Izhaja vsak čotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/L, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna it. 25Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. kt.
ŠT. 80
TRST, ČETRTEK 1. DECEMBRA 1955, GORICA
LET. IV
PO OBJAVI PALAMAROVIH UKAZOV
Ne žalite in ne ponižujte našega ljudstva!
Odbornik Lege Nazionale - Zastopnik slovenskih kmetov - Zgodovinska odgovornost Italijanske krščanske demokracije za ravnanje s slovensko manjšino
Odkar so našim ljudem postali znani ukazi, s katerimi je generalni komisar dr. Palam ara imenoval predsedništvo »Zbornice za trgovino', industrijo in kmetijstvo« v Trstu, se Slovenci teh krajev od ogorčenja ne morejo še pomiriti. Niti najpreprostejšemu našemu kmetu ali delavcu ne more namreč nikalkor v glavo, kako1 je mogel dr. Palama-ra iz vodstva najvažnejše gospodarske ustanove našega ozemlja enostavno izločiti vse Slovence, to se pravi ravnati tako’, kakor da naš naTod sploh ne živi v teh krajih.
Osnovni predpisi demokracije narekujejo, da bi Slovenci morali biti zastopani tako, kakor odgovarja njih številu, v vseh panogah gospodarstva in temu primerno tudi v Trgovinski zbornici. Da se je pa pojavil med tiami visolk uradnik, ki zanika našemu narodu pravico predstavljati v predsedništva zbornice celo kmetijstvo, kjer Slovenci od pamtiveka gospodarijo, je za naše ljudstvo tako žaljiv in ponižujoč dogodek, da mu je težko najti primere v naši preteklosti. Tako so nas odrivali in prezirali samo še v časih fašizma, to je v najmračnejši dobi naše zgodovine.
Postopek generalnega komisarja Palama-re je v toliko bolj žaljiv, ker ni nobeno prenagljeno, temveč prav dobro premišljeno in pretehtano dejanje. Preden je namreč izdal svoje ukaze, je imel dvakrat priliko, da se temeljito' porazgovori z zastopniki naših kmetov ter čuje njih želje in pritožbe.
' »BOM DOBRO PREŠTUDIRAL«
Potem ko je dr. PalamaTa vsestransko pre-tresel predloge, ki so mu jih stavili naši kmetje, jim je obljubil, da bo njihove zahteve »še dobro preštudiral« ter, preden izda tikaze, stopil na vsak način še enkrat z njimi v »tik.
Generalni komisar te obljube na žalost ni izpolnil. Ne da bi bil kogarkoli izmed Slovencev še zaslišal, je izvršil imenovanja, ki s° tako globoko užalila in razburila našo Javnost. In kako naj bi je ne?
Saj se je moralo vendar v duši naših ljudi vse upreti, ko so brali, da je za zastopnika tržaških slovenskih kmetov bil imenovan goTiški veleposestnik Italijan dr. Leo Brunner! Mož, ki ne pozna našega jezika 'n ki nima povrhu na Tržaškem niti metra kmečke zemlje.
In kako je smel dr. Palam ara imenovati kot predstavnika slovenskih neposrednih oh-fieJlovalciev! Italijana dr. Evgena Traineja, Rospoda, ki zemlje sam sploh ne obdeluje? Nemogoče je, da bi naši kmetje priznali za
svojega zastopnika tujca, s katerim niso nikoli imeli nobenih stikov in ki se ni nikdar niti najmanj brigal za njihove koristi. Kje je bil dr. Traine, ko so zavezniki spreminja-
li	našo kmečko posest v igrišča za svoje častnike in vojalke? Kje je bil, ko je Ustanova za industrijsko pristanišče jemala Slovencem s silo zemljišča ter jim zanje nudila sramotno nizke cene? Kdaj je še branil na-šo' kmečko, zemljo pred razlastitvami in kolonizacijo ?
Nikdar! In tudi ni mogel, ker sedi v glavnem odboru protislovenske raznarodovalne organizacije Lega Nazionale. Samo možgani iialijanskega nacionalista si lahko zamislijo, da bi Slovenci mogli mirno sprejeti kot svojega zastopnika moža, ki je obenem odbornik razkričanega in borbenega protislovenskega društva!
Strme se sprašujemo, kdo je mogel dati generalnemu komisarju nesrečni nasvet, naj imenuje dr. Traineja.
KDO JE ODGOVOREN?
Dr. Ivan Pailamara je za ukaze, ki jih je podpisal, pravno seve sam odgovoren. Toda v političnem življenju se noben vodilni u-radnik ne odloči za tako pomembne ukrepe, ne da bi se prej skrbno posvetoval, kjer treba.
Saj smo videli, da se je dr. Palamara pred objavo ukazov razgovarjal tudi z zastopniki slovenskih kmetov! Toliko bolj se je seveda s predstavniki italijanskih, posebno pa še vladnih strank. Kaj so mu ti svetovali?
Iz izjav, ki so jih po izvršenem imenova-
nju dali te dni časnikarjem, bi človdk moral sklepati, da priznavajo vse tukajšnje italijanske politične sikupine brez vsakega pridržka Slovencem pravico, da govore v imenu tržaškega kmetijstva in da jim zato pri-liče tudi primerno zastopstvo v Trgovinski zbornici.
Nadvse znač ilno je, da si danes nobena italijanska stranka ne upa odkrito zagovar-« jati Palamarovega ravnanja s Slovenci in da se v tem vprašanju vse odmikajo od generalnega komisarja. Celo znani narodni nestrpneži se pred javnostjo nekako sramujejo, da se je zgodila talko surova in kričeča krivica njih slovenskim sodežetlianom, ter celo obljubljajo, da bodo pomagali storjeno krivico na kakšen način popraviti.
Edino glavni tajnik Krščanske demokracije prof. R. Romano je v nekoliko zaviti obliki priznal, da je njegova stranka imela besedo pri imenovanju predsedništva Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Pri tem se je mož tako zelo spozabil, da se je drznil braniti pred javnostjo celo ono Pa-lamarovo imenovanje, ki je vzbudilo v vsakem poštenem Slovencu največji odpor in srd, to se pravi imenovanje odbornika zloglasne Lege Nazionale dr. Traineja za predstavnika slovenskih kmetov na našem ozemlju. Prof. Romano trdi, da je to imenovanje »upravičeno«, češ da je dT. Traine »kme-'ijski strokovnjak«. Kakor da bi tržaški Slovenci bili nekako nazadnjaško afriško pleme, ki komaj čaka, da se jim prikaže kak Traine ter jih izvleče iz njihove gospodarske zaostalosti in zarobljenosti!
Prof. Romano se noče zameriti misinom
Slovenski katoliki teh krajev res nimajo sreče z italijanskimi katoliškimi politiki. Tržaški župan Gianni Bartoli je svoj čas javno označil jezik istrskih Hrvatov za govorico divjega afriškega plemena Mav Mav, prefekt Pailutan je izdal odlok, po' katerem naj bi slovenski javni napisi v naših vaseh stali pod italijanskimi ter bili tiskani s polovico manjšimi črkami kot italijanski! Če jc to katoliško, potem res ne vemo, kaj je katoliška Cerkev in kaj je Kristusov nauk o enakopravnosti narodov.
Sedaj se je prikazal na pozornici še Rc-dento Romano, ki pravi, da je bilo potrebno izločiti Slovence iz predsedništva tržaške trgovinslke zbornice zaradi tega, da bi se preveč ne jezili in hudovali — misini, to je fašisti in njim podobni. Za g. Romana niso torej odločilna načela pravičnosti in demokracije, temveč ozir do fašistov!
Hujše obsodbe tukajšnje Italijanske kršč. demokracije ni mogel nihče tako jasno in uničevalno izreči kakor njen 'lastni glavni lajniik gospod profesor Redento Romano! Zanj odnosi do tržaških Slovencev niso predpisani po nespremenljivih načelih katoliške morale, temveč se morajo ravnati po ozirih •ia tukajšnje misine, to je po občutljivosti najbolj zagrizenih narodnih nestrpnežev v naših krajih.
KJE JE IZHOD?
Izhod iz današnjega nevzdržnega položaja je lahko samo v tem, da generalni komisar storjeno krivico popravi. Sedaj skušajo Slovence tolažiti z obljubo, da jih bodo imenovali v razne komisije zbornice, češ da bo težišče vsega dela že tako v teh komisijah.
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
PADEC FRANCOSKE VLADE
Predvčerajšnjim je francoski parlament izrekel vladi gospoda Faura nezaupnico'. Za Faura je glasovalo 218 poslancev, proti pa 318. Ko so prebrali izid glasovanja, je Faure vtaknil listnico pod pazduho in zapustil zbornico. Sel je na posvetovanje k predsedniku republike Cwtyju, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal.
Faure je nato s pooblastilom poglavarja države razpustil parlament in razpisal nove volitve.
V zadnji 6-letni zakonodajni dobi je imela Francija nič manj ko 7 vlad. To neprestano menjavanje vlad je rakava rana v življenju francoskega naroda.
GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE
Na dan republike je imel Tito v Beogradu govor, v katerem je precej ostro kritiziral napake, ki so jih jugoslovanski voditelji zagrešili v gospodarstvu. Preveč denarja so trošili za težko industrijo, a zanemarjali pri tem ostala področja, v prvi vrsti kmetijstvo. Gospodarski razvoj je bil prenagljen in ne-organski, načrti so bili nepopolni in nadzorstvo slabo. Ljudski denar so pogosto zameta vali za nepotrebni luksuz.
Usoehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v industriji, niso torej, ikakor priznava Tito,
v	nobenem razmerju z ogromnimi žrtvami, ki jih je moralo prenašati prebivalstvo. To je vzrok, zakaj so v Beogradu sklenili uvesti v državi novo gospodarsko politiko.
KORISTEN SESTANEK
V ponedeljek se je mudil v Trstu socialnodemokratski poslanec Ceccherini, ki se je sestal tudi s predstavniki naših šolnikov ter razpravljal z njimi o težavah slovenskega šolstva. Kot somišljenik prosvetnega ministra P. Rossija je lahko sporočil, da je osnutek zakona o slovenskih šolah že izdelan. V njem da je minister upošteval londonski sporazum z dne 5. oktobra 1954 in njegov Posebni statut.
Poslanec Ceccherini je obljubil, da se bo pri rimski vladi zavzel za one slovenske šolnike, bivše nameščence ZVU, katerim delajo tukajšnja oblastva krivko, ker ne ravnajo z njimi enako kakor z njih italijanskimi tovariši. Gospod poslanec je pokazal veliko razumevanje za nas Slovence in naredil zelo dober vtis na svoje sobesednike.
RUSKA ROMEA
Vtem ko se med vzhodom in zahodom nadaljuje razprava o nujni potrebi splošnega pomirjenja, se je v Sovjetski zvezi razpočila vodikova bomba, o kateri je Hruščev izjavil, da je njena moč enaka sili enega milijona ton dinamita.
Amerikanci so takoj odvrnili, da je že njihova vodikova bomba iz leta 1954 bila neprimerno močnejša od današnje sovjetske. Bomba, ki so jo tedaj razstrelili na Bikin-skean otočju v Tihem oceanu, je imela silo
14	do 17 milijonov ton dinamita; bila je torej 14- do 17-krat močnejša od sedanje ruske.
Da je Amerika v atomskem orožju mnogo bolj napredovala kot Rusija, se vidi že po tem, da so Sovjeti izvršili doslej 14 atomskih poskusov, Amerika pa že 65.
Kljub temu je pa današnja ruSkia bomba naravnost grozotno orožje. Nekateri angleški učenjaki so izjavili, da je najnovejša sovjetska vodikova bomba razvila okoli 500 kg smrtonosnega pepela, s katerim bi mogli u-ničiti vsako življenje na površini približno 250 tisoč kvadratnih kilometrov, to se pra-
vi	na ozemlju, enako obsežnem kot Velika Britanija. Bomba, ki je padla med vojno na Hirošimo, je imela le 1 kg takega pepela, a je usmrtila z njim nad 100 tisoč ljudi.
Radioaktivni prah se je po sedanji eksploziji v Sibiriji pojavil ne samo nad Japonsko, ampak tudi nad Anglijo, a k sreči ni še škodoval ljudem.
Iz vsgea tega se vsekakor vidi, kako lepe reči bi učakali, če bi šlo za res ter bi izbruhnila med velesilami nova svetovna vojna.
