Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
jt
Celoletna naročnina na Zdr- Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
___¿J
NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad devet tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
j»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
-----sj
LETO-YEAR V.
Chicago, 111., 5. decembra (december) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 46.
Večje “Glasilo”. w
Bratje in sestre!
Peta redna konvencija je zaključila, da se v mesecu decembra poveča “Glasilo” in nastavi upravitelja pri listu. Dasiravno še ni nastavljen upravitelj, ker se vrši še le splošno glasovanje, je gl. odbor v sporazumu z urednikom vseeno točno izvršil zaključek zadnje konvencije in povečal “Glasilo”. Seveda bo točna izvršitev zaključka pete redne konvencije obremenila posamezne osebe čez glavo z delom za dobo kakih 14 dni, dokler se ne nastavi upravitelja. Ali take težkočei se morajo premagati s samopožrto-valnostjo, kadar gre za dobro cele organizacije in za točno izvršitev zaključkov konvencije, katere so zvršili delegati in delegatinje kot zaupniki cele organizacije.
Večje “Glasilo” pomeni več podučnega, zabavnega, leposlovnega, informatativnega in agita-toričnega čtiva. Večje “Glasilo” je večje agitatorično sredstvo za pridobivanje novih članov in članic, je vspešnejše orožje za odbijanje naskokov in napadov na našo podporno organizacijo, ki je trn v peti vsem nazadnjakom, odkritim in prikritim sovražnikom delavstva.
Zaključki, katere' je z vršila peta redna konvencija, vsebujejo veliko agitatorično silo. Po konvenciji se je naša podporna organizacija pomnožila za devet društev in nad pet sto članov. Komaj sta minila dva dobra meseca, pa ža takšen vspeh! »/vpuotniki S.
N.	P. J. z ljubosumnimi pogledi opazujejo napredek naše napredne podporne organizacije. Zato so se zadnji mesec združile vse nazadnjaške sile, da še enkrat naskočijo naše vrste in jih razredčijo. Prvi napad se je zvršil od strani, potem so zagrmeli topovi psovk, laži in obrekovanja. Napadi niso prinesli zaželjnega vspeha, S. N. P. J. se je izkazala, da ji ne škodijo psovke;, laž in obrekovanje.
Kmalu po 'konvenciji so državni nadzorniki pregledali premoženje naše jednote. Na drugem mestu prinašamo poročilo državnih nadzornikov v originalu, ki govori jasno in določno o dobrem gospodarstvu in finančnem napredku v jednoti in da smo imeli po poročilu nadzornikov na obrestih v 1 ‘ Cleveland Trust Co ’ ’ $28,-542,71, “Lake Shore Banking & Trust Co.” $31,314.70, na čekovnem računu na isti banki $11,961,-20, tajnik je imel na roki $60.75. Skupaj $71,879.06. Poročilo smo priobčili v angleškem originalu, da ne bo kdo očital, da se je popravljalo, ker so sd državni nadzorniki pohvalno izrekli o poslovanju in uradovanju v naši jednoti.
Bratje in sestre! Ne ozirajmo se na to, ako nas nasprotniki jednote napadajo s psovkami lažmi, in obrekovanjem. Vprav taki izbruhi skrajne posirovelosti dokazujejo. da smo, na pravem potu in da naša armada raste z vsakim dnem. Zdaj, ko prihaja zima, je ugoden čas za agitacijo od hiše do hiše.
Psovke, laži in obrekovanja nas ne morejo zadržati od agitacije. Svojedobno so sežigali, križali in obešali ljudi, ki so se borili za napredek človeške družbe. Danes ne morejo proti nam nastopiti z grmadami in vislicami, zategadelj nas napadajo s strupenim orožjem psovk, laži in obrekovanja. Seveda najljubše bi jim bilo, ako bi mogli nas vse obesiti, da bi vsaj za trenotek za-temneli prodirajoče žarke solnca svobode in prihajajoče ljudske sreče. Ali danes ne gre. Kolo časa se vrti neprenehoma in tare mračnjaške in nazadnjaške nazore, za-eno pa gladi pot za boljše živi jenske razmere v človeški družbi.
Bratje in se.stre! Zato naprej, po začrtani poti naprej! Agitirajmo povsod, zanesimo naše cilje in načela v vsako hišo, v kateri bivajo Slovenci! Ne prenehajmo z agitacijo, dokler ne pridobimo vseh Slovencev in Slovenk za našo jednoto.
Bratje in sestre na agitatorično delo in strahopetni in nazadnjaški nasprotniki naše jednote se bodo kmalu ¿poskrili po svojih temnih brlogih!
Slovensko zavetišče in sestanek slov. časnikarjev.
i
Minoli četrtek in petek so zborovali v Chicagi slov. časnikarji in zastopniki raznih jednot in zvez, da se posvetujejo o ustanovitvi slovenskega zavetišča za stare, obnemogle in ponesrečene delavce. Zborovanje je trajalo dva dni. Izvolil se je direktorij s tajnikom in nadzornim odborom, ki ima voditi vso agitacijo za dobo enega leta v svrho zgraditve slovenskega' zavetišča. Zborovanje je izdelalo pravila, po katerih se bo volil vsako leto direktorij in se ljo prispeval donesek za 'zgradbo zavetišča. Ko dobimo zapisnik, ga bodemo priobčili, da bodo naši člani spoznali podrobnosti o pravilih in z razpravo v “Glasilu” povedali svoje mnenje o slovenskem zavetišču.
Po končanem zborovanju se je -•vršil v navzočnosti ostalih zborovalcev sestanek slov. časnikarjev. Razora vij a,lp_ se je. d a se . p ",r ra v i konec osebnim napadom v listih, ker taki napadi le posnrovijo ljudstvo. Vsak časnik naj zastopa svojo versko, politično ali gospodarsko strujo. Ako ipride do kritike, naj bo kritika stvarna in logična in ne sme pa vsebovati osebnih napadov. Vsi časniki, ne' glede na strujo, katero zastopajo, naj spodbujajo slovenske delavce za strokovno organizacijo in naj priobčujejo mesta in kraje, v katerih so delavci na štrajku, da ne bodo slovenski delavci postali stavkokazi. Konec razprave je bil, da naj časnikarji v Chicagi ir tem smislu napravijo okrožnico, katero naj pošljejo zunanjim časnikarjem v podpis.
