fit. 140. V Gorici, v torek &<& 5 dpcemkra 1911 Tedaj XLI Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiljana; vse leto . . 15 K v. ,, . t*^V,r^»** Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah. eSO&A* ima naslednje izredne, -priloge: Ob novem 4«4u »Kažipot so Coriškem in Graoišcanskem" m dvakrat v ietu »Vozni red železnic, paniko? In nofttnin mz\ Ha naroČila ores ooposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K- Lavrii, Uredništvo «s nahaja v Oospcski ulici št. 7 • Oorici v I. nadstr. na/desno. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici. št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarm. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vš,aka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik ui izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna«« A. Gabršček (odgov. j. Fabčic) tiska in zal, Gorica, dne 3./12. 1911. Kakor le ne more biti brez tega, smo imeli pretekle dni zopet svoj kravalček. To pot so bili slovanski poslanci, ki so uprizorili vihar proti nemškemu justične-rnu ministru Hochenburgerju. Res, da se je Hochenburger prelevil iz Savla Badenijevih časov v 'Pavla Blenerth-Stiirgkhove dobe. Res, da je neštetokrat potvarjal pravico, in da je zato trikrat bolj kaznjiv, ker je sam poklican ščititi jo; res, da jeTavno Hochenburger Slovanom najnevarnejši minister in da imamo vse vzroke vreči ga. In vendar so se češki in z njimi naši poslanci hudo, hudo zmotili. Ne le, da se je mladočeh spozabil takodaleč, da je po-snernaje Irota, Woifa ali iKlofača, pljunil Hochenburgerju v obraz in se postavil tako v vrsta parlamentarnih — gentlema-nov; tudi povod za - (mimogrede rečeno, n a j b r ž c dogovorjeni napad na Hochenburgerja, saj je Frcsl prinesel sireno s seboj.; ali pa jo ima vedno v žepu pripravljeno?) - .ipad sam ni bil srečno izbran. Dogodil se je v hipu, ko je justični minister govoril o »'Dcutschbohmcn«. Ta beseda je bila geslo, proti kteremu so se obrnili parlamentarni protestanti. In ravno v tem tiči njihova zmota. »Dcutschbomcn« da ni? Je. precej razse-žen kos zemlje je to, precej bogat, obljuden; niti mislit! ni, da bo padel kedaj Čehom v roke, kot naroden plen: in vendar se mladočehi in statepravni tišče s svojo »nedeljivo, enotno češko krono« i. t. d. Da, lepo. Ne pride mi na misel ugovarjati proti svetosti, spnštljivosti, zgodovinski pomembnosti češke krone, proti pomenu češke zgodovine, ki nima kmalu enake. Pa. ali je upravičeno odrekati narodu pravico do neomejenega razvoja na svoji n tleh? Ali je prav. odrekati narodu pravico do samouprave? Ali je dobro, hoteti ga potlačiti na narod druge vrste? Ali je lepo, zahtevati ravnopravnos* in je ne dati? To delajo Čehi. Ne vsi sicer, realisti n. pr. se protivijo takemu politikarjenju in zahtevajo pošten o*politiko; a še vedno vodilna stranka, mladočehi, so zašli docela v statopravrre vode in statopravno vodenost. Kakor so »Narodnv Listy« doživeli blamažo z Macharjem, tako tepe in bo še mnogo ibolj tepla »Čehe sedanja politika mladočehov. 1 mi se moramo učiti iz tega, kam dovede narodni šovinizem, Vzgoja nas vodi mnogokrat .predaleč. Lepo je, navduševati se za narod; a prav bi bilo, učiti se narodne pravičnosti. Morda bi se potem znali za narod manj »bojevati«, a več bi zanj d e 1 a i i in storili. Mi smo v enakem položaju, kakor so češki Nemci. Če hočemo kaj doseči, moramo delati najprej na to, da dosežemo čim več uspehov v smeri naše avtonomizacije. Podpirajmo delitev Češke v češki in nemški del, da dobimo delitev Štajarske in Koroške v slovenski in nemški del. Princip delitve naj bo mešan, v narodno čistih krajih princip teritorialne avtonomije, v rm-rodno pomešanih krajih princip personalnega katastra (vzgled moravski šolski zakon, lex Perck), smer stremljenja boli upravna delitev, prva postulata pa dodelitev Slovencev pod tržaško nadsodišče in ustanovitev univerze v Trstu. Cetenmi censeo: Poprej je treba trdne organizacije naprednjaknv! In na nekaj ne smemo pozabiti: Avto* nemiziranje je aib ovo generalno, velja za Bukovino tako, kakor za Češko, za Šlez-| ko tako, kakor za Štajar in ilirski Jug.' P.-prej pa treba razjasniti Stališča, izmen-»ti mnenja, sklepati načelnih in taktičnih zvez. Saj to je vsa državniška moč stare Avstrije. Pivide et impera. V Bukovim se tepo Rurrhini z Rusini, v Galiciji Poljaki z Rusini, v Šlezki Čehi z Nemci, Poljaki z obojimi. Na Češkem in Moravskcm ičehi z Nemci, mi se borimo na dve fronti, vlada pa izigrava drugega proti drugemu in nas drži na povodcu, daje same drobtinice, pa še pospešuje klerikalce, radi-kalce in druge koritarje. Zato zopet, ceterum censeo: Ne le s'ovenski, ampak vsi avstrijski napred-njaki se morajo organizirati mednarodno. v Zvezi Avstrijskih Naprednjakov. In ko-eperirati s socialno demokracijo. Nič ni bolj karakteristično za mizer-nost notranje slovenske tako, kakor sploli avstrijske politike, kakor dejstvo, da se zdi ta ideja na prvi pogled smešna, potem pa vsaj utopična. In ljudje, vi si upate govoriti o napredku? Hvala Vam za tak napredek, kjer po Vaši krivdi, vsled Vašega brezdelja in vsled Vašega šovinizma nima parlament toliko moči, da bi sploh smel kaj govoriti n. pr. o zunanji politiki, ali.o prestolona-slednikovem uplivu na politiko, — ne da bi se vnaprej vedelo, da bo povsem pokorno k vsemu mahljal z repom in zagotavljal svoje domoljubje? Očividno je ideja demokracije, ideja narodnega selfgoventementa i. t. d. še zelo šibka. Sicer bi se ne mogli nekateri tako kruto norčevati z narodi in z ustavo, Kaj je Hochenburgerju danes § XIX? Ničevost, tvoje ime je ustava! Ceterum censeo: Prav zato se !ne udajmo! Prav zato ne nehajmo povdarjati naše narodne zavesti, našega demokratičnega prepričanja, naših socialno-politič-iiih zahtev. Prav zato je treba organizacije! K. za slovenske doceniure na deškem vseučilišču v Pragi. Praga, 1. decembra 1911. Včeraj zveč. se je vršilo v veliki dvorani ¦ »Akademije« manifestacijsko zborovanje za slov. stolice v Pragi, katero je sklical • tukajšnji vseučiliščni odsek. Obširna dvorana se je kmalu po šestih začela polniti * tako, da so pozneje došli komaj dobili •prostor. Shod je otvonT v imenu sklicateljev abs. j ur. Anton Kosi, ki pozdravi zastopnike profesorskega zbora češke uni- verze, njim na čelu rektorja prof. dr. Č e 1 a k o v s k e ig a, dekana pravniške fakultete prof. dr. Kadilec a, prof dr. H e y r o v s k e g a, prof/lS. Se h r u t-z a, velikega prijatelja Slovencev prof. dr. C h o d o u n s k e g