STAVKA PROFESORJEV
Dne 1., 2. in 3. decembra bodo stavkali profesorji vseh srednjih šol v Italiji, da bi dali s tem poudarka svojim zahtevam po po-višanju plač in zboljšanju svojega pravnega položaja. Njihovi slovenski stanovski tovariši na Tržaškem so sklenili, da se stavki pridružijo, toda pri tej priliki so poudarili uuino potrebno, da rimska vlada končno reši tudi vprašanje slovenskega šolstva v naših ^irajih. Država naj izda že davno obljubljeni zakon o slovenskih šolah ter naj popravi krivice, ki so se posebno v letu 1955-56 zgodile našim učiteljem in profesorjem.
1 SPET POTUJETA
Predsednik sovjetske vlade Bulganin in Nikita Hruščev sta zopet na potu. Tokrat sta v spremstvu več ko sto stražnikov in u-radnikov šla v Indijo pridobivat za Sovjetsko zvezo prijateljstvo ondotnih azijskih množic. Da bi jih bolj privezala nase, sta ponudila Indijcem v najrazličnejših oblikah tudi gospodarsko pomoč, ki bo seveda dobrodošla.
Hruščev je imel na potovanju po Indiji tudi razne govoTe, v katerih je precej ostro napadal Angleže, tako da so ga ti javno zavrnili in nastalo je diplomatsko prerekanje^ med Londonom in Moskvo. Spor še traja.
GOSPA JACOVAZZI	I
V	južnoitalijanskem mestu Salernu je 38-letna ribiška žena Jacovazzi imela pretekli teden dvojčka. Dogodek so prebivalci v četrti praznovali zelo slovesno, ker je vrla gospa Jacovazzi s tem povila že 19. sina, od katerih jih živi 14.
AVTOMORILSKE NEZGODE
Številke govore, da se največ prometnih nesreč na svetu dogodi v Italiji in Nemčiji. Na tisoč avtomobilov pride vsako leto 5, oziroma 4 mrtvi. Italiji in Nemčiji sledita Švica in Francija. Najmanj smrtnih nezgod se pripeti v Veliki Britaniji in Združenih dr-.žavah, kjer pride na isto število avtomobilov šestkrat manj mrtvih ko v Italiji, čeprav je Amerika dežela največjega cestnega prometa.
SVEŽ KRUH
Da bi ee kruh ohranil vsaj 5 dni svež, ga v večjih medtih Amerike prodajajo samo v zavojih iz celofana ali papirja iz parafina. Pred kratkim bo Amerikanci tudi tu uvedli
novotarijo: kruh zavijajo sedaj v tenlkie vreče iz aluminija, v katerih ostane pecivo do
12	dni sveže.
KONEC POHUJŠANJA
Da rimski parlament cele tedne ne more izvoliti ustavnih sodnikov, Ikakor predpisuje zakon, je vzbujalo po vsej Italiji zelo hudo kri. Tak parlament, kjer se le kregajo in se nikoli ne morejo zediniti — so se jezili ljudje — ni vreden piškavega oreha! Samo po sebi se razume, da je bilo tako ljudsko mnenje le v škodo ugledu demokracije. Zato so se vsi demolkrati globoko oddahnili, ko so zvedeli, da je parlament včeraj končno izvolil sodnike.
STURZO-GRONCHI-LAPIRA
Ustanovitelj nelkldanje Italijanske ljudske stranke senator in duhovnik Don Luigi Stur-zo je vložil te dni na načelnika vlade interpelacijo, ki je dvignila velikanski prah po vsej državi. V njej sprašuje Segnija, kaj misli ukreniti, da se v javnosti prepreči vtis, kot da se predsednik republike Gronchi vti-kuje v zadeve, Iki se tičejo parlamenta in vlade, a ne njega. Sturzo je mislil pri tem na to, da je Gronchi pred kratkim sprejel najvažnejše diplomatske zastopnike Italije v inozemstvu in na novo imenovane prefekte ter jim v posebnih govorih priporočal, kaj in kako naj delujejo. S takim ravnanjem je Gronchi po Sturzovem mnenju posegel v pravice vlade.
In res se predsednik Gronchi v eni točki bistveno razlikuje od svojih predhodnikov. On sodi, da ga ljudski zastopniki niso izvolili za poglavarja države le zato, da podpisuje odloke in zakone ter nastopa pri raznih ceremonijah, temveč predvsem zato, da odločno ščiti tudi pravice, ki jih ustava jamči delovnemu ljudstvu. Po Gronchiju je to njegova dolžnost, po Sturzu pa. zloraba predsedniške oblasti.
Sloviti župan mesta Florence La Pira se je v sporu postavil z vso odločnostjo na stran Gronchija. V posebni brzojavki mu je izrazil globoko hvaležnost za plemeniti govor prefektom« ter ga pozival, naj vztraja na začeti poti. Revni sloji — je poudaril — vidijo v Gronchiju zanesljivega poroka in branitelja »svojih človeških in krščanskih teženj«.
GORE CVETJA
Iz Indije poročajo, da je Bulganina in Hruščeva čakal v Delhiju en milijon rado* vednežev, ki so se pripeljali v prestolnico na slonih, velblodih in volovskih vozovih ter potrpežljivo stali v 20 kilometrov dolgem špalirju. V Delhiju so tisti dan prodali
40	stotov cvetja. Sprejem je stal Nehruja baje 750 milijonov lir, toda opazovalci trde, da se bo ta strošek prav gotovo izplačal. A-meriški poslanik) bo namreč poročal svoji vladi o uspehih sovjetskih državnikov ter predlagal, naj Amerika nujno poveča gospodarsko pomoč Indiji.
ZAPESTNA RUDILKA
V	Ameriki so začeli prodajati nove vrste uro, ki stane 37.000 lir. Njena posebnost je v tem, da zbudi, ne da bi jo tudi drugi slišali. Ob določenem času se v njej sproži vzmet, da se začne vsa ura tresti in udarjati z malim kladivom po tvojem zapestju. Udarci so tako močni, da zbude tudi najhujšega zaspanca, a se nič ne slišijo. Budilka te lahko tudi opozori, kdaj moraš zaključiti svoj govor.
■ NOVICE m
ARABSKI BEGUNCI
Judovska država Izrael se je globoko oso-vražila v vsem arabskem svetu tudi zaradi svoje brezobzirne politike do arabskih beguncev. Ko SO' bili Židje pred nekaj leti v vojni z Egiptom, SO' izkoristili prilika ter izgnali iz dežele približno 1 milijon domačega mohamedanskega prebivalstva. Ti begunci ge od tedaj klatijo po svetu in žive ob podporah Združenih narodov po bednih barakah.
Arabslke države zahtevajo od Izraela, naj dovcli beguncem, da se vrnejo domov, toda Judje nočejo o tem nič slišati. Njihovo krivično trmo mora vsak pošten človek obsojati.
STRELOVOD BERIA
Sovjetslki radio je javil, da so v Tiflisu u-6treiili 6 visokih komunističnih osebnosti, češ da so bile v zvezi z bivšim vsemogočnim poglavarjem sovjetske tajne policije Berio. Ta Beria, ki so ga 1. 1953 obsodili na smrt, je bil res tič: on je kriv, da so Jugoslovane vrgli iz kominforma, on je vodil za nos nedolžnega Stalina, revčka Molotova, lahkovernega Hruščeva, siroto1 Bulganina itd. On je ludi kriv, da so sedaj ustrelili onih šest v Tiflisu, in bogvedi, kaj bo prišlo še v bodoče na dan. Zares dober strelovod — ta Be-ria. In pri tem mora še lepo molčati, ker leži že dve leti pod zemljo.
NAJMANJŠA OBČINA V ITALIJI
Nahaja se visoko v hribih v Valsesia in se imenuje Carcoforo. Šteje 80 prebivalcev, ki se skoro vsi pišejo Bertolini. V vasi ni niti pošte niti orožnikov niti gostilne; le ena trgovina. Precej premožni občani se boje samo tega, d« bi jih začeli nadlegovati s svojimi obiski kaki letoviščarji. Zato drže ceste namenoma v slabem stanju.
NOVA BOLEZEN	<
V Angliji se je posebno med šolsko mladino pojavila nova bolezen. Bolnika se loti splošna slabost in omotica in v grlu ga popadejo bolečine. Bolezen traja kvečjemu 4 dni in ni nevarna, pač pa nalezljiva. Zaradi nje so morali zapreti precej šol.
Upajmo, da se bolezen, iki ji ne poznajo niti izvora niti imena, ne razširi v naše kra-je.
OLJE	—
Zadnji teden so se gospodinje po vsej državi precej preplašile, keT je olivno olje poskočilo	od	prvotnih 350 ali 400	lir	kar	na
750 za	liter. Nastal je strah, da	je	to	prvi
znak splošne draginje.
V resnici je pa šlo« samo za trenutno špekulacijo veletrgovcev, ki so poskrili blago. Po znanem pravilu, da čim manj je blaga, tem dražje je, so cene na mah poskočile. Zdaj pa je posegla vmes država ter vrgla na trg 300 tisoč stotov olja. Cene bodo gotovo padle.
TUJSKI PROMET
Do meseca septembra je letos obiskalo I-t ali jo nad 9 milijonov tujcev, ki so prinesli v deželo precej denarja. Med potniki je še vedno največ Nemcev, že od nekdaj zaljubljenih v »deželo, kjer cveto pomaranče«. Lelo« jih je prišlo v Italijo 1 milijon 400 tisoč.
OBSEDNO STANJE
Ker se v Braziliji razni politiki in častniki še zmeraj upirajo novo izvoljenemu »levičarskemu« predsedniku republike Ku-bičku ter bi najraje s silo preprečili, da konec januarja nastopi svojo službo, je parlament sklenil razglasiti po vsej Braziliji obsedno stanje. Skrb za red in mir preide začasno v roke vojaštva.
»ŽEGNANA VODA«
'Tako imenujejo pri nas ljudska, usta žganje. Nekolilkio drugačno ime si je pa izmislil tisti Francoz, ki so ga pred nekaj dnevi zgrabili na meji belgijski cariniki. V kovčkih je nosil 40 steklenic z nalepljenim napisom »Lurška voda«. Ko so eno odprli, je iz nje zadišal zelo močan francoski konjak.
STARO VINO
Muzej nemškega mesta Speiert je pred dnevi obogatel z redko- znamenitostjo. Nedaleč od mesta so odkrili - grob rimskega vojaka, v katerega so tovariši umrlega bili položili hrano in posodo- vina, da bi krepilo dušo pokojnika na dolgi poti v onostranstvo. Vrh vina so nalili nekoliko olja in posodo zapečatili.
Ko so vestni nemški kemiki te dni vino preiskali, so dognali, da je ostalo 2000 let nepokvarjeno-. Stari Rimljani so morali i-m-eti zares sijajna vina, M niso potrebovala naših bisulfitov.
»TETE« IN »STRICI«
L. 1920 je bilo v Veliki Britaniji med 32 milijoni prebivalcev Ikiar 2 milijona več žensk kakor moških. »Tet« je bilo torej, kolikor si jih hotel. Od tedaj so se začele razmere spreminjati in število moških naraščali. Izračunali so, da bo 1. 1984 pol milijona* več Angležev kot Angležinj. Nekdanja de> žela »tet« se 'bo razvila v deželo »stricev«.
TRGOVCEM NESE
Zadnje zborovanje v Ženevi se ni končalo dobro, saj so državniki šli domov nezadovoljni. Od »politike smehljajev«, ki so jo uvedli sovjetski voditelji, imajo, kakor se zdi, dobiček le trgovci: angleški minister za trgovino je namreč pretekli teden izjavil, da je Velika Britanija prodala v prvih 10 mesecih letošnjega leta Sovjetski Rusiji desetkrat več strojev kakor lani.
BODO SAMI PISKALI
Kakor se po naših vaseh ponašajo s svojo godbo ali »bando«, tako- so Skoti silno ponosni na svoja društva piskačev na meh. Zanimivo je, da so ženskam prepovedali vstop v ta društva. Predsednik zveze m-ehačev je te dni pojasnil, da je že dovolj, če žene doma pihajo, piskajo in brundajo.
Ne žalite in ne poni
 	____________Nadaljevanje s 1. strani
Samo po sebi se razume, da je treba v vse odseke in odbore zbornice imenovati tudi Slovence, /ker je pravično, da sede povsod zastopniki obeh tu živečih narodov.
Odkritosrčno pa moramo izjaviti, da se Sloven-ci s tako rešitvijo ne moremo povsem zadovoljiti. Naša prisotnost v komisijah je umestna in koristna, vendar našemu narodu pritiče poleg tega tudi nesporna pravica, da
ZDRUŽENI NARODI
Čeprav se je sestanek med zunanjimi ministri Sovjetske zveze in zapadnih velesil v Ženevi končal brez uspeha, se je zdelo, da se bodo komunisti s svojimi nasprotniki vsaj v eni točki sporazumeli: sprejeli da bodo sporazumno v Organizacijo združenih narodov vse države, ki so prosile za članstvo-. V. poštev prihaja 18 držav in med njimi tudi Italija. Težave je delala le Amerika, ker je bila nasprotna, da se med Združene narode sprejme -tudi Ikomunistična republika Zunanja Mongolija, češ da to ni samostojna država, temveč le privesek Moskve.