Razpravljalo se je o spominski knjigi, katero nai bi časnikarji izdali vsako leto. V tej knjigi naj bi slovenski časnikarji v Ameriki vsako leto priobčili svoje najboljše proizvode.
Na razpravo je prišlo tudi vprašanje, kako naj bi se Slovenci naseljevali na farme, da bi tako naseljevanje bilo vspešno. Vsled pomanjkanja časa je ostalo to vprašanje nerešeno, katerega bo pa treba vseeno .rešiti potom javne razprave.
. — Švicarska svoboda. Zvezni svet je izgnal iz dežele tri Italijane, ki so protestirali proti justič-nemn umoru v Lawremee, .Mass. V tem oziru si je “svobodna” Švica vedno enaka. V ječo je vrgla Jurija Hemvegha, prijela je Lieb-knechta, za zidovjem ječe je uničila Weitlinga, izgnala’ je Bernsteina, Mottelerja, Vfollmarja in druge. Zato ostaja zvesta sama sebi, če ukrade eksistenco revnim Italijanom in jih izžene-, ker so protestirali proti umoru, ki ga nameravajo zagrešiti v1 Lawrence, Mass. nad njih rojakom in strokovnima voditeljima Giovanitti-jem in Ettorjem. Izgori je tem sra-motnejši, ker so vsi trije Italijani družinski očetje in že mnogo let prebivajo v Bernu. Zvezni svet je sebi v sramoto pokazal, da v Švici ni dovoljen protest proti lopovskim manipulacijami ameriških velekapitalistov. Ampak kadar gre proti delavcem, so si vse burž-vazne in kapitalistične sile edine tudi v Švici.
Ameriške vesti.
* Srečni biljonarji. Vedno se oglasi kakšen plačan pisač za mi-ljarderje in miljonarje, ali pa kak modrijan, ki ima toliko pojma o današnjem kapitalističnem gospodarstvu kot zajec o bobnanju in priporoča delavcem in njih ženam :
“Tone, bodi varčen. Iz centov vzrastejo desetice, iz desetic dolarji.”
Nekdo drugi piše: “Iz reveža je postal bogatin.”
Profesor narodne ekonomije priporoča: “Delavske žene kupite najcenejša živila za vašo deco, ki so ravnotako redilna in tečna kot najboljše meso, pa bodete prihranile denar. V gospodinjstvu je treba varčevati, pa gre.”
Nekdo drugi povdarja: “Luka pij vodo. Ne dotakni se piva in vina, pa boš imel denar.
Zopet drugi ljudski osrečeva-lec priporoča ljudem, naj nikar ne pušijo tobaka, itd.
Pesen vseh teh ljudskih osreče-valcev se glasi vedno enakomer no : Hranite, hranite, hranite !
Neka. autoriteta v njujorškem Wallstreetu je izračunila, da deset bogatinov lastuje nekaj nad $3,000,000.000. Na vsakega pride malo več kot $300.000.000.
Ako računimo, da je vsak teh bogatinov star povprečno 50 let’ in da hrani 30 let, tedaj pridemo do zaključka, da je vsakdo vsako leto “prihranil” deset miljonov dolarjev.
O srečni biljonarji!
'Centi se spreminjajo v desetice ¿’z desetice ,v dolarje®
’ Seveda,Ao' jih hrani delavec ostanejo vedno centi, ako jih pa “hrani” iniljonar se pa spremenijo v dolarje, ki se osredotočuje-jo v miljarde.
Način hranitve, ki je v navadi pri miljarderjih, imenujejo dandanes razsodni ljudje postavni rop.
* V Chicagi je zdravniški svet zaplenil večjo zalogo konjskega mesa pri nekem Sleichertu 1619 Center St.
Splošno se sodi, da so konjsko meso oddajali cenenim gostilnam, kjer so ga rabili za prost prigrizek. Drugi zopet menijo, da so konjsko meso izrabili za klobase.
Po zakoniku mesta Chicage jd vsakdo zvršil kaznjiv prestopek, ki prodaja konjsko meso za živež, za katerega je treba plačati $200 denarne globe.
Vprav visoka denarna globa dokazuje, da prodaja konjskega mesa nosi ogromen dobiček. Ako še povemo, da v Chicagi nimamo konjskih klavnic, potem se lahko umislimo, kakšne kakovosti je bilo konjsko meso, ki so ga ljudstvu prodajali in dajali za hrano.
*	Vlada je zopet “zmagala” napram trust». ’Sodišče je razdražilo ogromno združitev Harrima-novih železnic. Sodišče je svojo razsodbo utemeljilo z naslednjimi besedami, ki so pomembne: “Zakon nima toliko moči, da bi izsilil konkurenco, vendar pa doseže zA^eze, ki napravljajo konku-enco nepraktično.”
Iz izjave sodišča je razvidno, da se kapitalističnih dražb ne more prisiliti do konkurence, k A-ečjenuse jih lahko razdraži. Koliko pa tako razdražen je koristi, je dokazala razdružitev trnsta za olje. Velekapitalisti, ki imajo v svoji službi vedno naboljše juriste, najdejo kmalu pravo pot za združitev, ki ni v nesoglasju z zakonom'in izžemanje‘ljudstva na debelo se prične s podvojeno silo.
Proti trostom je le eno sredstvo vspešno. Trosti bi morali postati splošna ljudska last, ako se jim hoče vzeti strupeno želo za ljudstvo.
*	Predsednik Taft je predložil svojo običajno poslanico obema
zbornicama. V nji pripooea reorganizacijo državnega oddelka, reforme za konzularno službo in izreka svoje mnenje o diplomaciji, kot pomočnici komercielnega miru, o poravnavi dolgov južnoameriških republik, o vojni med Italijo in Turčijo, o balkanski vojni, o najvišji in najnižji colni-ni, itd. itd.
V celi poslanici ne najdemo nič o reformah za delavce: o zavarol vanju proti nezgodam, brezposelnosti, delavskih bolniških blagajnah, o penziji za stare in obnemogle delavce, o postavnem skrajšanem delavniku itd.
