GEOGRAFSKI OBZORNIK MONGOLIJA IN MONGOLI Jurij Senegačnik UDK 915.17 MONGOLIJA IN MONGOLI Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Reslje- va 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek v prvem delu predstavlja glavne naravne značilnosti Mongolije, v drugem delu pa glavne značilnosti prebivalstva in gospo- darstva. Z umikom sovjetskih enot in prvimi svobodnimi volitvami leta 1990 se Mongolija sooča s številnimi dramatičnimi sprememba- mi. Mongolija je s 1 556 500 k m 2 površine prava azijska velikanka, k i pa z 2 milijonoma prebivalcev sodi med naj- redkeje naseljene države na svetu. Od zahoda proti vzhodu se razteza v dolžino 2370 km (razdalja med Parizom in Har- kovom), od juga proti severu pa v dolži- no 1250 km (razdalja med Berlinom in Neapljem). Večji del države predstavlja višavje, saj je ka r 85 % njene površine nad 1000 m nadmorske višine. Najvišjo točko doseže v Mongolskem Alta ju (4362 m), najnižjo pa na severovzhodu (552 m). Srednja višina države je 1580 m. Gorovja (praviloma paleozojska) so osredotočena v zahodnem delu. Največ- j i in najvišji gorski masiv je Mongolski Altaj, čigar vrhovi so edini pokrit i s stal- n im ledom in snegom. Proti jugovzhodu preide v gorovje Gobi - Altaj in se potem spusti v uravnave puščave Gobi. Osrednje gorovje v državi predstavlja kr ista l inski Hangaj. Med nj im in Mongolskim Altajem leži na zahodu kotlina Vel ikih jezer. Severno in južno od Hangaja pa se naha- jata dva velikanska platoja. Vzhodni del države je precej bolj uravnan. Predstavlja ga planotasto in valovito površje z veliki- mi kot l inami Halha, Barga in Vzhodni Gobi (1). Zaradi takega reliefa in velike odmaknjenosti od oceanov ima država ekstremno celinsko podnebje. Na eni stra- ni imamo dolgo in zelo mrzlo zimo skoraj brez snega, na drugi strani pa kratko, toplo in še ka r namočeno poletje. Prehodi med zimo in poletjem (5 do 6 tednov) so zelo k ra t k i in se kažejo v sunkovitem UDC 915.17 MONGOLIA AND MONGOLS Jurij Senegacnik, Gimnazija Ledina, Reslje- va 12, 61000 Ljubljana, Slovenia In the first part article presents the main natural features of Mongolia. In the second part the main features of mongolian popula- tion and economy are presented. With a re- treat of soviet forces and first free electi- ons in 1990 Mongolia faces many dramatical changes. naraščanju al i padanju temperatur. Sred- nja januarska temperatura v Ulan-Bator- j u je - 27"C, pri čemer so min imumi skoraj vsako leto pod - 40°C (1). Julijske temperature so med 9 in 24°C in se lahko povzpnejo do 38°C. V državi je na splošno zelo malo padavin (med 200 in 250 mm). Na goratem severu dosežejo do 400 mm, v puščavi Gobi na jugu pa padejo pod 100 mm. Večina padavin pade jul i ja in avgusta. Često je to v obli- k i neviht in nalivov, kar povzroča, da reke prestopajo bregove. Velika večina dni je jasnih, tako da je dolžina sončnega obsevanja (2600 do 3300 u r letno) veliko večja kot v drugih državah istih geograf- skih šir in (4). Zaradi takšnih pogojev sta rast- linski in živalski svet razporejena v izra- zit ih pasovih od severa proti jugu. Prv i pas na goratem severu predstavlja gor- ska tajga (4,1 % površja), k i se nadaljuje iz Sibirije. Proti jugu so gozdovi vedno redkejši, saj j i h prekinjajo čedalje večje površine stepe. Za tukajšnjo pokrajino je značilno, da so osojna pobočja gozdnata, prisojna pobočja in dna dolin pa travna- ta. Izjemna prostranstva mongolske stepe so najmarkantnejši naravni element te države. Stepa pokriva 51,3% površja. Razteza se preko celotnega srednjega dela države. Tu so največje površine za pašo, košnjo in tudi poljedelstvo. Podrobneje bi lahko ločili gozdno stepo, gorsko gozdno stepo in nizkotravno stepo. Takšne stepe, k i je povsem brez drevja, je 26,1 % povr- šja. Stepa preide proti jugu v širok pas polpuščave (27,1 %) in potem puščave Gobi, k i zajema 15,5% površja (1). 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Neizmerna prostranstva stepe dajejo državi edinstven pečat. Med mili- joni glav živine, ki se tu pasejo, so pogosti tudi jaki. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 3: Slap na reki Orhon predstavlja prvovrstno turistično znamenitost. Na uravnanem površju srednje Mongolije so brzice in slapovi prava redkost. (Foto: J. Senegačnik.) Slika 2: Enolična stepa se razprostira po širnih planjavah in prisojnih pobočjih. Bolj proti severu države na osojnih le- gah vedno pogosteje naletimo na zapla- te iglastega gozda. (Foto: J. Senegačnik.) V zgodovinskem razvoju te drža- ve bi lahko ločili več pomembnih obdobij, ustavi l i pa bi se le pr i dveh pomembnih zgodovinskih ločnicah v 20. stoletju. Prva je leto 1921, ko je Mongolija z revolucijo postala sovjetski satelit in je to ostala do vel ikanskih sprememb v SZ v pretek- l i h letih. Z razpadom modela t. i. realne- ga socializma v SZ in vzhodnoevropskih državah je veter demokratizacije zapihal tudi po mongolskih stepah. Leta 1990 je Mongolija izvedla prve demokratične več- strankarske volitve v zgodovini in se Slika 4: Jurta je še danes osnovno biva- lišče večine Mongolov. Tudi večina urba- nega prebivalstva živi v jurtah, ki jih v mestih postavijo kot stalna bivališča. Z lesenimi plotovi ločijo svoje zemljišče od sosedovega. (Foto: J. Senegačnik.) odlepila od SZ. Od tedaj si država išče svoje mesto v svetu in svojo pot v prihod- nost. Na podlagi redk ih dostopnih virov je težko objektivno presojati pretekl ih 70 let. Na eni strani lahko v nekaj let sta- r ih mongolskih uradn ih publikacijah (3, 4) sledimo napihnjeno statistiko dosežkov modela t. i. realnega socializma, na drugi st rani pa redka novejša zahodna litera- tura (2) obravnava to obdobje skrajno kritično. Kl jub vsem ve l ik im napakam in zgrešenim projektom mongolske inačice sovjetskega sistema (kot je npr. barbar- 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Rastlinski pasovi Mongolije. Jezera I GOZD I STEPA [ I POLPUŠČAVA 1 PUŠČAVA RVTOR: J. SEMEGOCMIK BISBL: D. PERKQ sko uničenje 700 budističnih samostanov itd.), pa je ta nekoč zaostala fevdalna država s popolno naslonitvijo na SZ in z njeno izdatno pomočjo razv i la svoje šol- stvo, znanost, zdravstvo, socialno skrb- stvo in tudi industrijo. Z umikom vojske in pomoči iz nekdanje SZ, k i se je sama znašla v kaotičnih razmerah, pa se je na to državo povsem navezano mongolsko gospodarstvo znašlo pred razsulom. Prebivalstvo Mongolije je mlado (75 % je mlajših od 35 let). Število prebi- valcev se je v 70 letih potrojilo (od 647 000 leta 1918 na 1 914 700 leta 1986). Vzrok temu je visok pr i rodni pri- rastek: 2 ,68% leta 1985 (nataliteta 3,6 %, mortal i teta 0,92 %). Urbanega pre- bivalstva je 51,8%, podeželskega pa 48,2 % (3). Pr i tem podatku moramo upoštevati, da imajo samo 3 mesta več kot 40 000 prebivalcev in da večina Mongolov še danes živi v j u r tah . To velja v dobršni meri celo za polmilijonsko pres- tolnico. Spričo neizmernih prostranstev stepe in milijonov glav živine, k i se tu pasejo, ima kmetijstvo velik pomen. Za ekstenzivno kmetijstvo je značilna nizka produktivnost. Gospodarska infrastruktu- ra in skoraj vsa zunanja trgovina sta vezani na nekdanjo SZ. Kaotične razmere v sovjetskem gospodarstvu so povzročile praktično prekinitev dobav nujno potreb- n ih strojev, rezervnih delov in nafte. Šibka mongolska industrija, transport in energetika so zato pred razsulom. Mongo- lija je tako prisiljena iskati nove partner- je na Zahodu, na Japonskem, v Južn i Koreji in na Kitajskem. Azijska velesila Japonska je zainteresirana za izkorišča- nje njenih vel ikanskih rudn ih bogastev in velikega kmetijskega potenciala (2). Mongolija etnično ni čisto homoge- na. 87 % prebivalstva so Mongoli. Njihovi najbolj tipični predstavniki so Halha, k i tvorijo 77,5 % prebivalstva. Med nemongol- ska ljudstva pa spadajo večinoma ljud- stva turške jezikovne skupine (npr. Kaza- hi), k i žive na zahodu in severozahodu države. 3,5 mili jona Mongolov živ i na Kitajskem (v avtonomni pokraj ini Notra- nja Mongolija in v Sinkiangu). V Ruski federaciji pa j i h ž iv i okrog 700 000 v dveh sosednjih avtonomnih republ ikah (Burjato-mongolski in Tuv insk i ) ter v zelo oddaljeni Ka lmišk i avtonomni republi- ki. Z valom prebujenih nacionalnih čus- tev (panmongolski nacionalizem) pa posta- jajo nemongolska ljudstva v Mongoliji (2) ogrožena. 1. Darthel, H. 1971: Land, zwischen Taiga und Wüste. 50 Jahre freie Mongolei. Lepzig. 2. Milivojevič, M. 1991: The resurrection of Cengis Khan. Geographical magazine 7/1991. 3. Narodnoe hozjaistuo MNR za 65 let (1921 do 1986 gg.). 1986. Centralnoe sta- tističeskoe upraulenie MNR. Ulan-Bator. 4. The Mongolian people's republic. 1981. Union of Mongolian Journalists, Ulan-Ba- tor. 6