a, odposlanca kralj, glavnega mesta Prage dr. F u n k a, zastopnike češkega dijaštva organiziranega v »Svazu češkoslovanskega študentstva«, v »Klubu Anto-n i n Č i ž e k«, in v »S v e p o m o č i«. Nadalje pozdravi prvega slovenskega docenta dr. R o s t o h a r j a, poslanca ljubljanskega mesta dr. R a v n i h a r j a, izza veleizdajniškega procesa v Zagrebu znanega Adama P r i b ič e v i 6 a in v ogromnem številu došlo srbsko, hrvatsko in sloyensko Jijaštvo. . Nato referira cand. med. J u r e č k o o zgodovini slov. vseučiliščnega prašanja in o pomenu današnjega zborovanja. Nemci in z njimi v zvezi naša slavna vlada so nas vedno in na vse mogoče načine' zatirali. Nikdar nam niso hoteli priznati naših pravic do vseučilišča, kljub temu, da smo imeli že za časa Napoleona I. sVoje vseučilišče v Ljubljani. Dokazal je' potrebo po slov. vseučilišči* in sijajno je ovrgel trditev nasprotnikov, da nismo še zreli za to. Trdijo tudi, da nimamo učiteljskih moči za univerzo. In ravno tu je dolžnost vlade, da priskoči s 'štipendijami no pomoč slov. docentom, ki se habili-tirajo na češkem vseučilišču kakor provi-zorij bodočega slovenskega vseučilišča. Ta provizorij naj bi bil podoben onemu, kakor ga je imela svoj čas italijanska fakulteta v lnomostu. (Pritrjevanje.) Jur. cand. V a n e Rade j povdarja, da je sedanji položaj iievzdržlji v., Povsod smo navezani na tujce, ki nas prezirajo in nas skušajo zadušiti. Na vseučilišču na Dunaju in v Gradcu gospodari danes burš in po njem se ravnajo naše vlade. Dobro ve naša vlada, da je v tistem trenutku padla nemška moč v Avstriji, kakor hitro dobimo Slovani lastna vseučilišča, lastne., šole. Vsled tega se na vse kriplje branj priznati naše pravice in neče nič slišati \> * naših upravičenih zahtevah. — Edino v Maksirn Gorki FOMA GORI) JE JE V. Roman. (Dalje.) »A gimnazijci vedo vse in znajo govoriti o vsem, — n. pr. Jezov.« »Poznani Jezova, ... klepetulja je!« »Zavidaš mu pač. On je jako moder. Kmalu bode gotov z gimnazijo in potem se odpelje v Moskvo na vseučilišče.« »No, in kaj je na tem?« je rekel Foma ravnodušno. »bi ti ostaneš vedno neizobražen ...« »No, pa naj.. .* »Kako lepo je to!* je vzkliknila Ljuba ironiški. »Tudi brez učenja bom na svojem mestu«, je rekel Foma porogljivo, »in upam se kosati z vsakim, ki se dela učenega ... Lačni naj se učč, meni se ni treba!« »Fej, kako neumen, zloben... kako hudoben si!« je zaničljivo dejala deklica in odšla, p:;s!ivša ga sameg« na vrtu. Zlovoljen in razžaljen je zrl za njo, nagubal čelo in odšel s poveSeno glavo v globino vrta. Začel je že čutiti mikavnost samote in sladki strup sanj. Ob poletnih večerih, ko se je vse na zemlji kopalo v ognjenih barvah, vzibujajočih (domišljijo, je prišlo v njegove prsi neznano hrepenenje po nečem neznanem. Če je sedel v kakšnem temnem, kotu vrta ali ležal v postelji, je zaklical pred sebe obraze pravljičnih čarov, ki so se mu prikazovali z obrazom Ljube in drugih znanih mu gospodičen, plavali v večernem mraku brezglasno mimo njgea in trnu žrli v oči z zagonetnimi pogledi. Včasih so vzbujale te prikazali v njem mogočen vznos energije in kakor bi ga opajale —- vstajal je, iztezal se .in srkal s polnimi prsi vonjavi zrak; a včasih je vejalo od teh podob otožno čustvo vanj, zahotelo se mu je plakati, sram ga je ibilo solz in vendar je tiho plakal. Ali pa je hipoma njegovo srce vztrepetalo od želje, reci Bogu nekaj hvaležnega, vkloniti se pred njim; molitvene besede so vstajale v njegovem spominu in zroč v 'nebo, je dolgo šepetal eno za drugo in njegovo srce se je olajševalo, izlivaje preobilico svoje moči v molitev... Potrpežljivo in previdno ga je oče vvajal v krog trgovskih opravil, jemal ga s sebej na borzo, pripovedoval mu o prevzetih postavkah, o svojih tovariših, \popisoval mu, kako so »prišli med ljudi«, kakšno premoženje da imajo sedaj in kakšni da so njihovi značaji. Foma je naglo razumeval kupčijo, ker je bil pri- vsem resen in premišljen. »Naše zelje se raze vi ta, kakor rudeč mak!« je dejal Majakin smehljaje "se in mežikaje Igmatu. In vendar je bilo na Fomi, ko je imel že devetnajst let, nekaj otročjega in naivnega, kar ga je razlikovalo od njegovih vrstnikov. Smejali so se mu, ker so ga imeli za bedaka; on se je držal daleč od njih, ker ga je žalilo njihovo obnašanje proti njemu. Toda očetu vn Majakimi, ki ga nista puščala' iz oči, je vzbujala ta .nestalnost njegovega značaja resen strah. »Ne razumem ga!« je potrto govori! Ignat. »Ne' gleda za ženskami, spoštljivo se vede proti meni in tebi, vse se' mulahko reče, — to je čedno dekle, a-ne fant! In vendar, se ne zdi neumen!« • 'I »Posebne meuimnosti ni opaziti«, je govoril Majakin. »To ga naj kedo razume! Kakor ibi čakal nečesa — zdi se, da ima mreno pred očmi. Njegova ranjka mati je hodila ravno tako tipaje po svetu okrog. Afrikanka Snio-Hn je vendarle dve leti starejši, a poglej si ga! Težko je-celo povedati, kedo je pri njih sedaj gospodar, oče ali on! V tovarno hoče iti, da se tam nauči in zmerja: »S^bo ste me učili, oče«, pravi ... Da-a! A moj ne kaže ni'~ ' r. O Bo?:!« »Veš kaj«, je nasvetoval Majakin, »suni ga 'Z glave kako nujno delo! To bi bilo pravo! Zlato se izkuša v ognju. Če m(u pustiva popolno prostost, se bode videlo, kakšne zmožnosti ima ... Pošlji ga v Kamo .., samega...« »Ali naj poskusim?« »Če ti napravi škodo, -boš sicer nekaj izgubil, a zato izveš, kaj v njem tiči.« »Pa ga bom zares poslala, je sklenil Ignat. In na spomlad je poslal Ignat sina z dvema barkama žita v Krimo; Barki je vlekel parobrod Gondjejeva »Marljivi«, ki mu je poveljeval' Fornin stari znanec, nekdanji rriatroz Jefim, sedaj Jefim tljič; bilje tridesetleten, čeka t mož lisičjih oči in umen; premišljen in jako strog k^itan.' - Potovanje je šlo hitro in veselo naprej, ker so ibili vsi dobre volje. Foihajc bil ponosenna prvo odgovorno nalogo, ki jo'je bil prejel. Jefim'se je radoval navzočnosti mlitdega gospodarja; ki ga ni ošteval zaradi vsake^ zani-karfi6sti'iri:ga ni obkladal(z surovimi priimki; dobra voija' obeh'glavnih oselb naladiji je padala v premih žarkih na jvse moštvo: Ladja je bila odplula od mesta, kjer so nato-I vbrjlrČvfo; v;aprilu'ln v prvih dneh maja je dospel paro-|«brod'"Že tjaV^amor je bil namenjen;' barki sta se zasidrali 962 Pragi je mogoča rešitev našega vseučili-ščnega prašanja. Bratje Cehi nam gredo vedno in povsod na roko in najodločnejše moramo obsojati klerikalno časopisje, ki se je postavilo proti Pragi in odreka podporo onim dijakom, ki ne