Gospod Taft je v svoji poslanici pozabil na delavce, ki so s svojim delom vstvarili neizmerna bo-gatstva v, republiki in iz nje napravili strahovito finančno vele-vlast.
To govori jasno, koliko imajo delavci pričakovati od gospode, ki ima danes vladne vajeti v rokah, ako se ne bodo združili v politični organizaciji in iZA7ojeva-li, kar jim gre po naravnem pravu.
* Smrt proletarca. “Viljem CraAvley je našel smrt pod podrti-nami hiše 1522 Johnson St. v Chicagi”. se glasi kratka vest v kapitalističnih dnevnikih o smrti proletarca, ki vsebuje tragedijo proletarskega živ! jen ja.
Crawley je bil brezposelen delavec. Vsled slabega zdravja in šibkega mišičevja ni bil sposoben za težko delo. Lahko delo pa ne raste na drevju. Zato je Crawley dan za dnem iskal dela zaman. Minoli teden je pritisnil mrzei se-vgrofcnpad. Crawley je odšel, da nabere lesnih odpadkov in zakuri v svoji mrzli sobi. Prišel je do zgoraj imenovanega poslopja, ki je zgorelo ped nekaj meseci in od katerega ni ostalo drozega kot gole stene in ogorki. Veselil se je. da je našel mesto, na katerem lahko nabere goriva. Ali nakrat je zabučal veter, stena se je zazibala . . . padla je in pokopala pod seboj proletarca . . .
Vsegasiti kapitalist bo pa rekel: “Ej, zakaj je šel Crawley nabirat gorivo? Ostal naj bi bil doma, pa bi bil živ.”
Tako govorijo Ari ljudje, katerih pamet sega tako daleč kot njih nos.
* Lastniki lista “New York Youmal of Commerce” so uložili pri naj višjem ZA7eznem sodišču tožbo, da je nov poštni zakon protiustaven, ker omejuje tiskovno svobodo.
* Neki Rajmond Prior Sanforcl. dijak na univerzi Cornell v Itha-ki, N, Y., na kateri študira poljedelstvo, skuša dokazati, da se lahko potroši malo in vseeno ostane zdrav. Svojo jdieto je pričel z dnem 4. julija. Živel je o maslu, jajcih, mleku in zelenjavi. Stroški so znašali $1.50 na teden. Ali še to mu je bilo preveč. Maslo je zamenjal z margarinom, zelenjavo pa z zelišči ali plevelom, katerega je trgal po njivah in pašnikih. Svoje izdatke ie znižal na ta način na ien dolar, v-čaši pa na 63 c na teden.
Mi želimo,’ da bi šel Sanford ob tej hrani delat v plavž ali rudnik, pa bi se kmalu preselil tje, kjer ni muk in trpljenja, zaefio pa dokazal, da niso njegove izkušnje-vredna piškaATega oreha.
Vsi taki poizkusi se vršijo v interesu kapitalistov, ki hočejo' ljudstvu nasuti peska v oči, da se lahko ljudstvo preživlja s travo. Mi tako hrano privoščimo Arsem milj ar der jem, ki najtežje delajo, ko koncem leta strižejo kupone.
* Zadnjo nedeljo se je vršil v Chicagi veliki protestni shod zoper SA^etovno vojno. Za Jugoslovane je govoril Srb Savič. Vsi gOArorniki so ožigosali vojno kot preostanek iz barbaske dobe.
Med burnim aplavzom so izvajali govorniki,' kako je nastala balkanska vojna iz gospodarskih in-) teresov kapitalistov raznih narodov in da hočejo sedaj aAririjski kapitalisti in veleagrarei zanetiti svetoAmo vojno, da bi še v prihodnje lahko uganjali kolonialno politiko na Balkanu, Shod je sprejel resolucijo, v kateri se izreka za mir. Denar, ki se je nabral na shodu, se pošlje mednarodnemu 'soc. birou v'Bruselj, da ga A7pora-bi za socialistično propagando med balkanskimi narodi.
* Državni pravdnik je proti štirim uradnikom železostaA7bins-ke umije, ki so sedaj na zatožni klopi radi dinamitardstva pred sodiščem v . Indianapolisu, mnaR-nil obtožnico radi pomanjkljivih dokazov.
Zdaj, ko je končal državni pravdnik s svojimi obtoževalnimi pričami, je nastopil kot priča Ryan, pedsednik železostavbinske unije. Mirno je raztrgal vse obre-menjevalne izpovedi in svoje trditve podprl z dokazi. Svojo izpoved je končal: Ako je kdo kriv, tedaj so krivi oni štirje ki so priznali, da So razvažali dinamit, vsi -drugi obtoženi unijski uradniki so pa nedolžni.”
* V Big Horn bazinu Wyo., so
izkopali okostje Arelikanske predpotopne ptice. Okostje je staro več sto tisoč let. Okostje, bodo oddali naravoslovnemu muzeju v NeAV York.
* V jeklarnah Carnegieja v Homseadu je danes tako, kot je-bilo leta 1892, ko je oborožena drhal streljala na štrajkujoče jeklarske delavce. Razlika je le v tem, da so takrat gradili umetno ograjo, danes se pa stražarji lahko skrijejo za jeklene železniške vozove in streljajo na štrajkujoče -delavce. Takrat so se uprli boljše plačani jeklarski delavci znižanju plač, danes so pa zastavkali železniški delavci, ker je njih plača nižja, kot je v navadi pri železniških. družbah.
Jeklarski kralji so zelo tnno-glaAri in nočejo pripoznati zahtev štrajkujočih delavcev. Dobili so nekaj st.avkokazev in grozijo, da bodo najeli še, več teh izdajalskih duš. Pogum jim posebno raste, odkar so dobili močno posadKo pensilvanjskih kozakov, ki so se ovili z “vencem slave” v Mc. Kees Rocku in Avestmorelandske-mn okraju, ko so oboroiženi od pete do glave naskočili, neoborožene. štrajkujoče in mirne delavce.
Samoposebi se razume, da jeklarski delavci simpatizirajo s syojimi štrajku jočimi brati in da bo nastala splošna stavka v vseh podjetjih jeklarskega trnsta, ako t.rustjanov ne sreča ob pravem času še pamet. \
Položaj je skrajno resen.