Sovjetska zveza je nato zagrozila, da bo glasovala proti sprejemu vseh ostalih držav, če ostane Amerika nasprotna Zunanji Mongoliji. Tako je nastala nevarnost, da važne države kot Italija, Nemčija, Japonska in druge spet ne stopijo v Organizacijo združenih'narodov. Vendar se je spretnosti diplomatov že skoro posrečilo izgladiti tudi ta spor -med Ameriko in Rusijo, ko se je naenkrat oglasil Čang Kaj Šek, iki še vedno za* stopa vso Kitajsko v Varnostnem svetu, ter izjavil, da bo vložil veto zoper sprejem. Zunanje Mongolije.
S tem je prevrged vse načrte velesil ter o-grozil njih sporazum.
ANGLEŠKI VELEPOSLANIK V TRSTU
V	torek popoldne je dospel na uradni o-bisk v Trst angleški veleposlanik v Rimu g. Ashley Clarke. Visokega gosta so sprejeli razni tržaški oblastniki. Danes je odpotoval v Gorico in Videm.
Njegov obisk je imel, kakor se zdi, namen zboljšati sovražno ozračje, ki je zaradi znanih protiangleikih demonstracij doslej vladalo med tukajšnjimi nacionalističnimi krogi in Angleži.
ENAKOST Z MATIČNIM NARODOM
Avstrijski notranji minister Helmer je pretekli teden predlagal dunajski vladi, naj podaljša do 31. decembra 1956 veljavnost zakonskega določila, po katerem se v Avstriji živeči južni Tirolci in prebivalci Kanalske doline v vsakem pogledu izenačujejo avstrijskim državljanom. To se pravi, da se južnim Tirolcem in Kanalcem priznavajo iste pravice kot Avstrijcem, čeprav so italijanski in avstrijski državljani.
Da je tak zakon veljal tudi v stari Jugoslaviji, bi našim ljudem, ki so morali bežati pred fašizmom čez mejo, ne bilo tedaj potrebno' prositi za jugoslovansko državljanstvo, če so hoteli priti do službe in kruha. Danes bi še vedno bili laški državljani in prihranjenih bi jim bilo nešteto težav in sitnosti.
žiijte našega ljudstva!
ima svoje predstavnike tudi v samem predsedniku Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo.
Generalni komisar tej naši pravični zahtevi lahko takoj ugodi. Zadostuje, da izda dopolnilni ukaz, s katerim imenuje Slovence v predsedništvo. Vse dotlej, dokler se to ne zgodi, bodo Slovenci lahko opravičeno irdili, da na tej zemlji niso enakopravni z Italijani.
SV KRIŽ
Kdor gre iz Sv. Križa proti Nabrežini, bo na levi strani ceste kaj lahko opazil tablo z napisom:	»Opera assistenza ai profughi
giuliani e dalmati — Fabbricato sociale e negozi« itd. (Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem — Socialno poslopje in trgovine). Za tablo pa stoje skoraj že dograjena poslopja. Če vprašaš bližnje, komu so zgradbe namenjene, ti bodo pojasnili, da bo vse to služilo istrskim beguncem.
V	nove stavbe bodo1 namestili trgovino, kavarno in tu bodo imele sedež razne kulturne organizacije; govore tudi o kinodvorani in telovadnici.
Da ne bo' nesporazumov, naj še enkrat poudarimo, da nimamo ničesar proti ljudem, ki so iz katerega koli vzroka zapustili domača ognjišča, ker bi se nas to pravzaprav ne smelo tikati. To vprašanje smo pri-..siljeni obravnavati le zalo, ker so begunce naselili v naši vasi z določenim raznarodovalnim namenom.
Pri nas je nastanjenih okrog 100 družin istrskih beguncev; približno' 50 jih stanuje v že dograjenih stavbah, medtem ko ostali bivajo v barakah. Slednji se v lesenih zgradbah prav gotovo ne počutijo dobro, zlasti v sedanjem zimskem času. Zato jih mi prav iskreno1 pomilujemo.
Ker pa vsi poznamo težko gospodarsko stanje Trsta in okolice in ker vsi vidimo, kako domačini v čedalje večjem številu odhajajo v daljno Avstralijo, ne moremo razumeti, zakaj oblastva begunce tu zaustavljajo. Saj so državi le v breme, ker povečini žive od podpor. Kdor izmed njih dela, odvzema kruh domačinom, ki tu žive nad tisoč let.
Ali bi ne bilo1 bolje, če bi država begunce naselila v druge pokrajine, kjer bi s svojo iznajdljivostjo' lahko mnogo' doprinesli k dvigu življenjske ravni dotičnih krajev? Zdi se nam, da tu po nepotrebnem spijo neke sile, ki bi lahko proizvajale.
Kar se pa tiče novih gostinskih in sličnih prostorov, naj poudarimo, da je trgovin in gostiln v naši vasi dovolj in je zato vsak nov obrat le v škodo domačim obrtnikom.
O ostalih prostorih pa menimo, da bi bilo prav, če bi jih gradili drugje, ne pa tu, kjer bodo služili le raznarodovanju vasi.
Zato ne moremo' drugače, kot da to živahno gradbeno dejavnost ostro' obsojamo.
DOLINA
Pretekli teden je bila v Dolini redna seja občinskega sveta. Svetovalci so v glavnem razpravljali o predlogu za prihodnji gospodarski načrt ter po daljšem proučevanju sklenili predlagati za 372 milijonov lir javnih del.
Predlog občinskega sveta vsebuje v glavnem naslednja dela:	gradnjo treh stano-
vanjskih hiš (48 milijonov), novo poslopje za zdravniško ambulanto, za poštni ter srenj-ski urad v Borštu in Boi juncu (16 milijonov), občinsko klavnico v Dolini (15 milijonov), razširitev ceste iz Boljunca proti Glinščici (16 milijonov), preureditev ceste iz Boršta na Zabreški grad (9 milijonov), nova cesta od Kremenke do Sv. Roka (8 milijonov), preureditev ceste od Oreha v Mač-
kovlje (20 milijonov), asfaltiranje ceste iz. Doline do cerkvice sv. Mariina (27 milijonov), novo cesto s Peslka do železniške postaje v Dragi, asfaltiranje ceste od Bard v Ricmanje, novo cerkev za Dom jo in Sv. M. M. Spodnjo (20 milijonov), obnovitev starodavne cerkvice sv. Roka (5 milijonov), gradnjo vodne shrambe na Jezeru in druga vodovodna dela (12 milijonov).
Kakor vidimo, je naša občina letos izdelala bogat in obširen načrt javnih del. Bog daj, da bi ga oblastva odobrila.
Svetovalci so tudi sklenili vzeti v najem nove prostore za zdravniško ambulanto v Borštu. Najemnina in oskrba stane 5 tisoč lir na mesec.
SESLJAN
V noči med nedeljo' in ponedeljkom se je na naši cesti, in sicer pred hotelom Grm ada, zgodila prometna nesreča, ki pa hvala Bogu ni imela resnejših posledic. Neki avtomobil iz Iriiča je povozil znanega čevljarja iz Devina g. Josipa Pecikarja, ki se je tedaj na motornem vozilu vračal z obiska sorodnikov v Tomaju na Krasu.
Ponesrečenca so brž odpeljali v tržiško bolnico, kjer so1 mu ugotovili lažje rane na glavi in nogi ter razne praske. po ostalem telesu.
Uglednemu g. Josipu želimo, da čimprej okreva. Topla voščila za čimprejšnje o-zdravljenje izreka svojemu zvestemu naročniku tudi uredništvo Novega lista.
OPČINE
Pretekli teden je po daljši bolezni preminila 82-letna domačinka Antonija Hrovatin. Pokopali smo jo' v četrtek. Pogreba se je udeležilo veliko število Opencev, ki so take pokazali, kako je bila blaga pokojnica pri vseh cenjena in priljubljena.
Naj v miru počiva! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
CEROVLJE
Prekinjena cesta v Sesljan je še vedno v središču zanimanja vseh tukajšnjih prebivalcev, ki nestrpno čakajo, da bi jim dospela odrešilna vest: gradnja mosta čgz avtocesto.
Nekateri te dni trde, da je ravnatelj za javna dela obljubil našemu županu, da se bo to za nas življenjsko vprašanje rešilo, kakor zahtevajo zdrava pamet in gospodarske koristi domačinov. Iz tega bi morali u-pravičeno sklepati, da se bo prepotrebni most zgradil.
Najnovejša vest pa je, da se gradnji mosta še vedno upira vodstvo državnih cest (ANAS). Dobro bi bilo, če bi naša občinska uprava spregovorila jasnejšo besedo, da bi se ljudje znali ravnati in sami ukrenili, kar je še potrebno.
MILJE
Te dni so oblastva odobrila gradnjo treh skupin ljudskih hiš nad ladjedelnicami Sv. Roka. Gre za skupno 51 stanovanj, ki bodo slala 114 milijonov lir. Denar bodo vzeli iz sklada za ljudske hiše za Tržaško ozemlje.
BOLJUNEC
Pretekli torek se je v našem kamnolomu zgodila nesreča, katere žrtev je postal 58-letni domačin Danilo Sancin. Med delom se je z nekega kupa nenadoma odtrgal kamen ter se zavalil na nogO' delavcu. Rešilni avto
ga je odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer bo zaradi zloma leve noge najbrž moral ostati mesec in pol dni.
Vsi mu želimo, da čimprej popolnoma o-zdravi.
RICMANJE
Nedavno' tega so' se na' cesti v Domjo začela obnovitvena dela. Sedaj kopljejo 40 cm globoke temelje in nato' bodo pot tlakovali z granitnimi kockami.
Starši ricmanjskih šoloobveznih otrok si že dalj časa prizadevajo, da bi stanovanje v šolskem poslopju zasedel domači učitelj. Dve leti je že minilo, odkar bi ta prostor moral biti prost, a je na žalost še vedno zaseden po osebi, ki nima s šolstvom nič opraviti. Za vprašanje se je zavzela tudi dolinska občina, ki je neupravičenega in nezaželenega stanovalca celo prijavila sodišču ter pravdo tudi dobila'. Mož je sedaj vložil priziv, a> je občina baje tožbo umaknila, ker si noče nakopali novih stroškov. Stanovalec je namreč dobil ubožni list, tako da je občina morala poravnati sodnijske stroške, čeprav je pravdo dobila.
Vse kaže, da smo sedaj zašli v slepo ulico, iz katere ne vidimo izhoda. Neizpodbitno dejstvo pa je, da zaradi tega znatno1 trpi vzgoja naše mladine. Učitelji se morajo voziti iz mesta, medtem ko bi lahko stanovali v vasi.
Če bi dotični človek imel količkaj čuta do lastnega naroda, bi stanovanje brž odstopil učitelju. Menimo, da bi z nekoliko' dobre volje ne bilo1 težko najti kake druge sobe, saj je še pred nedavnim bilo v vasi na razpolago celo stanovanje.
Nič čudnega, če se vsi vaščani zgražajo nad zadržanjem zgoraj imenovane osebe!
SV. BARBARA
V	prijazni vasici v miljskih hribih bodo v najkrajšem času pričeli graditi nove greznice. Dela bodo stala 13 milijonov in pol lir.
Akademski 'klub Jadran sporoča, da bo v sredo, 7. decembra, prišel v malo Rossettijevo dvorano
MIKLAVŽ Družabni večer te prične ob 21. uri. Darila se sprejemajo [v sredo popoldne od 16. do 18. ure na sedežu kluba, ul. R. Manna 29, ter pred samim pričetkom zabave.
• Prireditveno dvorano bo za to priložnost Okrasil znani slikar Milko Bambič.
SLOVENSKO NflRODO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
V SOBOTO, 3. DECEMBRA, OB 20.30 IN V NEDELJO, 4. DECEMBRA, OB 16. URI V
PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Ivan Cankar
MARTIN KAČUR
V PONEDELJEK, 5. DECEMBRA, OB 18. URI
V DVORANI NA STADIONU >iPRVI MAJ«
KRSTNA PREDSTAVA pravljične igre v treh dejanjih
JANKO IN METKA
Po Grimmu dramaiziral Saša Škufca i
V TOREK, 6. DECEMBRA, OB 16. URI
V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«
PONOVITEV
JANKO IN METKA
V ČETRTEK 8. DECEMBRA, OB 16.30
V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«
Ivan Cankar
MARTIN KAČUR
Izgubljena bitka
Vse kaže, da so goriški politični in gospodarski /ktrogi izgubili bitko1, ki so jo več časa vodili, da bi preprečili gradnjo železniške proge od Zagraja do- Sv. Ivana ob Nadiži.