gredo študirat ' v Krakov. JAi še ne bojujemo proti poljskemu narodu, ampak proti zlobnemu namenu naših klerikalcev, ki želijo na ta način preprečiti ustanovitev slovenskega vseučilišča. Zatorej naj" prihaja slovensko dijaštvo le v iPrago, ker nam more le enotno postopanje koristiti. -Naša zahteva pa je: Slovenske stolice v Prago! (Burno ploskanje.) K besedi se priglasi nato državni poslanec dr. V!. R a v n i h a r, ki po kratkem uvodu povdarja, da ni vseučiliško vprašanje kaka fantastična ideja mladih ljudi, ampak je živijenško prašanje slov. naroda. Najprakti^nejša in jiajkrajša cesta v dosego slovenske univerze je .preko iPrage. Ustanovijo naj se na češkem vse-1 učilišču slovenske docenture in ko bo pot uglajena za to. našo zahtevo, nam bo lahko premestiti vseučilišče v Ljubljano. Zgodovina nas uči, da se moramo najprej j sami podpirati. Neprimerno je torej rav- i nanje gotovih slovenskih krogov, ki se trudijo več za reciprociteto zagrebškega vseučilišča, kakor za lastno. Fakt je, da smo že imeli Slovenci vseučilišče in nam se gre le za restitueijo onega, kar nam je leto 1853 odvzelo. (Navdušeni klici in ploskanje.) V imenu »Svaza češkoslovanskega dijaštva« govori cand. jur. Ježe k, ki izraža simpatije češkega študentstva za na-^mm Še zahteve. Obljubuje vsestransko pomoč češkega dijaštva, ker ve, da je udejstvitev 4 naših zahtev, tudi udejstvitev njihovih (g glede češkega vseučilišča v Brnu. dPlo- Oskanje.) Rektor Češkega vseučilišča, dvorni ±f% svetnik prol. dr. Č e 1 a k o v s k y ome-*M nja, da zaslužijo Slovenci mnogo pozorno- Osli in spoštovanja, ker se tako krepka .^ borijo proti germanizaciji in proti romani-S| zaciji. Danes, ko se zamenjuje pravica z ^^ močjo, bo boj Slovencev zelo težak, a oni nas ne bodo samo ljubili kot brate, ampak nas bodo tudi podpirali. Češka univerza je ^^ ponosna na to, da more vzdrževati stike 9fe s Slovenci in še bolj ponosna 3)1 bila, ako JT bi se nam posrečilo dobiti univerzo s BM pomočjo češke. Mnogo truda je veljalo ^1 Čehe,, da so dosegli zakon, ki predpisuje 9|^| na Češki univerzi izključno češčino kot ^^ učni jezik. Ali našla se bodo pota, da stvar ^P nam na dobro uredi. Konečno zatrjuje, da 4H bodo Čehi najboljši bratje in sobojevniki IV za naše zahteve. (Dolgo, burno ploskanje ¦H in živio-kllci.) ^0 V imenu Srbov in Hrvatov, ki študi- ¦H rajo v Pragi, je govoril gosp. Os t o ji č. Želeč mnogo uspeha k naši akciji je pov-darjal, da tolče ista pest nas in nje. Zatorej naj se bojujemo skupno s skupnim nasprotnikom. (Klici: Živeli Srbi in Hrvati!) Nato prečita sklicatelj zborovanja An t. Kos i, došle brzojavke in pozdrave^ med drugimi od gosp. ravnatelja Ivana Hribarja, prof. dr. D r t i-n a, akad. društva »Tri igla v a« V Gradcu, akad. društva »Adrije« v Gorici, akad. - društva »Balkana« v Trstu, akad. društva »Slovenije« na Dunaju, akad. društva »T a b o r j a« v Gradcu, polit, društva »Edinosti« v Trstu, akad. društva »'P r o s v e t e« v LJubljani i. t. d. Slovensko dijaštvo, zfbrano dne 30. listopada 1. 1911. na češki univerzi zahteva: 1. da «e zajedno z italijansko vseučiliško predigo načeloma reši tudi slovensko vseučiliško vprašanje; 2. da se provizorično ustanove slov. stolice na češki univerzi v Pragi; 3. poživlja slov. poslance, da od vlade izposlujejo, naj poskrbi za to, da se bodo mogle izvršiti priprave za slov. vseučilišče na češki univerzi v Pragi,- k i se je po ' se'danjMi izkušnjah izkazala kot za to najprimernejša; 4. obsojamo neutemeljeno gonjo od slov. klerikalne strani proti češki univerzi v Pragi; 5. poživljamo slovensko javnost, da kar najizdatneje podpira tukajšnje slov. podporno društvo, ker'*, tem konkretno podpira naše stremljenje po slov. univerzi. Dragotin Ostan. E DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Št. Ferjana. — Dopisnik »Novega časa« št. 47. z dne 24. novembra t. 1. je zopet napadel našega župana na tako surov način, kakor znajo le oni ljudje, ki nimajo človeške vesti in ki so pozabili osmo božjo zapoved ali pašo jo izgubili v svoji veliki »pobožnosti« med potjo, )lq so prišli se debelit v našo občino. »Pobožni« dopisnik piše, da je naš župan nalašč sklical starešinstveno sejo za 19. november, ko je bil spomin obletnice sv. misijona. Prašamo, aH je pa g. župan vedel, da misli g. nune obhajati to slovesnost? To, lahko trdimo, da so bila vabila za sejo pisana .12. nov. t. 1. in da so se vršile take male seje vselej ob nedeljah pred sv. mašo ali pa po popoldanski službi božji. In to iz tega razloga, da ne izgubimo časa med tednom, ker imamo med tednom mnogo drugega dela. Tudi to ni resnica, da je župan odločil sejo za 11. predp., ker se ni zbralo zadostno število starešin ob 8. t. j. med prvo in drugo sv. mašo. To smo sami zahtevali — in ker se tudi ob 11. ni zbralo dovolj starešin, smo zahtevali, naj se seja preloži na 5. pop. — v resnici pa se je začela seja po 5V2, kar vsi lahko s prisego potrdimo; temu se je sprva župan protivil in je hotel sklicati sejo za prihodnjo sredo! Kakor se vidi, je vsaka dopisnikova beseda — laž. Laž je, da se je vršila seja ob 4 in pol. In če svojih trditev dopisnik »te dokaže, ga smatramo za •— surovega lažnika. Pa tudi o »verskem čutu« -—, (saj se poznamo!) — naj dopisnik molči, saj sam ve, da mu njegove besede, ki jih je pisal, niso šle iz srca, ampak le Iz sovraštva do g. župana. Ni li morda res?? Podžupani: Iv. Prinčič, Anton Štekar, Ernest Vo-grič, Jožef Makuc, Jožef M&-raž. Starašini: Janez Maraž, Janez Štekar, Jožef Štekar, Anton Pintar, Štefan Maraž, Miha Škorjanc, Janez Humar, Boštjan Humar, Ludvik Krešovic, Anton Kianj-šček. • lz tolminskega okraja. S Tolminskega. — Smešno je citati klerikalne liste, ko na dolgo in široko pišejo o volitvah v okrajni šolski svet in s tem kažejo svetu svojo revščino. Kak uspeh, če so 3 klerikalci izvoljeni! Resnica je, da se ni oziralo na stranke, drugače bi bil kompromis med naprednimi BovČa-ni in klerikalnimi Cerkljani — da premagajo čujte! — napredne Tolrnince in Gor-jane nemogoč! Mogoče so imeli klerikalci kake posebne načrte — prav, vsaj vemo za v drugič. Pri naprednjakih se je vršil boj v znamenju lokalnih razmer in nič več. Ako bi se volilo strankarsko, bi prav tako gotovo, kakor je klerikalni sporočevalec prismojen, ne prišel nobeden klerikalec v odbor. Pa že poskrbimo, da pri prihodnjih volitvah klerikalci pošteno obsede" s svojimi kandidati. Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) Prvi vseslovenski program. 