Inozemsivo.
Na Balkanu je vtibnilo grmenje topov. Pričela so miroA7na pogajanja, ki se lahko vsak trenotek razbijejo, ker se Grčija ne strinja s svojimi zavezniki.
Baje tudi Turčija ne verjame, da bo prišlo do trajnega miru, ker dovažajo velikanske množine živeža v Carigrad ža prehranitev armade uri Čataldži.
Belgrajski dopisnik poroča, da ima Avstrija pripavljene tri armade. Severna armada je v Galiciji.' Vzhodna armada je v Bukovini, južna armada je na Oger-skem in bo operirala proti Bel-gradu, drogi del te armade je pa v Bosni in Hercegovini.
“Tageblatt” poroča, da imajo-Bolgari 10 tisoč mrtvih in 60 tisoč ranjenih. O turških izgubah se ne ve nič poziti\mega, najbrž so pa še večje kot bolgarske.
Žene premožnih Turkov so bežale iz carigrajskih haremov v Marseille, Pariz in v Švico.
Kitajska republika je odposlala 34 bataljonoA7 v obmejne postojanke med TJrgo in Kalganom v Mongolijo, da izsili vrhovno go-^spOdstvo Kitaja nad Mongolijo.
Nemški državni kancelar dr. Bethmann - Ilolhveg je v nemškem državnem zboru izjavil, da bo Nemčija podpirala’ Avstrijo, ako bo v nevarnosti radi spora s Srbijo. Vsi poslanci, izvzemši socialistov, so odobravali njegova izvajanja.
Poslanec Bomfos se je v francoski zbornici pritožil, da se je več kot 80 tisoč vojaških dolžnosti podvrženih oseb odtegnilo vojaški službi vsled naraščajoče protimilitaristične agitacije. V sveti jezi je predlagal, da naj vsakdo izgubi volilno pravo, ki se odtegne vojaški dolžnosti. Predlog so izročili komiteju.
“Reichspost” poroča, da ima Rusija za črto poljskih trdnjav zbranih pol miljona vojakov. Vse poljske polke so premestili a7 sredo Rusije ali pa a7 Kavkaz.
V Galiciji so prijeli mnogo ruskih Arohunov.
— “Junaška” dela Čuvajeva.
Čuvajeva vlada rodi lepe sadove na Hrvaškem. Tako por*oča splitska “Sloboda”: S pasjo pokorščino se odlikuje profesorski zbor zagrebške gimnazije, ki je prepovedoval učencu II. razreda Cvijiču še nadalje pohajati gimnazijo, ker je brat Cvijiča, ki je bil zapleten v Jukičev atentat na Čuvaja — Mati Kamila Horvati-na, ki je bil obsojen v Jukičevem procesu, je uživala kot učiteljska vdova podporo od “Učiteljskega podpornega droštA-a”. Ko je v začetku septembra prišla po podporo, se je zadrl Čuvajev petoliz-nik, nadzornik Kirin, nanjo, da mat.i, ki ima takega sina, ki dviga r)>ko proti “glavaru zemlje” ni vredna nobene podpore. Horvati-nova mati ne dobiva odslej več podpore. — Oče obsojenega Romana Iioraata je učitelj v Vin-kovcih. Dan za dnem je dobival pisma od štreberskih tovlarišev, da mora zav7reči sina, ki je dal Jukiču revolver. Posledica teh pisem je bila, da Horvat, ki ima še kup nepreskrbljenih otrok, več ne piše sinu in mn tudi ne daje nobene podpore več. — Brat obsojenega Cesarca. dovršivši filozofske študije, je prosil za službo na katerisjbodi hrvaški šoli. Seveda ga je Čuvajeva vlada krepko zavnmila.
— Gospodarska žrtev balkanske vojne. Velika dunajska firma volnene robe Herman Krause & Comp., ki je veliko delala za*bal-kanske države, je postala insol-A7'entna, ker radi moratorija na Balkanu ne more dobiti plačil. PasiA7a znašajo en miljon kron.
— Bojkot žganja. Odkar je sklenil socialno demokratični ( strankin zbor v Lipskem leta 1909 bojkot žganja, je. padla produkcija čistega žganja od 4265 na 3437 miljonov hektolitrov; 620,-000 hektolitrov zadene žganj arne šnopsovih junkerjev, ki zlorabljajo krompir za ta alkoholni strop. Namesto prejšnih 2,6 miljonov hektolitrov žganja so izpili 1,9 miljonov hektolitrov žganja, računano v čistem alkoholu. Vkljub temu, da so podražili šnops za 60 odstotkov, ga pride na posamezno osebo devet litrov. Strankino časopisje poziva na nadaljevanje bojkota proti žganju, kakor ga je skleniLstrankin zbor v Chemnitzu.
Calumet, Mich.
člani društva “Sloga”, štev. 62 zbrani na redni seji dne 17. novembra t. 1. protestiramo soglasno proti vmešavanju in napadom na S. N. P. J. in njene delegate in delegatinje pete redne konvencije v Milwaukee, Wis. od strani “Glas Naroda”.
Protestiramo, ker omenjeni list laže, da je brat Ivan Molek vtihotapil socialistično resolucijo delegatom in delegatinjam pete redne konvencije. Resnica je, da je bila omenjena ’ resolucija razdeljena dve uri poprej, predno je bila čitana, se odprla razprava o nji in je bila soglasno sprejeta. Zato sp priče naši delegati, ki so podpisani zdolaj.
Protestiramo, da se “Glas Naroda” drzne vmešavati v našo jednoto in blatiti naše zavedne delegate pete redne konvencije.
Odobravamo vse sklepe delegatov in delegatinje pete redne konvencije. Pripoznamo, da je soc. stranka edina delavska stran ka, katera se bori za zboljšanje bednega položaja delavcev.
Nadalje izjavljamo, da hočemo in se borimo za boljšo bodočnost človeštva, in tako osvobodimo sebe in svoje otroke vednega pomanjkanja in strahu pred temno bodočnostjo. V naših srcih gojimo zaupanje v pravičnost, za katero se moramo bojevati, ako hočemo odstraniti krivice, katerih je dandanes vse polno.