To sklepamo iz odgovora, ki ga je podiui-nister za javna dela C ar on dal goričkemu poslancu Baresiju na njegovo* vprašanje, kaj je s to zadevo. Barese je poudaril, da je bil že leta 1950 sklenjen med predstavniki Gorice, Trsta in Vidma sporazum, po katerem je bila gradnja nove proge dokončno zavržena. Ta sklep bi moral držati posebno danes, iko se je začel obmejni pTomet v Gorici poživljati. Današnja zveza med Trstom in Trbižem naj se ohrani in izboljša z dograditvijo dvojnega tira, kjer ga še ni.
Že ta dela bi stala veliko, nova železnica bi pa zahtevala kar 12 milijard lir. Toda u-prava železnic je to za Gorico prevažno gospodarsko vprašanje zaenkrat rešila in za novo že izdelala načrt, o katerem pravi Ca-ion, da bo uresničen, češ da hočejo zaradi konkurence doseči med Trstom in Trbižem krajšo zvezo kot je ona med Avstrijo in Gorico čez Podbrdo.
Pri kraju hoče podminister dati goriškim krogom vsaj nekoliko Blaževega »žegna«, in sicer z zagotovilom, da bodo po novi progi vozili le tisti tovorni vlaki, ki so namenjeni v inozemstvo. Osebni in tovorni vlaki obratujoči na državnem ozemlju pa bodo tudi v bodoče vozili po današnji pTogi Videm —Goi-ica—Trst. Ne dvomimo sicer, da je ta obljuba zaenkrat resna, a sila svobodnega gospodarskega razvoja jo bo kaj kmalu ovrg-la. Po pravici se zato bojimo, da se bo naša Gorica s časom spremenila v zakotno mestece, ki se bo moralo zadovoljiti z jutranjim, opoldanskim in večernim vlakcem, kalkor se je bi 1 nedavno tega izrazil eden izmed italijanskih občinskih svetovalcev.
Poleg tega je podtajnik CaTOn Gorici zagotovil, da bo država zgradila za boljšo zvezo med Gorico in severno Italijo železnico Portogruaro—Bertiolo—Gorica.
Gorica je važno bitko izgubila, ker je prepozno opazila zahrbtne nakane svojih nasprotnikov in se nespretno pToti njim borila. Pridobitev na času, ki jo nudi nova proga, je tako malenkostna, da nikakor ne odtehta ogromne škode, ki jo bo Gorica morala zaradi tega trpeti.
IZ PEVME
Mestno avtobunso' podjetje ATA je končno upoštevalo želje Pevmčanov in prebivalcev raznih mestnih ulic, ki so bili nezadovoljni z izpremembo vožnje avtobusa št. 8. S preteklo nedeljo je avtobus začel voziti po tehle ulicah: izhodišče ul. IX. avgusta, Korzo Italija, Verdi, Oberdan, Travnik, Carducci, Silvio Pellico, Orzoni, Don Bo-sco, drevored XX 'septembra — Pevma.
Novi vozni red ob delavnikih je tale: iz ul. IX. avgusta: ob 7.18, 8*, 9.30, 12.40, 14*, 15, 16, 17.20; iz Pevme:	7.30*, 8.30,	10,
13.15*, 14.30, 15.30, 16.30, 18.
Ob praznikih: Odhod iz ul. IX. avgusta: 14*, 15, 16, 17.20*, 18.30, 19.15; 20*; odhod iz Pevme:	14.30, 15.30, 16.30, 18, 18.50,
19.30, 20.30.
Zvezdica pomeni vožnjo št. 8 z južne postaje ali iz Pevme čez Sv. Rok.
Mestni upTavni odbor je na zadnji seji o-dobril znesek 210.000 lir za nakup opreme za otroški vrtec v Pevmi.
Tudi ob tej priliki obnavljamo zahtevo vseh vaščanov, da se na novem poslopju vkleše v marmornato ploščo tudi slovenski napis, ki mora biti enak italijanskemu, tipamo, da bo ONAIR upoštevala želje tukajšnjega prebivalstva.
SEJA MESTNEGA SVETA
O	seji občinskega sveta, ki je bila pretekli torek, bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Občinski upravni odbor je na zadnji redni seji sklenil uresničiti prvi del gradnje, ki se tiče preureditve občinske palače (magistrata). To bo davkoplačevalce stalo 27 milijonov lir. Tudi o tem sklepu bo razpravljal občinski svet.
Spet smo po vesti dolžni poudariti, da bi morala goriŠka občinska uprava najprej poskrbeti za potrebe zanemarjene okolice. Najnujnejša, zares življenjska zahteva pa je prav gotovo zdrava pitna voda za Oslavje in Stmaver. S tem nikakor nočemo trditi, da ni preureditev občinske palače potrebna. Vso prednost bi pa po* načelu socialne pravičnosti in enakopravnosti moralo imeti zdravje državljanov.
ŠTANDREŽ
Predpreteklo nedeljo se je pri prometni nesreči na Korzu hudo poškodoval naš domačin 43-letni Valentin Nanut. Vanj je trčil Ribijev avtobus, ki vozi na progi Gradež— Gorica ter ga vrgel z motornega vozila.
V bolnici Brigata Pavia so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in druge težke poškodbe na glavi ter rebrih. Mlademu možu želimo, da čimprej okreva.
Divji promet naših dni zahteva* vedno več žrtev in vsi pozivi oblastev na previdno vožnjo malo zaležejo. Pri vsem tem je še najbolj žalostno, da zadenejo te nesreče povečini nedorasle ljudi od 4 do 14 let, katerih odstotek znaša več ko eno tretjino vseh prometnih nesreč.
IZ SOVODENJ
Sovodenjoi postajajo čedalje bolj ne za-d o voljni s cesto* Gorica—Štandrež—Sovod-nje. Posebno* v žalostnem stanju se nahaja tisti del ceste, za katerega je dolžna skrbeti go riška mestna uprava. Pot postaja tu zares za vsako vožnjo nevarna, zlasti pa za kolesarje in motorna vozila. Nujno je potrebno, da se goriška občina čimprej pobriga za primemo popravilo. Tudi mestna okolica ima namreč nekaj pravic, saj župan dr. Beraar-dis pogosto trdi, da njegovo upravo odlikuje ravno načelo: »Ista mera za mestno središče in okolico!« Slovenci bi bili prav Zadovoljni, če bi bilo res tako, kot razni gospodje govore.
IZ DOBERDOBA
V naši kraški prestolnici bodo zgradili novo pokopališče. Minstrstvo za javna dela je v ta namen odobrilo naši občini 1,800.000 lir.
Notranja komisija tržiških ladjedelnic obvešča delavce, da je z zastopniki ravnateljstva sklenila sporazum o izplačevanju a-kordnih plač. Sindikalni zastopniki sicer menijo, da je to vprašanje že urejeno, medtem ko ravnateljstvo trdi, da se iz načelnih razlogov s stališčem sindikalnega vodstva ne more strinjati. Zato sta se obe zastopstvi sporazumeli, da bo ravnateljstvo sporočilo do 31. marca 1956 notranji komisiji, katere spremembe misli v tem pogledu do tedaj u-vesti. Pogajanja se pa ne smejo zavleči nad
15	dni po objavi sporazuma. Če po 31. marcu 1956 ne pride do pogajanj, se bo mezdno vprašanje smatralo za urejeno.
Akordnim delavcem bodo izplačali božično nagrado (200 delovnih ur).
IZ DOLA
Predpretekli ponedeljek smo ob veliki u-deležbi ljudi slovesno pokopali 4-letno gospo Zofijo Pahor. Vzorno krščansko in narodno zavedno ženo smo vsi ljubili in spoštovali in zato ni skoro bilo domačina, ki se ni udeležil pogreba. Umrla je po kratki, zavratni bolezni. Žalostna vest je pretresla vso okolico. Rajnioa je doJgo let lepo prepevala Bogu v čast in po svojih močeh podpirala vsako kulturno prizadevanje v vasi. Posebno jo je bolelo, da je naša šola le eno-rnzrednica. Od ust si je odtrgovala, da je mogla dati sinu višjo izobrazbo.
Lep pogreb je bil najlepši izraz globokega spoštovanja vsega ljudstva do vzorne matere in vse njene hudo prizadete družine. Ljubi Stvarnik naj bo rajnici dober plačnik! Njeni družini pa izrekamo tudi po Novem listu iskreno sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi naše uredništvo.
JAZBINE
Doslej je bila naša vas kot odrezana od sveta, saj smo pošto dobivali zelo neredno. Danes pa nam jo prinaša mnogo bolj redno pismonoša števerjanskega poštnega urada. Tako dobivamo* mnogo točneje in hitreje pisma in časopise.
Pred letom je naše županstvo* zaprosilo za nujno potrebno državno podporo, da bi zpadili ljudsko šolo v Jazbinah. Naši otroci morajo že leta in leta pozimi prezebati na neki kašči, ki nikakor ni primerna za u-Silnico. Te dni je šolsko skrbništvo župan-stvu sporočilo, da bo ministrstvo za prosveto prihodnje (leto nakazalo pet milijonov lir. Prav hi bilo, da bi obljubljeni denar nakazali že koj ob začetku novega leta, ker hi talko bilo omogočeno, da se novo poslopje zgradi že do pričetka prihodnjega šolskega leta. To potrebo morata ministrstvu razložiti prefektura in šolsko skrbništvo.
IZ RONE
Na stroške ministrstva za javna dela bo pri nas v kratkem pričelo poslovati novo delovišče. Popravljale se bodo občinske ceste. Zaposlenih bo 50 delavcev 76 delovnih dni. V ta namen je ministrtsvo nakazalo 3 milijone in 175 tisoč lir podpore.
MRZEL NOVEMBER 1
Kakor drugod po vsej Italiji je tudi v Gorici v zadnjih dneh pritisnil hud mraz. Toplomer je pokazal na raznih mestnih točkah tudi 5 stopinj C. pod ničlo. Se bolj bi nam bil zlezel mraz v kosti, če bi ne popustil veter, ki je pred tem hudim mrazom bril čez dol in plan.
rBopisi iz Goriške
JAVNA DELA NA GORIŠKEM
Ministrstvo za javna dela je v preteklem tednu nakazalo 32 milijonov lir za kanalizacijo Gorice, 25 za goriško novo bolnico in 20 milijonov za vzhodnofurlanski vodovod. Teli podpor je deležen tudi Doberdob v znesku enega milijona osem sto tisoč lir za tamkajšnje pdkopališče. »Gazzettino« pripominja, da bo naše prebivalstvo z zadovoljstvom sprejelo to vest, (ki dokazuje, da vlada skrbi enako za vse oibčine na Goriškem, pa naj pripadajo tej ali drugi narodnosti. Mi pa želimo odkritosrčno poudariti, da državne podpore za slovenske gospodarske potrebe sorazmerno še od daleč ne odgovarjajo zaželeni pravični meri. To najbolj jasno dokazujejo' naša zanemarjena Brda, ki še danes nimajo zdrave pitne vode.
tiunulhhu iloliiitM
del med občinskimi svetovalci. Iz tega smemo sklepati vsaj to, da je sestavljanje volilnih seznamov zelo površno. Moirda se pa za tem skriva še kaj drugega. Kdo ve? Vsekakor je potrebno, da volilni upravičenci budno pazijo in se ne puste kar tako opehariti za svojo volilno pravico.
UKVJ5
Ker bodo prihodnjo' pomlad deželne in občinske volitve, pristojni uradi že sedaj ze-
io	»skrbnov pregledujejo volilne sezname. V zadnjem času so 'kar tri osebe iz naše vasi dobile sporočilo, da jim je bila odvzeta volilna pravica, češ da so bile pred več kot dvajsetimi leti (kaznovane. Ni nam znano, ali je to res, čudno se nam le zdi, da. so do-ličniki, odkar obstaja nova republiška ustava, že štirikrat volili, in da je eden celo se-
VPRAŠANJA M ODGOVORI
Vprašanje št. 181: V svojem vi tu blizu morja — lega je precej suha — bi rad uredil alpski kotiček (alpinum), da bi olepšal ipeke skale, kj me sedaj zelo motijo. Katere rastline maj si vzgojim? Zejel bi. da bi bilo skozi celo leto kaj cvetja. Ce je mogoče, uporabljajte v odgovoru latipska imena, d‘a se-mepa lahko naročim pri poljubnem podjetju.