24. sept. je bila velika Slomškova slavnost v Mariboru. Ta je dala povod za razgovor o političnem položaju in rodil se je prvi vseslovenski .program. Zbralo se je lepo število mož. Iz Ljubljane dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Gosta. Svetec, iz Celovca Einspieler, iz Maribora Dorninkuš, Radej, Prelog, Sernec, Pavlic, Geršak, nadalje Herman, Razlag, Trstenjak, oba Ipavca, Kapus, 2uža, Li-pold, profesor Franci iz Varaždina, Mur-šec iz Gradca, Ratej, dr. Vošnjak in še več druzih. Predsedoval je dr. B!ei\veis, poročal pa je Svetec o programu, ki ga je že s seboj prinesel načrtanega. Prvo vprašanje je bilo, kako doseči zedtujenje vseh Slo. vencev. Ali se naj oživotvori staro Ilirsko kraljestvo, v katerem Da bi ne bilo štajerskih Slovencev? Einspieler je za to zagovarjal notranje-avstrijsko deželno skupino. V programu se je končno oboje sprejelo in govorilo o Iliriji in o notranje-avstrijskih deželah. Potem so se določile naše zahteve glede uprave, zastopa, vlade in ravnopravnosti. Deželni zbori. V novembru so bili sklicani deželni zbori v ta namen, da se izrečejo o septembrskem manifestu. Stara Šmerliugova liberalna, nemško-centralistična stranka, ki si je pridevala ime »ustavoverna« (verfassungstreu), je v vseh zborih, kjer je imela večiho, se izrekla za februarsko ustavo in proti nameravani novi vladni vladni sistemi, v prvi vrsti štajerski deželni zbor, kjer je ponemčeni Blagotinšek-Kaiserfeld utemeljeval dotično adreso na cesarja. Odgovarjala sta mu Razlag in Herman, ki sta se izrekla za federalistično osnovo Avstrije in proti dttalizmu, Z ustavoverci jo je potegnil tudi državni pravdnik VVaser, poslanec ptujskega mesta. Belcredi Je vendar imel toliko poguma, da je VVaserja suspendiral od službe in ga pridelil kot svetovalca višjemu deželnemu sodišču. Silen hrup med ustavoverci! Ta edini energični čin Belcre-dijev je vsaj malo preplašil uradnike, kaše je pokazalo v kranjskem dež, zboru. • Tam je bil tir. Bleiweis nasvetoval zaupnico grofu Belcredi ju, toda njegov predlog je bil odklonjen s 17 proti 11 glasom. Men onimi 17 je bilo vseh šest uradnikov poslancev. Toda vsi ti so, ko je pozne j? šlo za adreso grofa Auersperga, obrnili plašč in proti njej glasovali, tako da ni bila sprejeta, Proti onim na slovenskem Štajerju izvoljenim poslancem, ki so glasovali z ustavoverci, so skovali nezaupnice in povsod nabirali podpise med ljudstvom. Za slov.-bistriški okraj je to delo prevzel dr. Vošnjak t<:r najel par agitatorjev, ki so ob nedeljah po krčmah znane kmete, posebno župane morali pridobivati $a podpis. Ko jih je Je precej bilo podpisalo, so poslali nezaupnico dež. zboru, Edini čin Belcredijeve vlade Slovencem v korist. Za štajerske Slovence ugodni dogiv lek začetkom I. 1866. je bil ukaz deželne vlade na vse c. kr. okrajne urade Spodnjega Štajerja z dne 20. februarija, ki se je glasil (po bcsdeilu objavljenem od dr. V. v »Slovencu« $t 20. I. 1866.): »Št. 303. Ker je znano načelo, po katerem se vlada ravna, da se vsi narodi enako branijo in ohranijo in po ktercir se je c. kr. pravdno ministrstvo ravnalo v svojem ukazu od 15. marca 1862. št. 1865, ki je pri sodni jskih oddelkih okrajnih uradov slovenskemu jeziku njegovo pravico dalo, moram c. kr. okrajnemu uradu v ob bregu, aparnik je obstal poleg njiju. Foma je imel nato- \ go, oddati žito takoj ko mogoče, spraviti denar in oditi v Perm}, ker ga je čakal tovor železa, ki ga je moral Ignat dostaviti na semeni. j Barki sta se vstavili nasproti veliki vasi, ki se je pri-slanjala k smerokovemni gozdu, dve vrsti oddaljenemu od brega. 2e idrugt dam po prihodu se je zjutraj; zarano prikazala na bregu velika množina žensk in kmetov, peš in na-ikonjih; pojoč in Icričeč so se razsuli po krovih in mahoma ie zakipelo delo. Sftnsstivši se v ladijme prostore, so ženske nasipale žito v vreče, kmetje pa so dvigali vreče na rame in tekali urno po brve% ma suho in z brega so se vlekli proti vasi vozovi težko dbtovorjeni z dolgo pričakovanim žitom. Ženske so pele pesmi, kmetje so se šalili in veselo rogali -drug drugemu, matrozi, smatraje se za nadzornike redu, so kričali na delavce, deske hod-aiic, ki so se vpogibale pod koraki, so težko pljuskale po vodi, a na brugiu so rezgetali konji, škripali vozovi in pesek ie šumel pod »Volesi .., Jedva je sobice vzšlo, zrak je bil svež m oživljajoč in ves pre*./^ z vonjem smrek; mirna voda reke je zrcalila jasno nebo in mrmrala prijazno, razbijaje se ob čelih ladij in ob sidrnih verigah. Veseli,, gromki šum dela, | mlada krasota pomladne narave, veselo razsvetljene od solnca, vse to je bilo polno sveže, -dobrovoljne, nekako surov« moči, ki je »prijetno vznemirjala Fomino dušo in vzbujala v njem nova nejasna" čustva in hrepenenje. Stal je ob mizi pod senčnico ladije in pil čaj z Jefimom in prejemnikom žita, zernskim uradnikom, iuidtf?elasim, kratkovidnim gospodom v naočnikih. Uradnik je pripovedoval shripavim glasom in nervozno drgetajoč.z ramami o tem, kako stradajo kmetje; Foma pa je nepazno poshižal, gledal zdaj na delo, zdaj na drugi breg, ki je tvoril visoko, rumeno, ipeščeno pobočje, katerega rob so venčale smreke. Tam je bilo brez!jwino ki tiho. »Treba se bode popeljati tja!« je mislil Foma. A do! sluha mu je prišel od nekod, iz dalje, nemirni glas, nepri-jetnostni glas [prejemnika: Ne boste mi verjeli — prišlo je slednjič do groznih stvari! Zgodilo se je to-le: v Osi je prišel k nekemu izobražencu kmet in privedel s seboj svojo šestnajstletno hčer. »Kaj hočeš?« — Pripeljal sem Vašemu blagorodju hčer«. — »Čemu?« — »Tako, morda jo vzamete; saj ste še neoženjen«. — »To se pravi kako? Kako misliš to?« I, povsodi v mestu sem jo vodil okrog, da bi jo dal služit, a nobeden je ne vzame; vzemite jo vsaj Vi kot ljubico!« —- AH razumete? Svojo hčer ponuja, razumete! hčer, za ljubico! Vrag ve, kaj je to?! Oni se je seveda ogorčil, lotil se kmeta in ga oštel ... A kmet mu je rekel čisto pametno: »Vaše blagorodje! Kaj mi je ona v sedanjem času? Cisto odveč je; imam pa tri dečke, ki bodo enkrat delavci — te moram hraniti ... »Dajte«, pravi, deset rubljev za dekleta, potem popravim sebe in dečka.« Kako se Vam zdi? Strašno je to, pravim jaz ,..« »To ni leipo!« je vzdihnil Jefim. »A saj pravijo, da glad ni tetka ... Želodec, vidite, ima svoje zakone .... V Fomi pa je izvala ta povest neko nerazumno mu sMno m vznemirjajoče zanimanje za usodo deklice in naglo je vprašal mladenič prejemnika: »Kaj pa, jo je-li kupil tisti gospod?« »Razume se, da ne!