Mi hočemo, da tudi mi vživamo sadove dela, ne pa .samo nekateri; in spoznavamo, da se godi delavcem velika krivica, ker ne dobivajo od svojega dela toliko vrednosti, da bi se dostojno oblačili in hranili, marveč dobijo komaj četrtino vrednosti od blaga, katerga so izvršili.
Vidimo, da hodijo ljudije bosi in raztrgani, ker so jim kapitalisti vzeli vrednost njih dela.
Priznavamo, da nima nihče pravico jemati profit od dela družili ljudi, jih odirati in skubiti.
Priznamo, da se mora človeška družba preustrojiti, v kateri se bo v vseh industrijah in poljedelstvu delalo v korist cele človeške družbe in ne posameznikov.
“Glas Naroda” trdi, da je v Ameriki le 600 slovenskih socialistov, članov v jednoti je pa 8000. Resnica je, da niso vsi člani organizirani v delavski soc. stranki, ker tega ne dopuščajo gospodarske razmere. V srcu pa vedno podpiramo delavsko gibanje. Sploh pa gospodom pri “Glas Naroda” ne gre prav nič mar, kaj delajo člani S. N. P. J.
Apeliramo na vse brate in sestre S. N. P. J., da si zapomnijo napade na našo jednoto, katere je zvršil “Glas Naroda” od strani. Ognjimo se listov kot “Glas Nar.” in “ Am. Slov.”, ki se že od nekdaj zaganjata v našo jednoto, kakor lačni volkovi v čredo ovac na pašniku.
Leo Junko, tajnik in delegat.
John Plautz, blagajnik.
Fr. Lesar, predsed. in delegat.
Indianapolis, Ind.
, Društvo “Studenček”, štev. 105 je na seji dne 24. novembra t. 1. sprejelo proti hujskačem o-koli “Glas. Naroda” naslednjo, resolucijo:
Člani gori omenjenega društva obsojamo najostrejše postopanje “Glas Naroda”, ki hoče s svojimi hujskajočimi in neresničnimi članki in noticami zanetiti sovraštvo med Slovenci naprednega mišljenja, da bi škodil S. N. P. J., najnaprednejši podporni organizaciji, ki se razvija raz-merno z duhom časa. Odločno zahtevamo, da se preneha z napadi na delegate in delegatinje pete redne konvencije, ker so sprejeli resolucijo br. Moleka in ž njo pripoznali, da se edino soc. stranka kot prava delavska stranka bori za boljšo bodočnost delavstva.
Nadalje konstatiramo, da danes “Gl. Naroda” blati tisti del Slovencev — to je napredno strujo med slovenskimi delavci v Ameriki, ki mu je pomagal s svojimi žulji v podobi naročnine, da se je razvil iz skromnega tednika v dnevnik.
Nadalje kličemo vsem delavcem v spomin, da je “Gl. Naroda” pri letošnjih Volitvah pod-
piral kandidaturo g. W. H. Tafta, kandidata najbolj nazadnjaških in zagrizenih kapitalistov.
Zato izrečemo sledeče:
Da omenjeni list prekliče vse spise in dopise, katere je objavil z ozirom na dogodke na peti redni konvenciji, ker je ž njimi osebno žalil delgate in delegatinje pete redne konvencije in jih o-svetlil kot neizobražene ljudi.
Delegate in delegatinje so poslali člani (ice) S. N. P. J. na konvencijo, da zastopajo njih interese, ne pa koristi “Gl. Naroda” in drugih nazadnjaških listov. Delegati in delegatinje so častno rešili svojo nalogo. Zato jim izrekamo svoje priznanje.
Dokler na “Gl. Naroda” ni unijske znamke, ne more “Glas Naroda” zagovarjati delavstva. V svoji delavnici je treba najpr-vo dokazati, da so pri “Gl. Naroda” za zboljšanje delavskega položaja. Dokler se to ne izvrši, živ krst ne more verjeti, da zastopajo koristi delavcev.
časi se spreminjajo. Sorazmerno ž njimi se širijo pri članih (icah) naše jednote veda, znanje, spoznanje in umevanje živ-ljenskih vprašanj, mejtem ko se pri gospodih okoli “Gl. Naroda” še vedno duševna tema šopiri na prvem mestu.
Slovenski delavci v Ameriki moramo gledati za naše koristi in dobrobit naših potomcev. Vse, kar je v naših močeh, moramo izrabiti, da na svetu zavlada gospodarska in politična enakopravnost, ne oziraje se, ako sta naše delo in agitacija všeč gospodom Koncemtednarjem.
Ako se pri “Gl. Naroda” borijo z odprtim vizirjem, potem naj se podpiše ona peščica nezadovoljnih Koncemtednarjev in mirna Bosna.
Naše društvo, ki ni bilo zastopano po delegatu na peti redni konvenciji izreče na tem mestu zaupnico vsem delegatom in delegatinjam pete redne konvencije v Milwaukee, Wis., ki so s svojim zaključkom napravili korak zgodovinskega pomena. Bratu Moleku, ki je izdelal in predložil resolucijo, pa izrekamo svojo zahvalo.
Bratje in sestre! Delegati in delegatinje! <Zvršili ste delo, ki bo ostalo nepozabno v zgodovini razvoja S. N. P. J., zategadelj vam kličemo: Živeli!
Zdaj pa mi bratje delavci v boj proti zahrbtnim napadom Koncmtednarjev v “Gl. Naroda”» ki so zakleti sovražniki napredka v S. N. P. J. Agitirajmo s podvojeno silo, pridobivajmo novih članov in ustanovljajmo nova društva naše napredne in vrle podporne organizacije. Delajmo z vsemi močmi, da naše “Glasilo” postane dnevnik. Časopisje je moč, je sila. Kedar bomo imeli svoj dnevnik, takrat bomo kos vsem napadom.
Že danes pa obljubimo, da ne prenehamo z agitacijo, dokler vseh Slovencev in Slovenk ne združimo pod okriljem S. N. P. J!
Za dr. “Studenček” štev. 105.
Filip Godina.
Calumet, Mich.
Društvo “Narodne Slovenke”, štev. 128 S. N. P. J. je na redni mesečni seji dne 24. noveinbra soglasno protestiralo proti napadom ,katera izvršujejo nekateri gospodje/V “Glas Naroda” na delegate in delegatinje pete redne konvencije in S. N. P. J. Odločno protestiramo, da bi se list, ki nima najmanjšega stika z našo jednoto umešaval v načela naše jednote in sklepe pete redne konvencije.