Odgovor: Predvsem potrebujete nekaj potaknjencev bršljana (hedera Helix) in elematis montana rubens. Za tak alpski kotiček, kjer moraš računati s sušo, iso potrebne cvetlice, ki sušo laže prenašajo. Take so: Alyssum saxat.ile, arabis albida, armeria maritima, aster amejlus, aubretia deltoidea, cam-panula carpatica, cerastium alpmum, cotoneaster horizontalis, dianthus monspessulamus, echinops rit-ro, erica carnea, erica mediterrapea, helianthemum, heuchera, iris, lavandula špica in latifolia, phlox se-tacea, primula acaulis, saponaria ocymoides, saxi-fraga trifurcata, thymus serpyllum, tritoma uvaria. Ce napravite alpski kotiček iz vseh (navedenih, bo celo leto zelep i,n v vsakem mesecu bo kaj cvetja.
Vprašanje St. 182: Spomladi sem kupila holamdrke »gloxinie«, ki so mi v začetku lepo rastle, dokler niso pognale popja za cvete. Tedaj so listi začeli rjaveti oziroma plesneti in enako .tudi cvetni zarodki, končno se je vse posušilo. Sem morda sama kaj zakrivila, ali so bili gomolji bolni?
Odgovor: Ne verjamemo, da bi bili gomolji bolni, ker so Holandci preveč resni izvozniki, da bi pošiljali po svetu bolno blago. Saj bi s tem uničili svoj dobičkonosni izvoz. Vi ste »gloxinie« najbrž preveč zalivali ali pa so se rastline prehladile. »Gloxinie« zahtevajo, da jih redno zalivaš, a z zelo malimi kO' ličinami vode. Zračni prepih in prehlad pa škodujeta vsem sobnim, rastlimam. V vašem primeru pa je tudi mogoče, da ni bila zemlja zdrava. Najboljša je namreč taka zemlja, ki ni še nikoli ali vsaj pi dolgo rodila in je kljub temu bogata na humusu-črni-ci, to je popolnoma sprhnjepih rastlinskih snoveh, ki se kot take pe poznajo več.
Vprašaje št. 183: Letos je bilo v splošnem precej krompirjevega pridelka, a jaz sem ga pridelaj sorazmerno malo. Zarojenega je bilo še precej, a je ostal droban. Listje je bilo takoj spomladi lepo zeleno, a pozneje se je slabo razvijalo m nekam kodralo, posušilo pa se je prej kot navadno. Menim, da je to neka bolezen. Kako bi to bolezen v bodoče preprečil?
Odgovor: Vi ste skoraj gotovo uporabili domače seme, ki je že v prejšnjem letu kazalo iste znake. Letos se je bolezep samo posplošila ip bolj razvila. Ta bolezen je v.iruspa (virus = kužilo). Virus lahko ugotovimo, ne vemo pa, kaj ga povzroča. Tudi zdravil proti takim bolezpim -pe poznamo. Zato pa take virusne bolezni skušamo preprečiti, kar pri krompirju ni težko: Potrebno je menjati semenski krompir in si nabaviti takega, kjer ni na celi njivi bilo nobenega bolpega. Vi si tak semenski krompir lahko nabavite pri kmetijskem konsorciju v Vidmu. Poleg tega je potrebno paziti pa mepjavanje kulture pa njivi (kolobarenje) in krompir paj pride v isto zemljo najbolj zgodaj vsako četrto leto.
Vpraianje št. 184: 2eiim vsaditi 10 hrušk, ki bi jih rad vzgajal v nizki piramidi. Katere- sorte mi svetujete za zavetno lego Tržaškega brega? Na kaj naj bodo cepljene?
Odgovor: Nabavite si po dve enoletni cepljenki na kutino od ipaslednjih sort: Coscia (zori sredi julija), Viljamovka - vrto'anjka (Buopcrjstiapa William koncem julija), Avranško (Buona Luigia di’Ayranches avgusta), Dielovo maslenko (BuHrra Diel septembra) in Klerž (butirra Clairgeau začetkom oktobra).
AKLETi G
»IŠe vidijm^« piše ta otrok, danes sitara jtospa, mkaiko me je oče Zadnjikrat objel in poljubil. Solze je imel v očeh.« Cesarična Štefanija pa, kakor da se hoče maščevati za moževo nezvestobo, ni marala za hčerko. Peljala jo je sicer s seboj v beli grad, a je potem šla po svoji poti. Zato je Elizabeta rast-la po svoje; rastlinica brez sonca in ljubezni.
Komaj šestnajst let je štela, ko je srečala svojo prvo veliko jtibezen:	princa	Otona
\Vindischgratza. Zakon je bil spočetlka srečen. Dva fantlkla in ena punčka so razveseljevali družino. Pa tudi tu se je kmalu vse razbilo. Zakonca sta začela hoditi vsak svoja pota. Ponosna Habsburžanka se je začela zanimati za politiko in prišla v zveze s socialističnimi voditelji. Ob koncu vojne,^ ko se je Avstrija razsula, sita se zakonca ločila.
Elizabeta se je z vso vnemo vrgla na delo med žensko socialistično zvezo Avstrije. Postala je celo nje predsednica in se je poročila ob živem prvem možu z vodjo socialdemokratskega gibanja učiteljev Leopoldom Petznerom. Ljudski gla® ji je zato dal ime trdeča princesinja«.
Z DVORA V DACHAU
iNadvojvodinja, ki bi morala živeti v sijaju dvora, je padla na nizek položaj učiteljeve žene. Njej je bilo malo mar, če je kot gospa Petzner morala v povojnih časih stati
v	vrsti drugih žensk pred pekarno ali mes-hico. Prestati je tudi morala, da so njenega moža zaprli zaradi političnega delova-
nja. Zdaj se je umaknila iz političnega o-spredja in je začela upravljati palačo in precejšnje posestvo, ki ji je še ostalo iz prejšnjih časov. Ko je Hitler zasedel Dunaj, so jo z možem vred poslali v zloglasno taborišče Dachau. Nacisti so jo obdolžili, da je kot socialistična voditeljica umazala tradicijo dinastije in da je bila v zvezi z atentatorji na Hitlerja. Ob neki priložnosti je pravila časnikarjem, da se spominja, Ikoliko nesrečnikov iz slovenskih krajev je tudi z njo vred trpelo v taborišču. Pripomnila je: »Tam z juga, tam, kjer se je tudi moja nesreča začela, kjer se blesti grad Miramar.«
Leta 1945 so jo ameriške čete rešile 'iz ti-slega pekla. Ko se je na starost vrnila na Dunaj, je našla svojo palačo vso izropano. Sovjetske čete so odnesle vse dragocenosti in bogato knjižnico, vredno milijone, ki jo je podedovala od stare matere cesarice Elizabete. Z možem, ki se je ves polomljen vrnil iz taborišča, sta morala živeti v dveh pritličnih prostorih razrušene hiše, oba stara in osamljena; otroci so' se razpršili po svetu in nelkateri prav žalostno končali. Sedemdesetletna starčka sta si v tistem podzemlju nakopala revmo. »Bržkone morava s trpljenjem zbrisati krivdo mojih prednikov,« je večkrat zdihovala svojim znancem.
Šele ta mesec sta stara zakonca Petznek dobila od vlade dovoljenje, da nastopita pravno pot in tako prideta zopet v posest svojega premoženja.
Tat® se bo morda posrečilo bivši prince-sinji, da ob koncu življenja učaka z bolnim možem nekaj bolj sončnih dni in pozabi na miramardko zakletev, ki jo je tako prizadela.
IV
V	prvih dneh junija 1914 je grajski kaste-lan v Miramaru dobil z Dunaja brzojaviko, naj v gradu pripravi vse potrebno za visok obisk. Nelkaj dni pozneje pa so tržaški listi objavili vest, da bo prišel v Miramar prestolonaslednik Frane Ferdinand z ženo vojvodinjo Hohenberg. Iz Trsta da bo odpotoval v Bosno k velikim vojaškim vajam tik ob srbski meji. Tržaška »Edinost« je v prikritem slogu, da nc bi zapadla vojaški cenzuri, pisala, da nista niti čas niti kraj za take vojačke nastope.
Avstrijska monarhija je preživljala nemirne čase. Na Balkanu so se križale rusfkte in avstrijske državne koristi. Rusi in Srbi, ki so jih bili na Berlinskem kongresu odrinili od Jadrana, so videli v Avstriji nevarnega: tekmeca. Med slovanskimi narodi v Avstriji je vrelo, iker je nemški pritisk jemal vsem nenemškim narodom jezikovne in kulturne pravice. Pogledi južnoslovanskih narodov so bili uprli v Rusijo	in Srbijo.
Neumna politika velenemcev je zbudila v Slovanih monarhije narodno zavest. Bajoneti in orožniki ji niso več bili kos. Predstavniki vladnega režima so padali. Že leta 1910 so neznani atentatorji ustrelili	vojaškega
poveljnika Hrvatske in Bosne feldmaršala Varešanina. Njegov naslednik ban Cervaj je polnil ječe z zavednimi Hrvati in Srhi. Tudi nanj je bil izvršen atentat, a streli so ga zgrešili.
(Dalje.)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Muho l v 3 uri,"tu 2 uh orlu a Iiiiitiriiiu ihp/o ?
Znani primorski javni delavec Albert Rejec je nedavno tega napisal zanimivo razpravo p kulturnik razmerah Slovencev v Italiji. Zaradi njene1 pomembnosti jo v celoti objavljamo.
(Uredništvo)
Samo .v daljših časovnih razdobjih lahko ugotovimo, kje je mesto kulturi posamezne slovenske pokrajine v splošnem slovenskem merilu. Pred prvo svetovno vojno so bili Slovenci na Tržaškem in (Goriškem pa isti kulturni ravni kot Slovcinci v Ljubljani, slovenski prestolnici, pa višji pa od Slovencev v Mariboru in po ostalih slovenskih mestih.
V	40 letih dveh vojn in raznih okupacij je zdrknila slovenska zahodna kulturna raven globoko pod povprečje slovenske osredpje pokrajine. Popavljali smo še dolgo stereotipno trditev o visoki kulturni stopnji tržaških in goriških Slovencev, ko so ti že davno morali otepati mršavo pogačo manjšinskih pravic ali pa se pod fašizmom oklepati redkih ilegalnih šol, podobnih po svojem skromnem učinku nekdanjim cerkvenim šojam prebuditvene dobe. V sedapjih 10 povojnih letih ni bilo mogoče popolnoma 'dvigniti iz kulturne zaostalosti rodu, ki je zrasel v kulturni brezkrvnosti pod fašizmom jo tudi ni bilo mogoče doseči kulturne ravni osrednjih slovenskih pokrajin. Krivulja slovenske kulture je v lastni državi že po prvi vojni, po drugi pa še bolj, šinila strmo navzgor, medtem' ko so manjšinski de-
li	slovenskega naroda pod Avstrijo, Italijo in Madžarsko ne samo zaostajali, temveč se kar neprestano pogrezali v goli reproduktivni akciji domačih narečij in — v najboljših primerih — v požrt-vovalnerh ohranjevanju knjižne slovenščine. Slovenska beseda je še tlela po domovih, toda tople svetlobe ni dajala in ni mogla pregnati temine germanizacije in fašizma.
Eno je življenje narodne manjšine, drugo pa svobodnega naroda. V najboljšem primeru da večinski narod manjšini običajne šole, šole, potrebne za vsakdanje delo; narod v lastni državi pa si sam po najvišjih estetskih merilih lepša svoj dom s kulturnimi ustanovami:	visokimi šolami, akademijami,
gledališči itd. Smešno bi bilo zanikati, da so Slovenci v Trstu pod angleško vojaško upravo dosegli zelo visok življenjski standard, toda kulturno je tržaško slovenstvo nihalo še zmeraj otkoli leta 1914, četudi je slovensko narodno gledališče dajalo dela modernih dramatikov in so nekateri slovenski tržaški slikarji prehiteli z deli abstraktne umetnosti svoje ljubljanske kolege. Res da je bilo treba pri tem celiti rane fašističnega analfabetizma, toda glavna ovira je bilo postopanje s tržaškimi Slovenci kot z narodno manjšino, ki se ji dajejo mrvice, ki so videti kot narodnostne pravice le y primerjavi s fašistično brezpravnostjo.
Na Tržaškem je dovolj slovenskih osnovnih šol. tako da ima vsaka kraška vas in skoro vsi notranji predeli tržaškega mesta svojo slovensko šolo. Tržaški Slovenci imajo tudi najpotrebnejše srednje šole, in sicer popolnb klasično ip realno gimnazijo, učiteljišče, trgovsko akademijo in nižjo industrijsko šolo ter sedem strokovnih šol. Ta šolska mreža je skoraj edina narodnostna pravica, ki jo imajo tržaški Slovenci. Cisto iz svojega so si ustvarili in morajo vzdrževati poklicno slovensko narodno gledališče, dve glasbeni šoli in veliko število ljudskih prosvetnih društev. Spričo svoje politične diferencira-nosti imajo tržaški Slovenci kar štiri prosvetne centrale. En dnevnik in nekaj tednikov posreduje tiskano besedo, revija pa nikakor ne more pognati korenin in tudi izdajanje knjig je ena najšibkejših strani v tržaškem kulturnem udejstvovanju.