« je vzkliknil uradnik z očitanjem. »No, in kam so jo dali?« »Našli so se dobri ljudje, ki so se pobrigali zanjo .,.« »A-a!« je zategnil Foma in izjavil hipoma trdo in zlobno: »Jaz bi btl pretepel tega kmeta! Ves obraz bi mu bil razbil!« in .pokazal je prejemniku veliko, krepko stisnjeno pest, »Zakaj pa« je vzkliknit prejemnik nenavadno glasno in potegnil naočnike z nosa. »Vi ne umete motiva *,.« »Urnem 'gat« je rekel Foma in pokimal svojeglavno. »Kaj pa je mogel storiti? ... Prišlo mu je na um ...« »Ali je to mogoče, prodajati človeka?« »Ah! To je nečloveško, priznavam ...« »Pa še dekleta! Jaz bi mu že pokazal deset rubljev!« Prejemnik je brezupno mafatii z roko in molčal Njegova kretnja je spravila Fomo v zadrego, vstal je, pristopil k ograji in začel (gledati na palubo barke, ki je bila napolnjena z veselo in delavno množico ljudi.. Sum ga je opijanil m nekaj nejasnega, kar je kipelo v njegovi duši, se je izrazilo v mogočni želji, da bi delal sam, da bi ime! pravljično moč in orjaške rame, na katere bi naenkrat lahko naložil sto vreč rži, da bi se mu začudili vsi ... »Oibliite se urneje!« je glasno zaklical nizdoli. Par glav se je dvignilo proti njemu, nekaj obrazov je šinilo brzo mimo in eden izmed njih, obraz ženske s črnimi očmi se mu je -nasntehljal prijazno in zapeljivo. Od tega nasmeha je nekaj vzplamtelo v njegovi duši ter se vlilo v gorkem valu po njegovih žilah. Odtrgal se je od opore in zopet stopil k mizi, čuteč, da mu rdi obraz. poslušajte!« se je obrni! prejemnik k njemu. »Brzo-javite svojemu očetu, naj podari še nekaj žita v nadomestilo izgube! Saj vMite, koliko se ga izgubi in tukaj je vsak pud drag! To se mora razumeti! In saj imate takšnega očeta ...« je končal ter napravil oster obraz. »Koliko naj podarim«, ie dejal Foma zaničljivo in s ponosom. »Želite-li sto pudov? Dvesto?« »Hvala Vam!« je vzkliknil uradnik zmeden in vesel obenem. »Če imate pravico ... « »Jaz sem tu gospodar!« je rekel Foma odločno. »A vi nimate pravice, govoriti tako o očetu in delati obraze.« »Oprostite! In ... jaz ne dvomim o vašem poblašče-nju ... zahvaljujem se iskreno vam in vašemu očetu v imenu vseh teh ljudi, v imenu ljudstva!« (Dalje prih.) spomin klicati načelo, da naj se tam, kjer to zahtevalo jezične razmere ali pa žele stranke, pri političnih oddelkih c. kr.'uradnikov zapisniki In razprave pišejo v slovenskem jeziku in da se tudi uradniški odpravki (Ausfertigungen) narejajo v tem jeziku. Bar. Muesery.« To je bil prvi čin Belcrcdijeve vlade uaim.§fqvenwm v korisi,;pa tudj^adnJk.. * ftfalic-lhlto------'i-:' ' Družba sv. Cirila in Metoda. .- /Za narodno šolo~#a- Blanči. V- Pri poroki g. Antona Poberaj z g.čno Zofko Bone v Kronibergu so nabrali svatje K 20*10. Za C. M. D. je nabrala gospica Marica Švagetj pri veseli skupini 2 K 40 v; vsak po eno krono sta darovala g. Ivan Fabian in Edvard Gaspari iz Štanjela. Stotero posnemovalcev! — Odbor C. M. D. za Stanje! in okolico. Domače vesti. Porotno zasedanje v Gorici. ¦— Danes se vrši razprava proti Martinu Gre-goraču iz Trebuše, ki je obtožen, da je v pretepu ranil Matija Vončina na glavi ter je ta drugi dan vsled dobljenih ran umrl. Gregorač pravi, da ni on umoril Vončine. Razprava se nadaljuje. Slovenska Čitalnica v Gorici bo imela svoj letošnji občni zboc v nedeljo dne W. decembra »911 ob deseti uri dopoldm v društvenih prostorih.. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in (blagajnika, .i Poročilo preglednikov, 4. Volitve, 5. Slučajnosti. 6. Licitacija listov v pbdnaročbo. Miklavžev večer. — Sokol priredi kakor običajno, kakor že objavljeno in kakor oznanjajo plakati Miklavžev večer m otroke v sredo popoldne ob 5. v dvorani Trgovskega doma s prostovoljno vstopnino v pokritje troškov. Darove se sprejema od 2. popoldne naprej v dvorani Trgovskega domu (vhod Via Petrarea). Za odrastle pride Miklavž s svojim spremstvom v četrtek dne 7. decembra ob 81 2 zvečer k Jelenu; stopnina 50 vin. za osebo; za ples posebej l K. Pred Miklavževim nastopom so še druge točke, resne, komične in šaljive na vsporedu. Darila, ki morajo biti kolekovana s 5 ¦ koleki C, M. D., se sprejemajo od 4 popoldne naprej v dvorani pri Jelenu. Na veselo svidenje kliče malim in velikim otrokom Miklavž. Sokol odrastlim Mifclavžarjem. — Kakor se sliši, vlada za Miklavžer večer — kakor je dosedaj vedno — in kakor jo za tudi letošnji Martinov večer - veliko zanimanje. Sokol se čuti srečnega, da si le vstvari! po tolikih ponesrečenih poskusih vendar enkrat svoje občinstvo. Pa tudi ni nikjer drugič tako živahno kakor pri Sokolskih prireditvah!! Vsakdo se čuti domačega, prostega in neoviranega v neprisiljeni zabavi. Lahko se je dognalo, da se čuti občinstvo na sploh zadovoljno, ako se smeje, in to je vedno pri takih prireditvah Sokola. Nekaj drugega pa je: Na Martinovo so bili prostori pri Jelenu vsi napolnjeni — recimo — bila je gnječa. Prepričani pa smo. da se je občinstvo ravno radi tega dobro počutilo, ker tisočkrat bolje je, ako je polno, kakor da zdeha v vsakem kotu par resnih obrazov. Nekoliko »drejna-- in vse je bolje razpoloženo! Seveda da delajo možakarji, kadeči vedno kot Turki, marsikomu ozračje neprijetno. Kdo pa misli na to, ako je krog in krog živžav. draženje s pavovi peresi, krizantenami itd___ Čujejo se tudi glasovi, da bi bilo bolje prirediti v Trgovskem domu. Prepričani naj bodo vsi, da se Sokol trudi in dela z vsemi močmi na to. da bi lahko vse prirejal v Trgovskem domu, ki odgovarja na vsak način mnogo bolj sedanjim razmeram. Naj ostane občinstvo Sokolu zvesto in se zgodi to kmalu; do tedaj pa treba potrpljenja, ker so stroški v Trg. domu mnogo večji in *ien-da'nihče ne more in srne zahtevat* la bi Trg. obrtna zadruga dala dvorano -brez odškodnine na razpolago kakor pri Jelenu,, kjer je tudi gostilna z izvrstno postrežbo. SI. občinstvo blagovoli vpošte-vati vse okoliščine in ne prinašaj slabe volje na -Miklavževo temveč polne vreče darov in smeha. Roko v roki! Eden z drugim in v Gorici bode drugače.. Lfa.zdart- Dr. Luzzatto in Alfred Lenassi sta bila vložila radi znane obsodbe v-procesu proti Banki popoiare ničnostno pritožbo, s katero se je bavila včeraj najvišja sodnija na Dunaju, Ta sodnija ie določila novo razpravo za Luzzatta in Lenassija pred sodnijo-v Trstu; razprava se bo tikala vseh onih točk, radi katerih sta bila imenovana obsojena. _^ ^Zabavni večer »Slovenskega bralnega iti podpornega^driištva v Gorici« se je vršil v nedeljo po naznanjenem vzporedu. 