Ako gospoda okoli “Glas Naroda” misli, da smo članice slepe, da ne razumemo podlih zavijanj in nanizano vrsto nelogičnih čenč v dnevniku, tedaj jim povemo, da ne čitamo sanjskih bukvic in zgodb čarovnic.
Odločno izjavljamo, da priznamo vse sklepe naših delegatinj in delegatov pete redne konvencije in jim kličmo: Živeli!
Priznamo odprto, da se delav ska stranka edino bori za strmoglavljenje kapitalizma in odstranitev delavske sužnosti. Me gremo z duhom časa naprej! Vi, Koncemtednarji pa spavajte, dokler vam je drago.
Izrekamo pozdrave vsem sestram in bratom naše jednote in jim kličemo: Le tako naprej po'
začrtani poti naprej do cilja, dokler delavec ne bo svoboden suženjskih verig in ukov!
Društvo “Narodne Slovenke”, štev. 128.
Vandtmg, Pa.
Akoravno bi se mojim trudnim in izmučenim udom po težkem in napornem delu bolj prilegel počitek, kakor vzeti p.ero v roke in pisati, me vseeno veže dolžnost, da napišem par vrstic v odgovor in protest dnevniku “Glas Naroda”, ker se sedaj spodtika nad delegati in delegatinjami pete redne konvencije S. N. P. J., oziroma nad resolucijo br. Moleka.
Najprvo povem gospodom pri “Glas Naroda”, da so izbrali slabo tarčo, v katero spuščajo svoje neduhovite, po gnojnici in neumnosti smrdeče pšice, ker so se zaleteli v organizirano delavstvo, ki misli s svojimi možgani in ne potrebuje nobenega gospoda, da bi mislil zanj.
Ako “Glas Naroda” laže, da je bila resolucija vtihotapljena na konvenciji, tedaj moram resnici na ljubo konstatirati, da je brat Molek razdelil resolucijo par ur med delegate in delegatin-ie, predno jo je čital br. gl. tajnik. Opazil sem, da je vsak delegat (inja) pazno čital resolucijo in je bil vsakdo na jasnem, zakaj je glasoval. Gospodom okoli “Glas Naroda” povem, da imam še sedaj shranjeno dotično resolucijo, kakor hranim vsak važen dokument, ki je pomemben za delavsko gibanje.
Seveda, nekaterim gospodom, ki majo zaščito pri “Glas Naroda”, ni všeč, da so se člani S. N. P. J. otresli duševnega jerobstva in mislijo s svojimi možgani. Kam bi' pa prišli, ako bi člani vseh druzih jednot in zvez posnemali S. N. P. J ? Nekaterim gospgdom se še vedno cedijo sline po tistih blaženih časih, ko so jim izmozgani ameriški slovenski delavci prirejali veselice in zabave, kakor se je to zgadilo pred nekaj leti v Forest City, Pa, To so bili blaženi časi! Mar ne gospodje? Ali danes se delavcev ne dobi več za take prireditve. Delavci gredo svojo pot, ki vodi iz današnje kapitalistične sužnosti do svobode, bratstva, in enakosti.
Delavske razmere so pri nas take, da se vsakdo preživi, ako ima zdrave in močne ude. O prihrankih od plače pa ni govora, ako ima delavec družino.
Društvo “Mednarodna Zveza”, štev. 124 bo imelo svojo redno mesečno sejo dne petnajstega decembra, na kateri bomo volili društveni odbor za leto 1913. Vsak brat naj se udeleži seje in voli po svojem prepričanju, da ne bo kasneje očitkov.
Fr. Ratajc, predsednik.
Livingston, 111.
Društvo “Bratje vsi za enega”, štev. 96 je na redni seji dne prvega decembra sprejelo soglasno protest proti listu “Glas Naroda” in njegovim urednikom, ki se vtikajo z neresničnimi poročili o peti konvenciji v zaključke naših delegatov in delegatinj.
Zaeno pa izrekamo bratsko solidarnost vsem članom in članicam S. N. P. J. in kličemo, čas je že, da nastopimo vsi z dostojnimi sredstvi proti nazadnjakom, ki imajo svoje zatočišče pri “Glas Nar.” in se z najpodlejšimi sredstvi borijo proti organiziranemu delavstvu, ki se bori z uma svit-lim mečem za boljšo bodočnost vsega človeštva.
Odbor in članstvo.
Manderfield, Mich.
Naznanjam vsem članom društva “Michigan”, štev. 136, da se vrši redna društvena seja vsako tretjo nedeljo v dvorani Fred Herlevicha v Dodgeville. Apeliram na člane in članice, da se zanesljivo udeleže seje dne petnajstega decembra, ker imamo na dnevnem redu volitev odbora za leto 1913. Vsakdo naj se udeleži seje in naj glasuje po svojem prepričanju za odbornike.
Z veseljem poročam, da so naše vrle sestre vstanovile novo društvo S. N. P. J. v Dodgevillu. Zopet nova postojanka te procvitajoče napredne podporne organizacije. Nova društva, to je najboljši poper za vse one prijatelje (?) S. N. P. J., ki v “Glas Nar.” modrujejo, da naša podporna organizacija ne bo napredovala po peti redni konvenciji. Strah teh “prijatel-
jev” za našo jednoto je navadna hinavščina. Rajši bi jo pokapali danes kot jutri. Zato bom_pa tudi prijateljsko obračunil s takimi prijatelji, ko mi poteče naročnina.
Valentin Kroll, tajnik.
Waukegan, 111.
Že dolgo ni bilo citati v našem priljubljenem “Glasilu” besede iz naše naselbine. Zategadelj hočem opisati tukajšne razmere. Pričela bom pri delu. Saj se pregovor glasi: Brez dela ni jela. V resnici pa le ni tako. Marsikdo ne dela, pa ima vsega dosti. Drugi, ki delajo, da jim stojijo debele znojne kaplje na čelu ali jim pa znoj curkoma teče po obrazu, dobijo za svoje mukotrpno delo komaj toliko, da se nasitijo za silo. Ali čas bo prišel, ko bodo morali tudi oni delati, ki danes na račun delavcev hitijo od zabave do zabave, zapravljat, kar so vstvarile pridne delavske roke in njegov bister um.
