ! Povodom 60letnega jubileja angleške kraljice je naval gostov v Londonu od vseh strani uprav ogromen. Računajo, da je došlo kaka dva aailijona tujcev. Javne oblasti so v zadregi, ker ne vedo kam jih spraviti pod streho. Da bi dali vsaj nekoliko duška, prirejajo se posebni vlaki v okolico po jako znižanih cenah. Draginja je seveda nezaslišana posebno gleda stanovanj. Vojvo-dinja Marlborough je plačala 26.500 frankov najemnine za jedno hišo za jeden dan; amerikanski milijonar Astor za 12 ur v jedni hiši 37.500 frankov, nekdo drugi je vzel v najem neko hišo za 40 000 frankov. To se smejejo lastniki hiš in stanovanj, ko je ljudij na svetu, ki lahko toliko trosijo I Nevarnost umetnih jezer. Katastrofa v Boa-zey-u na Francoskem, o kateri se dobro vedč čitatelji, kaže na nevarnosti ametno zagrajenih jezer, i ako se je porušil takov umeten jez. In veudar namerava inžener Ducati vstvariti za Ti*st tako — „jezero". To jezero bi imelo za naše mesto pomen preskrbljevanja z vodo in bi stalo v gorenjem konci doline Reke. Ducati pravi, da bi bilo to jezero brez vse nevarnosti. To bi se videlo potem. Mi pa pravimo, najprej nas poplavljajo ti Italijani s — polento, nazadnje pa bi nas radi še — z vod61 . . . Bombe v Parizu. V Parizu zopet igrajo bombe svojo uevarno-smešno ulogo. Odkar je vrgel — kdo ve od koga ? — najeti paglavec bombo pod voz predsednikov najdejo skoro slednji dan kako tako prikazen v tej ali oni ulici. Mnogo teh „boiab„ je čisto prazi.ih, kar /nači, da uginjajo nekateri ljudje s policiji- svoje šale. Človeku se pa o vsej tej „opasni" igrači, kakor bi se delalo za — interesantno vsebino časopisja po načelu „va-fiatio delectat". Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varih je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32^ naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST. — Via Giotto — TRST. Poseben vlak v Ljubljano. Za veliko narodno slavnost v Ljubljani dne 27. t. m. priredi se poseben vlak iz Trsta v Ljubljano in nazaj. Pro< metno vodstvo južne železnice za Trst dovolilo je 50% no znižanje cen in aicer bi stala vožnja: II. rur., III. r. Trst-Ljubijana tja in nazaj kron 10 50 7.— Nabrežina-Ljubljana „ . 9.— 6.— Prosek-Lj ubijan a „ t 9.—— Za otroke nad 4 inti je plačati kakor za odraščene. Kdor se toraj misli udeležiti izleta, naj prijavi to čim prej, da bode vedelo „Del. podporno društvo-, da-li more računati na dovoljno število udeležencev. Izleta se inova namreč udeležiti najmanje 250 oseb. Zgodovina slovenskega slovstva E11 in pragmatična slovenska hvaležnost (Dr. K. Gltiser.) (Dalje) Izraz: ,Pragmatična slovenska hvaležnost• bi se lahko glasil tudi tako le: „Kakšen položaj imajo slovenski kulturni delavci v organizaciji slovenskega naroda ?• in na prvi videz ne spada k tej tva-rini, ki smo jo obdelovali. Ker se je pa moramo jedenkrat dotakniti z nzirom važnost, ki jo imajo povsod v vseh omikanih narodih kulturni delavci, in ker je omenil g. Vidic v oceni moje knjige v podlistku »Slovenskega Naroda", da mi bodo Slovenci „od srca hvaležni na mojem truplu", bi se vprašalo v obč*, na kakšen način pa izra-žujejo Slovenci hvalfžmnt svojim književnikom, ali bolj splošno, kulturnim delavcem. Na to bi se odgovorilo, da napišejo ali nekoliko hvalilnih lepih besed, ali da priredč komu kakšno večerjo ali banket z obli gat ni mi govovi, ali, da ga imenujejo častnim članom, ali da se inu po smrti v rojstno hišo vzida marmornata plošča in da se ob tej priliki tudi govori. Ta posel opravlja v Slovencih dostikrat .Slovensko pisataljsko društvo", katerega bi torej tudi lahko imenovali „Slovensko pogrebno društvo*. Ali v resnici v sedanjih realističnih časih ni nobene druge poti ? Čehi so nam dali tukaj vzgled. Ne