'Pevske točke je občinstvo sprejelo z navdušenjem in jih tudi apiavdiralo. Največjo pozornost je občinstvo obrnilo na »Tripolis«. Slika ni bila slaba, toda poznalo se je, da ji je manjkala še vsaj I vaja in da je oder za take predstave veliko 'premajhen. Na sploh pa je bilo v nedeljo »pri Jelenu« prav živahno in ljudje so se zabavali lepo po domače. Med udeleženci je bilo mnogo naših deželanov; opazili pa smo, da je manjkalo prav mnogo takih, ki bi bili lahko prišli. ¦Gmoten uspeh veselice je povoljen. Socialni demokratje za »Lego nazio* nale«, — V tržaškem mestnem svetu.se je i pokazalo, kaki apostoli pravice so socialni demokratje. Glasovali so z laškimi buržoazijci in nacionalci za prispevek 15000 K »Legi« in glasovali so proti prispevku »Družbi sv. C. in M.« Glasnik rdečkarjev je bil dr. Puecher, ki seje povspel na otročje-neumno stališče, da soe. demokratje bodo glasovali za prispevek družbi sv. C. in M., kadar bodo slovenske občine dajale podporo »Legi«. To je pravi argument za glasovanje rdečkarjev v prid »Legi»! — Ti ljudje izdajejo programe, ki se na papirju lepo čitajo, ki pa v praksi nič ne veljajo. Lepo ziiajopisati o pravičnosti in bratoljuhju, kjer ima biti to njim v prilog, nasproti drugim pa so krivični in pljunejo na bratoljubje. To so pokazali v Trstu in pokažejo, kjer morejo. Tudi po naši deželi strašijo okoli rdečkar-ski krivi preroki, naznaujujoč bratoljubje in pravico in zatrjujoč, da so dobri Slovenci - ali tržaški slučaj je kar na mah pobil vse njihove lepe besede in jih pokazal kot skrajno sovražne slovenskemu narodu! Svobodo in jednakopravnost imajo na jeziku, v srcu pa krivico proti Slovencem, in ta krivica bruhne mi dan ob prvi priliki, ko nanese slučaj, da se, lahko malce ponorčujejo s Slovenci. -— »Lega« potujču-jc slovanske otroke v primorskih deželah, družba sv. C in M. pa brani slovanske otroke v 'Primorju. To ve dobro i\r. Puecher in drugi rdečkarji, ah ravno ker vedo, so glasovali za Lego in jej dali novo podporo za njeno nekulturno delo. Kulturo, to imajo tudi vedno na jeziku napredka polni soc. demokratje, ali v Trstu sr> pokazali, da ne marajo za kulturo med S!ovani. Slovenski družbi nič, Legi pa 15000 K. Ta je prava Siriteljica kulture med Slovani! Če bi bili rdečkarji pošteni čestiL*i pravice m resnice, bi bili glasovali proti Legi in za družbo! To bi jim delalo čast - nečast in sramoto pa jim dela glasovanje za »Lego«, ki krade slovanskim starišem otroke, da množi laške vrste v naših deželah! — C, M. družba - Lega nazionale alias slovenski in laški socijallsti. 1Pred par dnevi je glasovala glava laških socijali-stov dr. Puecher v tržaškem mestnem svetu za podporo 15.000 kron društvu Lega nazionale*. Te dni napade najnovejši in najmlajši ud slovenskih socijalistov M. dr, ČcrniČ v »Naših Zapiskih« nJemu nevšečen odbor C. M. družbe. : Odkod to nesoglasje? Če bi hotel bit" hudomušen, bi odgovori! na kratko: quod licet .lovi — non licet bovi, primerjaje glavo in ud mednarodne družbe. — Toda mislim resno — čitaje polemiko sicer stvarnih »Naših zapiskov«: ne pribijam, da tud: mladost ne opravičuje še nesramnosti; toda malo več stvarnosti in manj kriča-vosti, malo več dela in manj po ceni nasvetov in pred vsem precej več takta bi gotovo ne škodovalo dopisniku soci-jalnc revije. Prepovedan pohod Lahov v Šlorenc rri Mcši. — Lahi iz Gorice so hoteli napraviti velik pohod iz Gorice v Šlorenc, da bi tako nabrali kaj kron za ranjence v Afriki-in,njih preostale, ali ta pohod je prepovedala politična oblast v Gradišču, ker ima skrbeti za javni mir in red. Trg sv. Andreja v Gorici včeraj je bil jako živahen. Vreme je bilo krasno, zato je prišlo v Gorico vse polno ljudi z raznih strani. Kupčija je bila bolj slaba, polne pa gostilne. Vojaški pogreb. — Včeraj dopoldne so pokopali v Gorici z vsemi pristoječimi mu vojaškimi častmi upokojenega polkovnika Ferdinanda pl. Kosteleckega, ki je bival več let v Gorici. - Od meje*--.«y se pplno različnih reči se čuje od meje sedaj, ko je obilo vojaštva na laški strani in ko ga prihaja vedno več na našo stran ob meji. Cujemo večkrat govorice, da laški oficirji hodijo čez mejo. Tako se je raznesla po zapadnih Brdih sedaj govorica, da so bili pred kratkim laški oficirji v civilni obleki v Krminu, kjer so se 'sešli z nekaterimi irredentovci. Imeli so s seboj karte itd, — Beležimo to kot govorico iz zapadnih Brd. Nesreča. — Pod tramvaj v Gorici je prišel 10 letni deček Anton Rijavec. Tramvaj ga je vrgel na tla in dečka so onesvegčenega prenesli k usmiljenim bratom. Ima precejšnjo rano in možgane pretresene. ' Na 3 mesece ječe je obsojen 20 letni Al. Semolič iz Brestovice, ki je obtožen, da je ukradel par bicikljev Fr. Devide v Tržiču. Soobtožen je bil Valentin Krstan iz Vojščice; sodnija ga je oprostila obtožbe. Umor ali samomor. — Poročali srno, da so našli na železniškem tiru pri Villi Vicentini mrtvega mladeniča Aliberta Du? ca iz Skodovake. Sumi se, da ga je usmrtil in vrgel proti železniškemu tiru občinski redar v Villi Vicentini. Redarja so aretirali. Radi razžaljenja veličanstva je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno sodnijo Humbert Lasciak iz Gorice na 3 mesece strogega zapora. Radi Javnega nasilstva so aretirali v Gorici nekega Matijo Kanklerja iz Mariborske okolice. Brez dokumentov je hodil okoli po Gorici neki Josip Fin. Ker ni imel denarja in ne dela, so ga aretirali. Iz površnika je izginil denar, 68 K, g. G. Jnch-ii na »Korsu Verdi. Pravi, da je okraden. Na bicikelj se Je usedel In se odpeljal neki neznan človek v bližini starega pokopališča v Gorici. Neki Iv, »Doljak je dal za hip kolo v varstvo svojemu 14 letnemu bratrancu. Kar je pridrvil do njega neki neznanec, pograbil kolo, se usedel nanj in se odpeljal. Sedaj ga iščejo. V kanal v Tržiču je skočila neka mlada ženska, hoteč narediti konec svojemu življenju. Zakričala je »Addio mondo«, toda potegnili so jo iz vode in poslali v bolnišnico, kjer so jo minile misli na smrt. Zamena. — V nedeljo večer je nekdo zamenjal pri »Jelenu« temno-plavkasto suknjo. Dotičnik je naprošen, da se »glasi pri Jelenu, kjer dobi svojo. Dopis Iz Žerovnlee (Notranjsko). — Radi živinske kuge se ni v naši okolici že dolgo časa nobeden živinski' semenj vršil; dovoljen pa je pri nas na dan 15. decem-: bra t. 1; navadni letni semenj, na katerem se veliko lepe živine pričakuje, na kar se vsi dalnji gg. trgovci opozarjajo, Politaenl pregled. Čehi v vladni večini, ¦— Iz Prage 4. decembra: Danes že še z vso gotovostjo lahko trdi, da bo pripravljena večina Češkega