Tukaj imamo prav malo, skoraj nič brezposelnih delavcev. Ali zaslužek je tako pičel, da se človek težko preživi, ako ne gleda in pazi na vsak cent, predno ga potroši. Kako dolgo bo trajal ta položaj, se sevda neve.
Res je, da danes lahko povsod zapazimo napredek. Ali če bi se ljudstvo zanimalo zato, kar mu je v korist, in opustilo, kar mu je v pogubo, bi bil napredek povsem drugačen in delavec bi ne bil raja kapitalizma.
Delavci! Pristopajte k socialističnim klubom. Organizirajte se strokovno in politično. Podporna organizacija ne zadostuje, ako 'hočete ohraniti pridobitve in osvojiti celi svet.
Dokler ne bodo delavci dogradili svojih organizacij na vfeeh poljih: podpornem, strokovnem in političnem, toliko časa jih bodo tlačili kapitalisti in jim sesali njih srčno kri.
Delavci naročajte in čitatje svoje liste in pustite liste na miru, ki že od daleč dišijo po kapitalizmu.
Dne osmega decembra bo društvo - ‘ ‘ Moška Jednakopravnost ’ štev. 119 imela svojo letno sejo. Na tej seji bomo volile društveni odbor za prihodnje leto. Vsem sestram priporočam, naj izvolijo odbornice, s katerimi bodo zadovoljne, da ne bo treba kasneje poslušati kritike. Pridite vse na sejo in volite po svojem prepričanju. Za napredek delavstva in končno osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma.
Ana Mahnich.
kateri mesec so plačali pri prej-šnem društvu, da ni kasneje sitnosti; člani, ki dolgujejo na ases-mentu, naj pa poravnajo vse do
25.	decembra. Kdor se preseli, naj nemudoma naznani preselitev tajniku, da mu je mogoče naznaniti. novi naslov upravi “Glasila”.
Društvo je izgubilo zopet do brega člana. Brat Frank Vreček, predsednik društva se je preselil s svojo družino v Chicago.
Z delom gre še precej dobro. Kdor hoče opravljati težko delo, ga lahko dobi.
Slovenci v Jolietu. Pristopite k podporni organizaciji, ki se bori za trpine delavce in jih uči, kako naj, se organizirajo, da bodo zanje in njih svojce napočili boljši dnovi_, da bo padla današnja sužnost za delavce in se bodo naši otroci .spominjali hvaležno nas, ko bomo spali že v grobu.
Dne 18. novembra se je poročil Charly Mandel s Katarino Zi-merman, hčerko člana našega društva. Bilo srečno !
Mike Likovieh, tajnik.
Bessemer, Pa.
Vsem bratom in sestram društva štev. 167 priporočam, da naj se seje dne ošfhega decembra u-deležijo v polnem številu, ker je na dnevnem redu volitev odbora za bodoče leto.
Ako hočemo, da bo društvo ra-stlo, se moramo zanimati za društveno življenje in prihajati redno k sejam in razpravljati o vsem, kar koristi društvu in jednoti.
Za zgled priporočam br. Šerja-ka, ki je zopet pridobil eno novo članico za društvo. Posnemajmo ga! Agitirajmo povsod in ob vsaki priliki za našo jednoto. Tembolj nasprotujejo naši jednoti, tolikor več agitatorične sile mora biti v nas, tolikor več novih članov moramo pridobiti za društvo in jednoto.
Matilda Grubelnik, predsednica.
Joliet, 111.
Naznanjam članom društva “Jolietska Zavednost”, štev. 115, da se udeležijo seje dne osmega decembra v navadnem zborovališ ču ob devetih dopoldne. Na tej seji bomo volili odbor za leto 1913. Kateri članov se ne bo udeležil seje, ne da bi navedel tehten vzrok za svojo neudeležbo, bo plačal 50 c v društveno blagajno.
Članom priporočam, da se udeležijo sploh vsake seje. Ako ne morejo priti na vsako sejo, naj se udeležijo vsaj vsake tretje seje. Kdor bo izostal od treh sej zapored, bo plačal 25 c v društveno blagajno. Odborniki, ki ne prihajajo k sejam, pa plačajo 50 c v društveno blagajno.
Vsak član, ki odstopi, mora poravnati vse prispevke za mesec, v katerem odstopi. V nasprotnem slučaju se ga izključi, članom, ki prihajajo s prestopnim listom, nriporočam, da pazijo, za
Cleveland, Ohio.
Nekaka nezadovoljnost vlada v Clevelandu med slovenskim občinstvom in slovenskimi trgovci. Tako poroča “Cl. Am.” Slovenski trgoiei so se nekako združili v zvezo in poslali izjavo v “Cl. Am. ”, v kateri so povedali koliko časa bodo dajali svojim odjemalcem na upanje. Ako odjemalec ne bo plačal vsakih 14 dni svoj dolg, bo izgubil svoj kredit. Ko izgubi kredit, ga ne dobi pri nobenem trgovcu več, ki je pri zvezi.
Neizpobitna resnica je, da ima vsak stan pravico organizirati se, da varuje svoje interese. Torej imajo to pravico tudi trgovci. Ali vprašanje ostane odprto, ako bo zaključek, s katerim so povedali javno, koliko časa ima vsak odjemalec kredit koristil trgovcem; Ako ne bo pognal ta zaključek slovenskih odjemalcev vprav k židovskim trgovcem, ostane zopet odprto vprašanje. Zato bi bilo bolje, da bi bil vsak trgovec povedal ustmeno svojim odjemalcem, kar je zaključila zveza. Dandanes delavec kaj lahko pride v ne-priliko, da ne more plačati svojega dolga. Bolezen ali katera druga nesreča ga spravi v hipno denarno zadrego. Mogoče je leta odjemaval pri enem trgovcu in plačal vse pošteno. Nakrat pa ne more plačati svojega 14. dnevnega dolga in zato naj izgubi kredit. To ni pravično in tak odjemalec je za vedno izgubljen.