Toda ve« ta kulturni aparat tržaških Slovencev je bolj obrambnega značaja, ne more iz sebe proizvajati kulturnih vrednot, ne dosega kulturno slovenskega povprečja.
Znano je, da v Italiji nima knjiga tiste razširjenosti, tistega kroga bralcev, kot pri nas ali pa v severnih deželah Evrope; tudi pri tržaških Slovencih je knjiga na žalost bolj redek gost in se okoli knjižnic pe more razviti tisto veselo skrivnostno življenje, ki spominja na vrenje pred čebelnjakom. 2e v prejšnjih desetletjih so bili tržaški Slovenci tipični meščani, bralci več dnevnih listov: slovenskega in lokalpih listov. Pojav italijanskih razkošnih tedni-ških ilustracij pomeni v italijanskem tisku veliko revolucijo, ki je pljusnila tudi med slovenske bralce.
Pomorska mesta imajo svojevrstno kulturo, nekoliko drugačno od mest v notranjosti. Posebno taka pristaniška mesta, ki žive samo od obilnega pomorskega prometa. V Trstu z italijansko narodnostno
večino se pi moglo razviti kako razgibano italijansko literarno delovanje. Bilo je nekaj imen, kot n. pr. Scipio Siataper, Italo Svevo ip drugi, ki so bila zmeraj nekam tuja italijanski kulturni javnosti. Pač pa je bogata pomorska in trgovska buržoazjja podpirala slikarstvo ip gledališče zaradi ljubezni do razkošja. Portretisti so ustvarjali galerije pove trgovske aristokracije brez prednikov. Tudi med primorskimi Slovenci so se prej pojavili pisatelji ip pesniki po nekih tolminskih vaseh, kot pa v bogatem tržaškem mestu, kjer so med deset tisoči naših ljudi kvečjemu pisci lokalne zgodovine ali pa ver-zifikatorji. Kaže, da se je pekaj bistveno spremenilo tudi v slovenski tržaški sredini, da sta se po vojni pojavila dva močna slovenska pisatelja: Boris Pahor in Lojze Rebula.
Močno se tudi pozna, da so bili Slovenci izrinjeni pod fašizmom iz trgovskih ustanov mesta, iz tržaškega cityja, da ne pomenijo ničesar v veliki industriji in trgovini. Biti izrinjen iz sredine mesta, iz vodilnih mest pri državnih, občinskih in gospodarskih ustanovah, pomeni zapreti vrata tudi pri mestnem gledališču »Verdi«, pni velikih dvoranah, pri ustanovah, ki odločajo o podporah prosvetnim organizacijam, pomeni, da ti vsaka iniciativa na kulturnem področju zamre, da si v velikem mestu, kjer moraš uganjali amatersko požrtvovalno podeželsko kulturo. Mestno središče mora biti po mnenju odločujočih občinskih italijanskih krogov, katerih miselnost je še vsa vkorepinjena v časih narodnostnih bojev pod Avstrijo, brez slovenskih Otroških vrtcev, brez slovenskega gledališča, brez slovenskih knjigarn, sploh brez znakov, ki bi kazali, da živita v Trstu dve kulturi, ki lahko druga drugo oplajata. Vladajoča italijanska stranka v Trstu, pa najsi je to bila stara narodna liberalna stranka, enotna faši-
Vsak koncert okteta je velik dogodek za naše ljudi. Ni ga solista ali zbora, ki bi si bil v teh povojnih letih tako močno prisvojil naklonjenost našega občinstva kot Slovenski vokalni oktet. Naši ljudje poznajo že dobro vsakega pevca, njegov glas in cenijo enako visoko vse znane, priljubljene solistične vloge, v katerih uveljavljajo posamezni pevci svoje osebne vrline. Nič manj pa pe ljubijo plemenite zvočnosti in interpretacije, ki je lastna celotni pevski družini in. ki pe odpove nikoli, niti pri še tako zahtevnih pesmih.
To pot je poklonil oktet Tržačanom poseben koncert. Po anketi, ki jo je tukajšnji tisk razpisal, so imeli vsi ljubitelji okteta možnost vplivati na sestavo sporeda. S svojimi izjavami je vsakdo lahko soodločal pri izbiri sporeda. Tako so Tržačani slišaji prav tiste pesmi, ki so jih .poslušali pri vseh prejšnjih koncertih okteta v Trstu: med' vsemi najbolj priljubljene in najbolj popularne. Mislim, da pi koristno razpravljati na tem mestu o vzgojnem pome
ličenje doma
Največja težava za učni uspeh je v tem, da se učenci pe znajo učiti. Pri tem je treba vedeti, da se mora otrok učiti za življenje in ne samo za šolo ali spričevalo. Sam način učenja je najboljše sredstvo za vzgojo, ker navaja mladostnika pa red, točnost, natančnost, vztrajnost, skratka na disciplino, kar so izredno važni pripomočki za poznejši uspeh v življenju.
Zelo pomembno je predvsem, da zna učenec pravilno porazdeliti in izkoristiti čas za učenje in za razvedrilo, da zadostno spi in tudi da se pravilno hrani ter primeipo oblači. To so pogoji za skladen fizičen in duhovni razvoj učenca.
Ko pride iz šole, paj ima eno uro odmora, ki ga porabi za obed in za pomoč pri hišnih opravilih! Noto paj se začpe kmalu po dveh učiti. Ce pa ima pouk popoldne, naj se začne učiti ob osmih zjutraj. Za učenje naj mu služi čas do večerje. Starši morajo skrbno paziti na to, da se otrok ne bo nikoli učil po večerji. Pri učenju mora imeti otrok popoln mir in tišino. Zato morajo 'starši, zlasti matere vedeti, da je treba otroka pustiti pri njegovem delu y miru. Napačno je, če ga neprestano
stična stranka, ali pa sedanja demokrščanska stranka, je dosledno z večjo ali manjšo odločnostjo zavzemala odklonilno stališče do kulturnih zahtev tržaških Slovencev. V vsem tem zgodovinskem trenju nacionalističnih nasprotij in pa redkih prehodnih socialističnih sodelovanj ni bilo brez vplivov slovenskih sosedov v Trstu na italijansko tržaško kulturo, kot je to že ponovno podčrtala italijanska kritika pri tržaških pisateljih, glasbenikih in slikarjih. Isto ugotavlja slovenska kritika pri slovenskih tržaških slikarjih in novih pisateljih.
Nastaja pa sedaj vprašanje, ali je sedanja slovenska kultura v Trstu, za katero trdimo, da je iz objektivnih razlogov za slovenskim mestnim povprečjem, v nevarnosti, da se utopi v italijanski. V moderni zgodovini Trsta se je Slovencem le dvakrat posrečilo zavreti proces asimilacije: prvič v letih tik pred prvo svetovno vojno, drugič v prvih letih po drugi svetovni vojni. Italijanski tisk, zlasti tedniške ilustracije, italijanski filmi, italijanska televizija nujno vsakodnevno vplivajo na kulturno usmerjenost slovenskega človeka, manj pa italijanske radijske emisije, ker imamo v Trstu, Kopru in_ Ljubljani svoje lastne enakovredne radij ke postaje^ Kljub lastnim slovenskim šolam pa italijanska šola še zmeraj spodriva slovensko kulturo, ker je italijanskih šol vse polno in najrazličnejših vrst ip ker del slovenskih staršev podlega ekonomskemu pritisku ter pošilja svoje otroke v italijanske šole. Res pa je, da Slovenci niso imeli nikdar popre, slovenskih srednjih šol v Trstu in da se počasi nabira plast slovenskih srednješolcev, vdsokošolcev in intelektualcev, da se vseda pa tla slovenske skupnosti v Trstu kulturni humus, iz katerega bodo morale pognati nove, doslej slovenski skupnosti nepoznane kali. Od približno 250 slovenskih yisokošolcey pa italijanskih univerzah se seveda del izgubi s svojo sedanjo študijsko usmerjenost pa tehnične vede pekje po podjetjih v Italiji in drugod po svetu, toda del pa le ostane ip mpoži vrste, ki prevzemajo pase kulturno poslanstvo med domačimi ljudmi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
nu takega sporeda. Koncert smo sprejeli kot ljubezniv poklon okteta tržaškemu občinstvu pred katerim izredno Tadi pastopajo. Upamo pa, da jih bodo v bodoče vodila pri izbiri sporedov drugačna pa-čela: prevelika popustljivost občinstvu — iaiko pas uči zgodovina — je zelo nevarpa. V najboljšem primeru pe koristijo nikomur.
ALOJZ KUMER
Milansko gledališče II Piccolo Teatro, ki je pred kratkim gostovalo V Jugoslaviji, je doseglo velik uspeh s predstavo drame Čehova »Češnjev cvet«. Isto dramo igrajo prav zdaj v nekem pariškem in londonskem gledališču.
Kritiki trde, da je Cehov današnjemu evropskemu človeku blizu zato, ker živimo v času splošne negotovosti in strahu; to pa je zpal ruski mojster tako 'blago povedati. iPrav zato njegova dela žanjejo danes 'izredno velike uspehe.
ogovarjaš ali zaposljuješ z drobnimi opravili. To otroka le moti v zbranosti in mu razbija čas.
Učenec naj konča pajprej pismene paloge, pato paj se šele nauči ostalo tvarino.
Najkasneje ob devetih zvečer pa se mora dijak — to velja prav tako za višješolce — pripraviti Za počitek. Spi naj najmanj devet ur.
Za učpi uspeh sta zelo važna tudi pravilna' prehrana in primerna obleka. Tu hočemo opozoriti predvsem pa vprašanje zajtrka. Otrok običajno sploh ne pride do zajtrka ali pa v vsej naglici spije malo kave in teče v šolo, ker je prepozno vstal, ip nima več časa. V Ameriki so ugotovili, da za-visi učni uspeh v veliki meri od obilpega zajtrka, ki ga učenci lepo v miru zaužijejo.
Končno paj še omenimo obleko. Za šolo je najprimernejša črna halja z belim ovratnikom za deklice, čista In preprosta obleka pa za dečke. Tu grešijo matere v dveh smereh. Nekatere sploh ne vidijo, kako hodijo njihovi otroci v šolo zamazani in celo strgani, druge pa pretiravajo v nasprotnem smislu. Zanje je šola primeren prostor za modno revijo. Ce kje, je tu potrehpa umerjenost ip gotova respost.
M. K.
Koncert Slov. vokalnega okteta
V	SOBOTO, 26. IN V NEDELJO, 27. NOVEMBRA
VZGOJNI KOTIČEK
GOSPODARSTVO
Vrtnar v decembru
December je prvi zimski mesec, a vrtnar tudi v tem času ne more počivati, saj im» sedaj vse polno opravil. Veliko je seveda odvisno od vremena.
Predvsem moramo pokriti s slamo ali steljo radič, peteršilj in zeleno solato. Vrhu siame ali stelje položimo nekaj vej, da bi veter ne odnašal pokrivala. Pozno endivijo povežemo: če raste v topli legi, jo pustimo še na prostem, v nasprotnem primeru jo vložimo v kleti v pesek. Tja damo tudi glavnati kapus. Por prezimuje na prostem. Zimski solati, ki bo konec zjime dala lepe glavice, napravimo streho, če je vsajena v vetrni legi. Rdeči radič izkopljemo, ga povežemo v snopiče in ga shranimo’ v kleti v pesku. Ko se nam zdi primerno, ga začnemo: siliti v topli gredi, sredi gnojišča, v hlevu in kjerkoli je topi O'. Vsa ta opravila pa moramo izvršiti v kolikor mogoče suhem vremenu. Vlažnih in morda celo mokrih rastlin ne smemo spravljati v klet, niti jih pokrivati.
V	tem mesecu sejemo na prosto kvečjemu še kaj špinače, v tople grede pa tudi radič, korenček, peteršilj. Tudi ta mesec pa sadimo česen in čebulček (afriškega in navadnega). Zgodaj vsajeni čebulček bo dal debelo čebulo, spomladi vsajeni pa drobno. Toi si gotovo, že sam opazil.,Drobnjak (šnit-loh, erba cipolliana) moramo sedaj razdeliti: posamezne čebulice vsadimo v rahlo in s starim gnojem dobro pognojeno zemljo na razdaljo 3 do 5 cm in 1 do 2 cm globoko.