kluiba glasovati jie le zgolj za proračun, marveč tudi za brambne predloge in za druge predloge, ki jih vloži vlada, med njimi tudi za davčne predloge. Zgolj neodvisni Čehi (Stranskvjevi in Masarv-kovi pristaši) ter narodni socialei ne pristopijo delovni večini. Nov šef generalnega Štaba je Blaž Schemua, rojen v Celovcu leta 1856. — Pričakujejo se še druge spremembe v generalnem'-štabu. Schemua (Zemlja) je slovenskega -pokoljenja z Gorenjskega. V tržaškem mestnem svetu so sinoči dovolili podpore 10,000 K za laško univerzo v Trstu. (Dr. Wilfan je izjavil, da Slovenci za to ne morejo glasovati, ker Italijani ne privoščijo Slovencem niti ljudskih Sol. frgovsko-obrtne in gospodarska vesti. Klasifikacija vin z Goriškega in iz Istre na Dunaju. Meseca julija t. 1. se je vršila na Dunaju po prizadevanju trgovskega muzeja tržaškega pokušnja vin naših dežel; društvo gostilničarjev in Knelirjev se je živo zanimalo za to pokušnjo. Da se pa more končno presoditi, kako d;)bra so ta vina, se je takrat določilo, da ostane del pokušenjh vin do jeseni v kleti društva gostilničarjev in hotelirjev na Dunaju ter da se izvrši'končna klasifikacija * drugo pokušnjo v mesecu novembru. Taka pokušnja se je izvršila. Rezultat te pnkiišnje je obsežen v posebnem zapisniku. Tam čitamo: Klasiticirana za jako dobra oziroma dobra so bila z Goriškega vina: administracij: Foiini, Slorenc pri Moši, Alberti-Poja, Zdravščina, marki Fabris, Beljan, La Tour, Rušič, G. Jachia, Ruda,. Khe-venhiiller, Flumičel, Cumano-Perussini, Kmin. baron Bianchi, Rubije, Fior, Bel-vedere,. Alojzij Fogar, Pevrna, Ivan Sav-nik, Bilje, grof Baguer, Dobrovo, Emil-Čcrne, Tomaj, Bonaparte, Villa Vicentina. Dottori, Ronki, Fonzari, Št. Maver, Vinarsko društvo, Gorica, Tomaseo, Villanova pri Fari, Uršulinski samostan, Gorica, bratje Waiz, Krmin, Brunner, otok Moro-. sini4 A. Bolatfio, Gorica. . Iz Istre je tudi precej dobro. klasifici:? ranih, vin; potem še druga.l ¦ Razstavljalcj;dobijo .,d>plfl.me^f Otoni deželnega odbora." ¦"" ".'¦'"¦ ': Vojna rt Mijo k Italijo. Boji okoli TrJpolisa. Vršijo se manjši in večji boji za Tri-polisom kakor navadno skoro vsak dan. L t. m. je bil tak spopad pri utrdbi Mesri. Arabci so bili po laških poročilih odbiti. — Zrakoplovci se dvigajo redno v zrak, če le količkaj dopušča vreme, ter rekog-noscirajo in dajejo znamenja laojam na morju, da streljajo v one kraje na so-vražnika. Napaden. Napaden in težko ranjen je bil v Tri-polisu francoski žurnalist Carrere baš, ko je šel ponoči domov iz brzojavnega urada, kjer je oddal svoja poročila. Napadel ga je neki neznan človek, ki je potem zbežal, misleč, da se nekdo bliža. V Solunu. Turčija se pripravlja nasproti even-tuelnemu napadu italijanske mornarice na Solun. V Solunu je velikansko razburjenje, kajti tam mislijo, da če italijanska mornarica prične kaj resnega na morju, bo prvo obstreljevanje Soluna. Zadnje vesti. Posebnih poročil ni z bojišča. — V Bengasiju so odbili Italijani ponočni napad na -Arabce.— Pri Ain-Zara so pognali italijanski vojaki v beg Arabce in Turke. Ta bitka je bila velika. Na italijanski strani se je Ibojevalo 30.000 vojakov. Zgube so velike na obeh straneh. Razne vesti Dragocenosti bivšega Sultana Ab- dul flamida so prodali ter dobili za nje 7 milijonov frankov. Kaznenci pobegli. ~ Iz Soluna poročajo, da so kaznenci v jetnišnici Kočane prebili zid ter vsi pobegnili. Iz ljubezni do svoje matere. — V Bremnu je vojna sodnija 17. divizije obsodila mušketirja. Hcppeja v enoletni zapor in ga uvrstila v II. razred vojaškega stanu, floppe si je odrezal ušesa, da bi bil . oproščen vojaščine Iz ljubezni do svoje hrome matere in 75 letne stare .natere,.ki bi,brez njegove pomoči ne nicrrli izhajati. Amerikanski milijonar Bishop se je ustrelil v Parizu, ker je imel neozdravljivo bolezen. ' Železniška nesreča. — Vlak iz Budimpešte je v Belgradu skočil s tira. Dunajski agent Winterstein je mrtev, 8 oseb je ranjenih. Bombni atentat na brzovlak so poskusili pri Kopriliju, kakor poročajo iz Soluna, neznani zločinci. Ali atentat se jim je ponesrečil. 150.000 predilniških delavcev izključenih od deia. — Iz Londona: V sredo nameravajo izključiti od dela 150.000 delavcev predilniške industrije, če .strokovna zveza tekstilnega idelavstva- v Cojfle iNel-sonu ne prekliče 'svojega sklepa o ,napo-vejdhi';&tav4^fef#iL|^;-^-- iv,vr;--.*&&¦.**•' *' (Ddlt na 84rtl ti—i.) Poznanj« uredijo in" v krajem o4P^io javno polisko knjižnico, ki bo štela trideset tisoč zvezkov in je Prva na poljsko-nemškem zemljišču. Časnikarstvo v Ameriki. — v Ameriki je okoli 20.000 listov; od teh jrh izhaja tri četrtine zvečer. Na Francoskem in v Nemčiji izhajajo večinoma zjutraj. Kapital uložen v liste v Zjedinjenih državah znaša nad jedno milijardo frankov. Drzno razboinlštvo. — V Parizu se je izvršil na ulici ob toelem dnevu poskus drznega razbojništva. Neki uradnik banke de France je bil napaden v Saint-De-nisu od 'dveh individujev, ko je šel iz banke s 70.000 franki. Padla sta pO njem, mu zagrozila z revolverjem ter mu iztrgala zavitek denarja in zbežala. Ali videl je to neki fijakar, ki je hitel za roparji; dohiteli so ju in prijeli. Denar sta bila vrgla v kana1- Demonstracija trgovskih pomočnikov v Trstu. — V nedeljo zjutraj ob 8. so razne skupine priredile demonstracije pred raznimi Štacunami, ki so bile odprte. Kakor znano so nekatere štacune pred Miklavžem in Božičem odprte tudi v nedeljo predpoldne. Pomočniki so vpili: Zaprite! Zaprite! Redarji so razgnali množico in aretirali 4 osebe. Prav Je povedal! — Pri mizi so sedeli: jurist, kirurg, elektrotehnik in teolog. -Vnela se je debata o tem, katera znanost 16 najstarejša. Pravnik Je rekel: Sigurno, najstarejša je pravniška znanost, za katero so vedeli že v raju. Adam in Eva sta bila obsojena na izgon iz raja. Ni res — pravi zdravnik. Kirurgija je najstarejša znanost. Spomnite se operacije, izvršene na Adamu, da «o mu vzeli rebro. 