da bi bili poprej vprašali svojega najudiičnejšega pesnika Vrhlickega, ki je pod pravim imenom Frida vseučiliščni profesor v Pragi, so gH i/, lastnega nagiba izvolili v državni zbor, ker je državno poslanstvo najodločneje narodni posel, kaoaor bi sodil satno cvet dotičnega naroda. On se je odpovedal tej časti, ker prš nima daru govorniškega. Pa itnk so pokazali Čehi, najbolj omikano slovansko plenic, kako visoko znajo ceniti resnični cvet domačega razunaništva. Tako so tudi Slovenci ravnali pred 50 leti, ko je dunajska »Slovenija" te-le tadanje odlične književnike priporočala za državne poslance: Ca/a, Dolinarja, Kočevarja, Konška, Kosarja, Majarja, Miklošiča, Mur&ca, Orla} Orožnega, Rogačarja Slomška, Trstenjaka, I 'erneta, Vrtovca, Koseskega itd. Praška »Politik* je omenila pred letom, da imajo za preporod češkega naroda največ zaslug visokošolski in srednješolski profesorji ter pisate« Iji.*) Ali so Slovenci ali pa njihovi voditelji v teh pedesetih letih, od 1848 sem tudi zvesti ostali tistim nazorom, ki so jih imeli v začetku našega drugega preporoda o pisateljih ali kulturnih delavcih ? Znane so nevseeue razmere, v katerih je Levstik živel, do nekaterih vaditeljev na Kranjskem. Jeden se je celč izrazil, da naj »crkne ta pes", ki je pesnik, in jezikoslovec, kritik in časnikar sijajnim vspehom delal za ljubljeno domovino. Kdo se bo torej čudil, da je Levstik v satirični pesenci .Čitalnici* pel: V čitalnici ste sobi dve. Oj sobi dve, pri :!eh obe. Iz prve v drugo pot drži Iz druge v prvo poti ni. Saj v prvi je le narod prost In v druge) sama visokost. Oj visokost prvaških srlav, Teških od narodnih težav. Široko vrata se odpro, Ko se prvaki prikaži Možj * prvaki narodni, Česti velike lakomni. (Pride šh.) *) Kakor je nedavno poročala „Edinost", jo med po-lian r i francoske zbornice, 73 pisateljev. Tudi minola av-rtrijuka zdrušena le>ica jo imela med svojimi dani dosti ©dličnih kujiževnikov. Najnovejše veatl* Trst 21. Finančni minister je imeuoval finančna nadkomisarja Josipa Tomažiča in Josipa Abrederisa finančnima tajnikoma v obsežju tržaškega finančnega ravnateljstva. Dunaj 81. Prošnjo zaprtega poslanca Wolfa, ki jo je sravil na sodišče iz ječe, da bi smel iti na svobodo, je sodiSČe odklonilo, ker je z zaključenjem drž. zbora izključena imuniteta poslancev. Atene 31. Časnik »AstyM v Carigradu poroča, da je nemški cesar Viljem doposlal sultanu brzojavko, v kateri se pogauja za ostavljanje Te-salije po Turkih, Carigrad 21. Diplomatski krogi pričakujejo, da ako ne bode posebnih zaprek, se mirovna pogajanja prav v kratkem izvršč. Največje težave da dela vprašanje Tesalije in vojna odškodnina. Kolonj 20. „Kolonjske novine" imajo iz Pariza poročilo, da je prejšnji švičarski zavezni prvo-sednik Numa Droz imenovan kandidatom za vrhovnega gubernarja na Kreti.__ Pf Za slabotne ^gj boleha ve vsled pomanjkanja krvi aa živcih, blede in sla-alabotne otroke; izvrstnega okusa io preiskušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet pollitorskih steklenio 4 gld. 50 kr. Trgovinthe brzojavke in v isti. Bud'rapeita. P*onicn /.»josen 7 94 7 9« Pšenica zn jnnil 1*97 8 70 do 8.80 Ovc* za jesen f.,32 —5.34. — K* jesen 6.16 6 18. Kor.j?,» na juni 1897. 3.98' 4 04 Pitnica nova od 78 kil. f. 8.66—8.70 od 79 kilo. 870 880 ul. for. --.—. ii.i>ni m 6' -_>)■— proso fr65* — 6'1&. Pšenica: Sredne ponudbe, omejeno povpraševanje. _ Prodaja 25 )00 mt. stot 10 uč dražje Vreme: lepo . rt if"v. Nerf.v.;air»'n . <«va 8aiit»4 '.-rtod averafT' zu juni 45.50 aa oktober 46.50 mirno. Hf.mbJrg. danto* ""'"J >.»••. ^e zr, juli 3« 76. september 37.25, aa december 39.95 za marc 38.50. mirno. i-v. «*ii>ic»4. 22. junija •f4'.J7. Držfi.vni dot, / papi:, < . , Avstrijska r<