Kdor še ni vsadil zgodnjega grah a (ekspres Alasika, dkspres z dolgimi stroki, Saxa, princ Albert), naj sedaj pohiti. Kot smo že pisali, ne smemo graha pregostokrat saditi na isto mesto: preteči morajo vsaj tri leta. Grah ljubi zemljo1, ki je bila v zadnjem letu bogato pognojena s hlevskim gnojem in v kateri je ostalo še kaj gnojilne moči. To izpopolnimo z umetnimi gnojili, in sicer s 5 kg superfosfata (perfosfato) in z 2 kg kalijeve soli (potassa) na 100 kv. metrov površine. Pri sajenju pa moramo paziti, da ne pride zrnje v neposredni stik z umetnim gnojilom. Sedaj sadimo tudi bob, ki pa ima pri nas le redlke prijatelje.
Ves ostali vrt, na katerem ne ostane če? zimo ničesar, moramo čim globlje prekopati in bogato pognojiti s hlevskim gnojem. Zemlja pa naj ostane neizravnana, da bo zmrzal segla čim globlje in da bo zemlja tudi mogla vsTkaiti čimveč padavin. Seveda, če imamo vrt v taki legi, kjer burja odnaša zemljo, ne moremo tako ravnati.
— o —
IZREDNI PRIDELEK KORUZE
Deželna uprava v Trevisu je tudi letos razpisala tekmovanje za najvišji hektarski donos ikoruze. Nagrade so znašale 2 milijona lir.
Tekmovalci so bili popolnoma prosti, katero sorto naj sejejo in kako naj ji gnojijo. Imeli so edino dolžnost, da stavijo ocenjevalni komisiji na razpolago parcele s površino pol hektarja (5000 kv. metrov), če je v ravnini, in 3000 kv. metrov veliko parcelo v brdovitih legah.
Tekmovanja se je udeležilo 257 posestnikov, od katerih 212 v ravninslkih in 45 v br-
dovitih legah. Prav vsi so sejali lieterozno koruzo (križano, hibridno), vsi so ji izdal-no pognojili (nekateri so tudi pretiravali) in izvršili vsa opravila, ki jih zahteva tehnika moderne gojitve. Uspehi seveda niso izostali:
Največji pridelek so seveda dosegli v ravnini, kjer so zemljo' lahko namakali. Na hektarju površine so pridelali 132 q in 59 kg ali nad 47 q na furlansko njivo (3600 kv. metrov). Ta pridelek je dosegel kolon Toninato Anton v Chiarano. Sejal je sorto Indiana 750 A. Trije tekmovalci so prekoračili hektarski donos 120 q zrnja, 20 nadaljnjih pa hektarski donos 100 q. Večina je sejala sorto Indiana 750 A, nekateri pa tudi Funk’s 99 G, Embro 155 in še nekaj drugih sort.
V	brdoviti legi je dosegel najvišji helktar-ski donos kolon Casagrande Jaikob v Colal-lu di Susegnana, ki je pridelal 98.39 q. Tudi la je sejal sorto Indiana 750 A. Isto sorto je sejala tudi večina ostalih tekmovalcev. 4. darilo pa je bilo doseženo s sorto Funk’s U
41	s hektarskim donosom 91.14 q zrnja.
Zanimivo je, kako je kolon Toninato dosegel najvišji hektarslki donos: Preoral je 3 leta staro lucemišče (erbai medica,) in podora! na hektar 600 q zrelega hlevskega gnoja in 600 q gnojnice. Pred setvijo, ki se je izvršila sorazmerno zelo pozno (25. maja)
i'e raztrosil in podbranal 400 kg gnojila P. L N. in 200 kg Triplape. Ko so se pokazali storži, je raztrosil 150 kg apnenega solitra
V
o rini pregled
NOGOMET
Tekma med Italijo in Madžarsko za pokal dr. Ge-roja je za nami jn laliko rečemo, da nas je Izid naravnost presenetil. Madžarska je premagala Italijansko A moštvo samo z 2:0 in izgubila z B moštvom z 1:2.
Kdor pozjia madžarsko A moštvo, kar ne more verjeti, da je izid tako nizek. Madžari so takoj prešli v napad, Italijani pa so z 9 igralci obkolili kazenski prostor in se do konca tekme odtod niso več umaknili. Branili so se dobro in z vso zagrizenostjo. Le enkrat v vsej igri sta italijanska napadalca Virgili in Pivatelli pripeljala žogo do nasprotnih vrat. Ni dosti manjkalo, pa bi presenečenje bilo še večje. Nevaren položaj je rešil krilec Buzanski, prevzel žogo in jo peljal čez vse igrišče, jo podal Puškašu, ki jo je v 81. minuti neubranljivo poslal v italijanska vrata. Italijane je to zmedlo in že tri minute pozneje je žogo poslal v vrata še Madžar Toth. Madžari so skušali izid še povečati, sodnikov žvižg pa je zaključil tekmo.
Se bolj nas je presenetilo madžarsko B moštvo, ki je pokazalo izredno slabo igro. Zadovoljivo je igrala obramba, a napada sploh niso Imeli. Madžarom je torej odpovedala njihova po navadi ravno najučinkovitejša skupina igralcev.
Nekaj dni prej sta se v Wrexhamu pomerili nogometni reprezentanci Avstrije in Wallesa. Igra je bila zelo lepa v prvem polčasu. Po 30 minutah je vodila Avstrija z 2:0. Pozneje pa so igrali bolje Amgleži in bi gotovo izenačili, če ne bi avstrijski vratar tako sijajno branil. V drugem polčasu so o-boji pokazali precej surovo igro in več igralcev jo bilo poškodovanih. Končni izid je bil 2:1 v prid Avstrije.
V	Lizboni je Švedska reprezentanca premagala Portugalsko s 6:2.
Po 10. kolu sta v tekmah za jugoslovansko nogometno prvenstvo na prvem mestu Crvcpa zvezdi in beograjski Radnički s 15 točkami. Slede po vrstnem redu Partizan, Dinamo, Sarajevo, Hajduk, Ve-
(nitrat o di calcio) in enako količino ob cvetju. Sejal je v vrste, ki SO' bile oddaljene 70 cm druga od druge, v vrstah pa so stale rastline na razdalji 25 cm, tako da je prišlo na vsalk kv. meter po 5,7 stebel. Koruza je bila torej sorazmerno gosta. Vsa prazna mesta v vrstah je izpopolnil s presajanjem.
Zakaj smo to napisali? Z at o, da seznanimo naše kmetovalce, kako delajo drugod in kaj s tem dosežejo. Seveda, marsikateri či-tatelj bo zmajal z glavo im se bo delal nevernega Tomaža, češ da taki pridelki niso1 mogoči. Treviso pa ni daleč in naslovi so na razpolago. Tam bi tudi videli take koruzne storže, kot jih niste še nikdar prej.
TERMITI V VIDMU
V	Vidmu so te dni v kleti grofa Attimis v via di Toppo odkrili termite. Spadajo k družini belih termitov in so bili označeni kot »Reticulitermes Lucifugus«.
Termiti so podobni mravljam, le da so mnogo večji, mnogo bolj škodljivi in nevarni. Hranijo se v glavnem s celulozo in zato uničujejo predvsem les in papir, zadovoljijo se pa tudi z drugačno hrano.
Delo termitov je podtalno:	v stanovanja
vderejo po rovih, pregrizejo vse ovire, včasih tudi kovinaste, a vedno tako, da jih je prav težko opaziti. Zgodi se, da zgrizejo od znotraj vse pohištvo, tako da ostane nedotaknjena samo' zunanja plast. Pri najmanjšem tresljaju se potem pohištvo zdrobi v prah. Termiti seveda uničijo tudi lesene grede v stropih in s tem tudi stavbe.
Proti termitom vodijo hud boj v Rimu, v Florenci, na Rivieri in še v drugih krajih po Italiji. Doslej nismo slišali, da se nahajajo tako blizu.
lež, B'Jdučnost, Vojvodina, Zagreb, BSK, Spartak, Železničar in Proleter.
V	tekmi za jugoslovanski poTcai je BSK premagal v lepi igri Vukasovo moštvo z 2:0 in si tako osvojil državni pokal.
ATLETIKA
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v For-miju sta jugoslovanska tekača Mihalič in Štritof imela Jep useph. Mihalič je premagal Nemca Bren-nerja in tako zasedel prvo mesto v teku na 1500 m s časom 3:48:8, Štritof pa je pa 10 km zasedel drugo mesto za nemšikim reprezentantom Kopradom.
Tržačani se lahko ponašamo, da imamo v svoji sredi najhitrejšega tekača s kotalkami na svetu. Mladi atlet Cavallini je izboljšal te dni kar osem svojih svetovnih rekordov in postavil še dva nova. Izboljšal je svoje rekorde v teku pa četrt milje, na 15, 20, 25, 30 tisoč metrov ter v polurnem teku Poleg tega si je priboril še naslov svetovnega prvaka na 1500 m ip 20 milj. Res sijajen uspeh!
SAH
Na turnirju v Zagrebu je zmagal, kot smo napovedali že zadnjič, Rus Smislov. Drugo mesto pa si delita Matanovič in Ivkov.
Sedaj igrajo nekateri mojstri simultanke po raznih krajih Jugoslavije. Smislov je igral v Kopru in zmagal 28 iger in le dve remiziral. Bondarevski je pa igral v Valdoltri in tuda remizirul samo 2 igri, ostalih 23 pa je dobil.
PLAVANJE
Na mednarodnih tekmah v Rostocku in Magdeburgu 'je Jutta Langenau, evropski, prvakinja, dosegla v plavanju na 200 m v metuljčkovem slogu najboljši čas na svetu: 2:48,8.
HOKEJ
Sedaj so začeli tudi tekmovati v hokeju na ledu. Pomerili sta se reprezentanci CSR in .Zah, Nemčije. Cehi so v zanimivi tekmi porazili Nemce z 8:6-Se večjo" spretnost pa je pokazala ruska reprezentanca, ki je premagala v Londonu profesiopalP0 moštvo Haringay Raners z 11:1.
Tudi B reprezentanca Nemčije ni imela sreče P8 svoji turneji po Švici. Izgubila Je namreč v Žene-
vi	z 10:2 in v Lozani z 10:1.	B.	A-
ZVITOREPEC SE JE ODLOČIL,DA GRE NA LOV V AFRIKO...KUPI L Sl JE ZEMLJEVID IN NEKAJ KNJIG TER SE POGLOBIL VANJE...
sAtlPCX}flf
ZVITOREPEC SE JE ODLOČIL,T»A GRE NA LOV V AFRIKO...KUPIL Sl JE ZEMLJEVID IN NEKAJ KNJIG TER SE POGLOBIL VANJE...
KU-kU !'. HEJ ZVITOREPEC.kA,T1 PA PREMIŠLJUJEŠ TARO,DA NE VIDIŠ IN NE SLIŠI S NIČESAR.. .VZEMI RAJŠI TLINTO IN PRIDI Z MENOJ NA RACE.. DOPUST IMAM ,PA LOVIM... X
LAKOTNIK JE NERODA... Z NJIM Sl NEBI POMAGAL. DOBITI MORAM ČLOVEKA, KI SE BO ZNAŠEL V...
sAtlPCX}flf
si
VABIM TE N A LOV !. .PA NE NA KAKŠNE RACE ALI ZAJCE... KORAJŽO BOŠ POTREBOVAL
,;.///kORAJiA?OJE3,TBS, B (IMAM PA DOVOLJ ..ALI }
'v	gremo	NA	4
. **$%$>•	medveda?.
TRDON JA!?' TO JE PA RES
presenečanje:, kako si
ME PRESTRAŠIL...HI-HI-hI, NA LOV GREš?. j ►------—
[ne .temveč na levl, nosorog si
SLONE IN PODOBNO DROBNJAD
V	ATRIKO.. .T—e====«ž====*A===<^
"— (V AFRIKO ?!'.!*
\	\TJAMEPAžE
NE SPRAVIŠ' I /	JOK'...
ZVITOREPEC JE ŽEL ŽALOSTEN! NAPREJ IN PREMIŠLEVAL..
ŠKODA...ON BI BIL NAJPRIDRAV' NEJŠI TOVARIŠ... ."BISTER JE, HRABER TUDI...RES Ml JE ŽAL
NA VOLKOVE BI BEL, MA MEDVEDA TUDI,VAFRIkO PA NE BOM NOsIL SVOJE KOŽE PRODAJAT.'., o NEL ZA TO Sl MORAšPOISKATI XPAŠ ^EKOGA DRUGEGA!.. '	"'l	/	T	^TT	/v'Ti—
•W, v ' / J <
OHOUIZGLEDA.DAME NEKDO ČAKA ... KDO NEKI ME JE OBISKAL? Vrt
POZDRAVLJEN .ZVITOREPEC'... K NAJ Tl RAZLOŽIM...HM..NO..RT SLIL SEM Sl... š TEBOJ GREM •
Ouy Ob Maupaaaant
TOLMUN
Kljub teanu sem se izkrcal blizu tolmuna, da bi poskusil rešiti, kaitf se je rešiti dalo. Mislil sem. si, da mož že tako ne bo nič ujel in kratko malo odšel.