'Nikakor ne, pravi tretji. iPrvenstvo gre nam elektrotehnikom, kajti pred vsem drugim je rekel Bog: Bodi svetlo. Vi vsi se kruto varate, se je končno odrezal bogoslovec: Prvenstvo gre nam, teologom. Prej nego je bilo svetlo, je vladala tema! V kaznilnici v Newjorku so imeli usmrtiti tri kaznence. Obsojenca na smrt privežejo na električni stol ter spustijo v telo električni tok. Dva sta bila mrtva takoj, ali Italijan Pietro Faletta je bil samo omamljen, kar se je videlo, ko so ga vzdignili s stola. Posadili so ga na to ni-zaj na stol ter spustili v njegovo telo nov električni tok. Potem ie ležalo njegovo truplo v mrtvašnici. Čuvaji so začuli globok vzdfli in opazili so, da se telo premika. Pozvali so zdravnike, ki so izjavili, da so to le refleksne kretnje; nato so spustili še enkrat v njega električni tok. Časnikarjem je bito prepovedano prisostvovati končnemu pregledu usmrčenega kaz-nenca. Edgarij-ja Motiteil »VelMca vas«. — Kdor čita ta roman, se mu zazdeva, da se taki prizori odigravajo skoraj vsak dan v naši cžji domovini. — Knjiga obsega 380 str. in stane broširana K 2'40, s poštnino vred 20 v več. Cena vez. knjigi iK 3'40. Emile Zola: Polom. — Roman iz vojske 1870/71. Preložil Vladimir Levstik. Založil L. Sctov/entner v Ljubljani. Cena: broš. K 5'60t vez. K 6'80, po pošti 30 v več. »Polom« spada med najlepša dela E. Zola. Spada v vrsto študij o telesni, družabni in umstveni pokvarjenosti za časa drugega cesarstva na Francoskem; v romanih je skušal razkriti vzroke francoskega propada v tej vojni. Knjiga, katero priporočamo, se dobiva tudi v knjigarni v Trgovskem Domu v Gorici. Književnost »Goriška tiskarna A. GabrScek« v Gorici je izdala dve novi knjigi in sicer: »Salonsko knjižnico« št. XIII, in »Svetovno knjiinico št. XL »Salonska knjižnica« št. XIII vsebuje dve jako mični povesti in sicer: »Darjja« češki spisal Julij Zeyer, in »Vest« rusko spisal A. P. Šeljev-Mihajlov. — Knjiga obsega 280 str. in stane broširana K 2'80, s poštnino 20 v več. -— Cena vezani knjigi K3'80. »Svetovna knjižnica« št. XI prinaša jako zanimiv roman francoskega pisatelja lajaaajl* prtitojblaa stane BG rta, Afco Je oglas •bietedjll it raCnna ta traka besede 3 rim. lajpviframejle Inseriranje *& trgovce in obrtnike Kottlo <« mavjftih trgovcev in obrtnikov t Gortel, katetiH ti« iofall e!o ? mostu) nihfl« ni> poneloa«u, nott&ln« v želodcu. »«*«» prebav« »M 7ashžcnje, se priporoma tem potom dobro doumCe sredstvo, Oegar blagodejni vpliv *c, je preizkusil ž«5 več let. In to je BMF*~ Hubert LllrJcSi-ovo zeliščno vino. ^fl|. To zeliSCno vino ie izdelano iz izvrstnih, zdravilnih /.elilc in iz vina ter ojn"i in oživi prebavne organe človeka. ZeHHno vino odstrani neredno«ti pri prenavljanju in p«*p«-suje tvoritev zdrave krti. S pravočasno porabu se nduSijo želodčne bolezni Se v kalu, Zatorej se ne sme obft. tavljati pri vporabi. .Simptomi, kakor: glavobolj. kokanjo, Lganj»\ napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par p»j|šrkifr te^ vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, ntripauje, ttca. slabo spmijo, kakor tudi nabirauje krvi v jetrab,. v slezeni in hemoroidna bolečina se odstranijo i. :eliLCuiai vinom, Zeliščno vino odstrani neprebavljivo^ in vse nepotrebna stvari is želodca in Ircvt* s tem, da poapežnje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, cist Krte t bo po navadi posledico slabe prebave, pomanjkljive krrot*urit»e in bornega ~>lul/U3! stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, m nervo*no oslabljen« in ozbvoljene. trpijo na glavobola, so bre* sna, hirajo in trpijo. ZeUrfCuo vino daje oslabljenemu Življr-nja novo moč. ZeiišCno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in »stvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale »pričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklt>mc«h po '6 in 4 K v lekarnah sfedatth krajev : t-orica, Kortnin, Gradišče, Human*, AH, Campoioogn. RodUp, Trli?, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Červliijan, Ogej. FiumiCel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milj« itd., kakor tudi v vwh drugih manjših in večjih krajih Goriško-GradiSeaosfc* t lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po origiotlnih c«rtah v vse kraje Avbtro Ogrske. jMeblovana soba y5S5;SsSiS!S j se odda takoj v najem. — Naslov povS uprav-uištvo. fincnnrfi^il!! ve^(Ja slovenske in italtjanskn UUd|IU,Ulvlia korespondence, sprejme se takoj v pisarno. Ponudbe na upravništvo „Soče* pod .Marljiva*. Dvajsetletna gospodična uftss^fe ?itve uradnika v starosti od 28-30 let. — Ponudbe s sliko posStnoležeie Gorica št. 3 pod šifro": Danica". " *r za vsakopar! in Razda se 3000 parou čeuljeo. Ba vpeljemo naše izvrstne eberro eet^a. namenili smo se razdati SOČO parov Sevljev in sicer tako ¦fc&^^J*?*? tortmto delo, ki znala K 14— il 3 par«. - 'čevlji so elegantni, is mi- boljsega usnja (moderni m trpelni). Taki devlji stanejo 8 p«a K 36'- rotemtakem so h čevlji darovani in sicer s tem pogojem, da i«te priporočite med svojimi znanci. Ker pričakujemo od Vašega pripciocila ie dragih naro&J, Vam jamčimo, da je blago prve vrafe. Čevlje razdajamo le do 3L decembra. — Svetujemo Vam, da naročite iste takej, ker je popraže- vanie po istih veUko in tovarna ne razda ?e6 kakor 3W0 parov. Naročila !! SSSS^SJKLif?1- ^f JH^^-^Sr*0! JP°' -"*«^Ktri teh 3000 parov „M. « .«„ ^ ._ -^ t ...».......» -. preklica .ni. Vt,ak uanja- in kakorSnekoli mere" aU^tovakA V'slučaja, da"«'eviji neJu«ajafo! se iste vzame nazaj. Potemtakem je izključen vsak riziko. Ceflje M pošilja po povzetja aH naprej plačilu. Naročja je nasloviti na Totatno čevljev v Osiiecim š'cy. 203 Avstrija. se obvesti občinstvo in potem bodo stali 3 pari čevljev K 86— Do pri se dobi 3 pare za K 14— S čevlji bodete gotovo prav zadovoljni. ?: lahko izbere bodisi možke ali ženske čevlje na vrvico iz najbo = Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno Zeliščno vino, Moje zeliačlno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavin« sa: vino malaga A'M)J0, viatki Strkljaj 100.0, glicerina HjO.O, frno vino «40.0. sok jerebtke 150.0. flreaojev sok :«).U. aniž, razne rastlinska korenine itd. Te sestavin* i« tmeJajo | MGoriška ljudska posojilnica11 vpisana sadruga s omejenim Jamstvom, (V lastNl hlil« Sinsposka ulic« it. 7, 1, nadsfr.) — T«l«fon it. 79. l&iai P«>iUe hraailnic« it*, mm. Ne občnem zboru dne 23. aprila 1911. bo je določilo: Hranilna vloga ee obrestujejo po •»/§ % - Stalne večje vloge t enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren t ni davsk plačuje posojilnica tarna. Hranilne vloge se sprejemajo od ?ga&ogar. Breeplačni hišni hranilniki. Posojil« se dajejo zadružnikom na vknjilbe po 57t%» na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni dalail ae obrestujejo koncem leta 1909. a 6%. Stanja SI. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z j deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge: 1,423.351*26. Posojila? 1,488.919*--. — Reservni zaklad: 96 847-44. —' Vrednost hil: 372 096 66. gffi»maBSfs^^