To je bil mršav človeček v platneni obleki in z velikim slamnikom na glavi. Tudi on je bil z ženo, sedela je za njim in nekaj vezla.
Ko naju je zagledala, kako se urejujeva blizu tolmuna, je zamrmrala :
»Ali ni nobenega drugega prostora ob reki?«
Mojo je začela kuhati jeza, odgovorila je:
»Ljudje, ki se znajo, obnašati, se najprej pozanimajo za navade 'kraja, kamor pridejo, preden zasedejo pridržana mesta.«
Ker se nisem hotel prepirati sem ji dejal:
»Molči, Melie, in pusti; kar je, je; bova že videla!«
Tako sva torej spravila Dalilo pod vrbe, se izkrcala in začela loviti tesno ob onima drugima.
Tu se moram spustiti v podrobnosti, gospod predsednik.
Bila sva že kakšnih pet minut tam, ko je sosedov trnek zaplesal in se dvakrat, trikrat potopil. In res, čez hip je privlekel na dan krapa, velikega 'kot moje bedro ... no, morda malce manjšega, ampak skoraj takšnega! Srce mi je začelo utripati, pot mi je stopil na čelo, Melie pa mi je oponesla: »Ali si videl, tešilo zapito?«
Medtem se je pripeljal mimo nas Bru, trgovec iz Poissyja in ljubitelj piškurjev, ter mi zaklical iz barke: »Kaj so vam zasedli mesto, gospod' Renard?« Jaz pa sem mu odgovoril: »Res je, gospod Bru, na svetu so pač tudi nevljudni ljudje, ki ne poznajo običajev.«
Platneni pritlikavec ob moji strani se je delal, kakoT da ne sliši, prav tako tudi njegova žena, mrha debela!«
Predsednik ga je drugič prekinil: »Pazite na besede! Z njimi žalite vdovo gospo Flameche, ki je tu navzoča!«
Renard se je opravičil: »O, oprostite mi, divja jeza me je zanesla
Nadaljeval je:
»No, zatem ni bilo niti četrt ure, ko je platneni pritlikavec ujel novega krapa, takoj nato pa še enega in čez pet minut še enega.
Tedaj sem imel že solzne oči. In začutil sem, kako je zavrelo
STRASTEN LOVEC r-SEM.A PRIDI Z A
MENOJ
TEDENSKI KOLEDARČEK
4. dec., nedelja: 2. ady., Barbara, Veljka
5. dec., ponedeljek: Krispin, Stojana
6. dec., torek: Miklavž, Vladovita
7. dec., sreda: Ambrozij, Veselim
8. dec., četrtek: Brezm. Marijino spočetje
9. dec., petek: Peter F., Savica
10. dec., sobota: Lavretamska Marija, Dražič
RADIO TRST A
Nedelja, 4. decembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera ip naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.3) Glasba po žeijah; 18.00 Beethoven: Koncert za violi-jio in orkester; 20.30 Umberto Giordano: Andrea Chenier, opera v 4 dejanjih.
Ponedeljek, 5. decembra ob: 18.00 Chopip: Koncert za klavir št. 2; 18.30 Z začarale police; 19.15 Hadij-ska univerza; 20.30 Miklavževanje; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 6. decembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokornyja; 19.15 Zdravnišk, vedež; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Radijski oder: Augusit Oastaldo: Oče Lebonnard, igra v 4 dejanjih.
Sreda, 7. decembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi;
18.30 Mamica pripoveduje; 19.15 Radijska univerza;
21.00 Slike iz naše preteklost; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 8. decembra ob: 11.10 Pevski duet in harmonika; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Sola in vzgoja;
21.00 Dramatizirala zgodba: M. Jeras: Krvnik iz Saiz burga; 21.30 Foerster: Gorenjski slavček, opera v 3 dejanjih.
Petek, 9. decembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Spbota, 10. decembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers;
16.00	Sobotna novela; 19.15 Pogovor z našimi poslušalkami; 20.48 Zbor Slovenske Filharmonije; 22 Blaž Arnič: Koncert za violino ip orkester.
VALUTA — TUJ DENAR			
Dne 30. novembra si	dobil oz. dal	za:	
ameriški dolar	633—	636	lir
avstrijski šiling	23-	-24	lir
100 dinarjev	70—70		lir
100 francoskih frankov	162—	164	lir
funit šterling	1620—1680		lir
nemško marko	147-	149	lir
pes os	17-	-18	lir
švicarski frank	148-	149	lir
zlato	721—	724	lir
napoleoji	4300—4400		lir
IZ GORICE			
OBMEJNI PROMET IN SEJEM SV. ANDREJA
Sejem sv. Andreja se prične v soboto, 3. decembra. Gorica pričakuje, da bo letošnji sejem ysa-j približno odgovarjal onim iz (nekdanjih časov. Goriški trgovci računajo zlasti na bogat dotok Jugoslovanov.
OPOZORILO NAJEMNIKOM IN HIŠNIM GOSPODARJEM
Mestka podjetja opozarjajo potrošnike vode, naj obvarjejo vodne naprave pred mrazom, im sicer ta-
ko, da ovijejo cevi s slamo ali cunjami. Kjer so hiše huje izpostavljene mrazu, paj ljudje puste čez noč inekoliko odprto pipo, da voda v pjen pe zmrzne. Za vse morebitne poškodbe po mrazu odgovarjajo potrošniki.
Akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič« priredi y soboto, 3. decembra t. 1. ob 20. uri, na sedežu y ul, Ascoli; 1/1 prvi literarni večer, pa katerem bodo goriški im tržaški visokošolci ter srednješolci brali svoja dela. Vsi ljubitelji slovenske besede so toplo vabljeni.
izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LegtSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
T O V A R N A
KRMIN - CORMONS — I TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
v moji ženi; brez prestanka me je zbadala: »Zguba ti taka! Ali-sploh veš, da ti krade ribe? Nič ne veš! Sam pa (ne boš niti žabe ujel, da veš, nič, prav nič! Rolke me kar srbijo, niti pomisliti ne smem na to, kaj se godi!«
Rekel sem si: Do opoldneva bom počakal. Lovski tat bo odšel na kosilo, jaz pa bom medtem zasedel svoje mesto, kajti midva, gospod predsednik, kosiva ob nedeljah kar na prostem, živež si pripeljeva v Dalili.
Zazvonilo je poldan, zlikovec pa se ni ganil. Medtem ko je jedel v časnik zavitega piščanca, se mu je še en krap ujel na trnek.
Melie in jaz sva prav tako prigriznila, kar tako na hitro', zaužila sva malenkost, kajti srce nama ni dalo.
Tedaj sem zaradi prebave segel po časniku. ,Gil Blas’ je moje redno nedeljsko berilo, prebiram ga v senci, ob vodi. Nedelja je Colombinin dan, saj jo poznate, Colombino, ki piše članke v ,Gil Blas’. Svojo ženo sem vedno divje razdražil, ko sem ji zatrjeval, da jo poznam, Colombino. To seveda ni res, ne pcznam je, nikoli je nisem videl, toda to je vseeno, glavno je, da dobro piše. Veste, talko’ govori, kakor ji je zrasel jezik, da je kar neverjetno za žensko. Zelo mi je všeč, takšnih žensk ni mnogo na svetu.
Tako sem torej znova ponagajal svoji ženi, ona pa* se je takoj razjezila in našobila. Zato’ sem umolknil.
Tisti hip sta po drugem bregu reke prišla najini priči, Ladu-reau in Durdent. Na videz se poznamo med seboj.
Pritlikavec je začel znova loviti. In ujel jih je znova, da sem začel drhteti. Njegova žena je tedaj vzkliknila: »Desire. poslej bova vedno- sem hodila!«
Po hrbtu me je lahno spreletelo. Žena mi je neprestano ponavljala: »Zanič moški si, zanič moški si. Kurjo /kri imaš v žilah!«
V	hipu sem ji rekel: »Slišiš, zdaj grem odtod, sicer bom napravil kakšno neumnost!«
Ona pa me je podpihovala, kakor da bi mi molela razbeljeno železo pod nos: »Zanič moški si! Zdaj hočeš še zbežati in prepustiti mesto! Kar pojdi, izdajalec!«
Te besede so' me prtresle in vendar se še nisem ganil.
Oni drugi pa je dvignil špara, o- še nikoli nisem videl lepšega, nikoli!
Tedaj se je moja žena znova oglasila in povedala na glas, kar je mislila. Poslej je šlo vse poizlu. Rekla je: »Tai riba je talko rekoč ukradena, kajti na tem mestu sva že midva nastavila. Vrniti bi nama morala vsaj denar, ki sva ga porabila za nastavo.«
Tedaj se je oib platnenem pritlikavcu oglasila tudi debeluharica: »Kaj se nemara na naju usajate, gospa?«
»Usajam se na ribje tatove, okoriščajo se z denarjem, ki so ga drugi potrošili.«
»Ali ste nama rekla, da sva libja tatova?«
In že sta zašli v prepir, začela se je prava besedna bitka. Križani Bog, kaj vse sta, si povedali, kakor dve jezični beračici! Tulili sta talko- krepko, da sta se najini priči, ki sta bila na drugem bregu, začeli šaliti in kričati: »Hej, vidve tamle, malo tiše, sicer vajina moža; ne bosta nič ulovila!«
Res je, platneni možic in jaz sva bila popolnoma pri miru, strmela sva kot dvai štora. Gledala sva v vodo, kakor da nisva nič slišala.
Križani Bog, tedaj pai sva že zaslišala: »Vi ste lažnivka!« »Vi pa potepinka!« »Vi ste pocestnica!« »Vi pa vlačuga!« In tako dalje! Noben mornar jih ne zna boljših.
Za seboj sem zaslišal trušč. Obrnil sem se. Videl sem ono drugo, debeluharico, kako je z dežnikom obdelovala mojo ženo. Resk! Res/k! Melie je dobila dva udarca- in se raztogotila, vi je ne poznate; /kadar se razjezi, začne tolči. Debeluharico- je zagrabila za lase in tlesk, tlesk, zaušnice so začele padati kalkor češplje.
Kar se mene tiče, ju nisem hotel miriti. Ženske naj opravijo same med seboj in moški prav tako. V ženski tepež naj se moški ne mešajo. Toda platnenega možica je vražje naglo dvignilo, hotel je skočiti v mojo ženo. Ne boš, Jaka! Sprejel sem ga s svojimi trdimi pestmi, nesrečnika. Bumf, buml! En udarec v nos, dragi v trebuh. Dvignil je rolki, dvignil je nogo in padel v sredo- reke, naravnost v tolmun.
Prav gotovo bi ga- bil potegnil iz vode, gospod predsednik, če bi mi to čas dovoljeval. Toda na nesrečo- je debeluharica prav takrat obvladala mojo' ženo in jo gro-zo-vito mikastila. Seveda ji ne bi smel pomagati, dokler je oni drugi gagal. Toda nikoli si nisem mislil, da se bo utopil. Dejal sem si celo>: »Prava reč! Osvežilo ga bo!«
Hitel sem torej, da bi ženski -ločil. To me je stalo nekaj udarcev, tudi opraskali in ogrizli sta me. Moj Bog, kakšni mrhi sta to!
Skratlka, potreboval sem- pet, morda celo deset minut, preden sem mogel razdvojili obe srboritnici.
Nato sem se obrnil. Nikjer ga nisem več videl. Voda je bila mirna kakor v jezeru. Na dragi strani reke pa sta kričala onadva: »Potegnite ga iz vode! Potegnite ga iz vode!«
To- je bilo lahko reči, toda' kako naj -ga rešim, ko- pa ne znam plavati, pogrezniti se v globino pa še manj, živa resnica!
Naposled je pritekel pregradar z dvema človekoma, prinesli so dolge /kavlje in začeli iskati, 'kar je trajalo dobre četrt ure. Našli so ga na dnu tolmuna, osem čevljev globoko pod vodo-, kakor sem bil rekel, tam je ležal platneni možic.
Prisegam vam, da se je res tako dogodilo. Na svojo čast prisegam, da sem nedolžen.
Potem ko- sta priči enaka izpovedali, je sodišče obtoženca oprostilo.	(Konec)