Ako so se trgovci organizirali, tedaj naj napravijo svojo centralo za nakup. Sto vagonov krompirja ima gotovo nižjo ceno pri kvintalu ali bušlju, kakor če se naroči le en vagon. Isto velja tudi za druge pridelke. V združenju je moč! Ali to združenje naj se najprvo pokaže pri nakupovanju blaga za vse trgovce, ki so ¡pri zvezi. S takim združenjem lahko konkurirajo trgovcem druzih narodnosti in jim odvzamejo odjemalce.
Slovenski delavci v Clevelandu! Trgovci so ustanovili svojo zvezo, da varujejo svoje koristi. Ali kako naj mi varujemo svoje koristi? Ako hočemo rešiti nezadovoljstvo, ki vlada med trgovci in občinstvom, tedaj bi moralo to občinstvo, ki obstoji iz delavcev in raznih malih obrtnikov: gostilničarjev, brivcev, . čevljarjev, u-r ar jev itd., logično ustanoviti svoje konzumno društvo. Akt» moramo blago plačati v 14. dneh “casn”, tedaj je bolje za nas, če ustanovimo svoje l^onsumno društvo, ker pripade ves dobiček po odbitku upravnih troskov odjemalcem. Taka konzumna društva so ustanovili Slovenci v državi Kansas, ki napredujejo prav dobro.
Ako vstanovimo konzumno društvo, tedaj izvolimo v upravo može, ki so skušeni v trgovini in konzumno društvo bo napredovalo. Za enkrat naj se jih združi le toliko, kolikor jih ima veselje do konzumnega društva. Ni treba stopati z velikim podjetjem na piano. Podjetje se bo samo razvilo že v nekaj letih.
TTverjen sem, da bo ves narod v Clevelandu hvaležen onim, ki bodo začeli z konzumnim društvom. Oni, ki se zanimate za stvar skličite prvi sestanek, potem pa
nadaljujte z započetim delom, dokler se ne ustanovi konzumno društvo.
A. K.
Stone City, Kans.
Kakor se velika naselbina Cleveland, O. razdeli v Ribnico, Kurjo Vas in Žužemberk, tako se deli tudi Stone City v Kamnik ali Kamenito Mesto, Hrastnik in Trbovlje. Vse trnje razprostira se na lepi planjavi, ktero krasijo nasadi rodovitnih kansaških orane. Te oranče so si baje v sorodu s tistimi jabolki, ki jih je grizel svoje dni objestni Adam v raju, potem, ko je bil že vsega dobrega sit in ki so mu tako nahudila, da se je potem moral zadovoljiti s 'trnjem, osatom in kislo repo. Neki eks - naravoslovec mi je pravil, da izhajajo te oranče iz križanja rajskih jabolk, eešmina in lesnik. Da me bodo vsi razumeli, naj pojasnim, da se nahaja po državi Kansas mnoge neke posebne vrste drevjiča, kakoršnega nisem videl sicer nikjer drugje. Farmer ji ga rabijo za žive meje, ker je zelo trnjevo; vsako jesen pa je polno rumenega, bradavičastega sadja, orančne debelosti, ki pa ni vžitno, ampak baje zelo strupeno. — Kakih posebnih znamenitosti sicer ni opaziti v Stone City. Hiš, iz. katerih so iz strahu pobegnile tudi najbolj korajžne miši in stenice in v kterih so prevzeli začasno vlado duhovi teme, se kakor drugod, v Kansas tudi tu ne manjka. Tudi edini mestni “dime show” okupirajo strahovi; vladajo, pa še slabše, kot turški paše, ker velikanska stavba izgleda, kot od srbskih granat preluknjana macedonska kula. Mesto je temperenčno do skrajnosti; saloon se nahaja le v vsaki drugi hiši, le malokje v dveh zaporedoma. Vendar, če človek naleti takole na Martinovo nedeljo, kot sem bil jaz, potem se že odžeja: vršijo se gostije, krsti je, godovanja in martinovanja in povsod se ga vjame kak' frakelj-ček. Včasi sem mislil, da se na Martinovo nedeljo kršenje samo vino, tam so me še le podučili, da se mora pivo tudi. Pri tem podu-čevanju bi se mi bilo pa kmalu zgodilo, da bi bil moral tudi jaz spati v “stročji”, kot so navajeni nekteri tamkajšni rojaki. Ker vem, da niso vsi tabo zmožni stori e cit všk e ga “lengviča” kot jaz, moram pojasniti, da je “spati v stročji” poetični izraz za ono, kar se imenuje v prozi “spati oblečen”.	’
Dve milji od Stone City nahaja se mestece Mineral in pol milje vstran W. Mineral. V obeh mestih biva precej Slovencev. Imajo več društev, svoje prodajalne in tudi saloone, seveda kan-saškega kalibra. Tamkajšni rojaki so, nele zelo vljudni, prijazni in postrežni, ampak tudi “smart”, da jih zavidajo prebivalci na Marsu in bogovi na Olimpu. Ali je že kdo videl, kako se prevelika šipa za v okno obteše kar s tomahowkom ali sekirico, potem pa z žeblji pribije na vseh štirih oglih, ne da bi se zdrobila?! To znajo v Mineral; kdor se želi naučiti, kar tje naj gre!
A. J. Terbovee.
Pittsburgh, Pa.
Posebnih novic sicer nimam poročati; z delom gre dobro, da, celo več dela je kot pa delavcev. V društvenem življenju tudi lepo napredujemo. Naše društvo “Slovenski Sokol”, štev. 118 je priredilo dne 2. novembra veliko plesno veselico v Kranjsko -Slovenskem Domu. Ob tej priliki je naše društvo razvilo novo Zastavo. Boter je bil g. John J. Carr, tukajšnji hrvatski gostilničar, narodnjak prve vrste. Botrca je bila njegova hčerka Barbiča. Celo slavlje se je končalo v najlepšem redu.
Naše društvo se tem potom najtopleje zahvaljuje A»sem udele-.žencem, ki so s svojo udeležbo pripomogli do vspeha, izrecno zahvalo pa je dolžno botru za velikodušen in izdaten dar.
Nadalje naznanjam vsem članom našega društva, da bode prihodnja seja, ki se vrši dne 8. decembra 1912 glavna letna seja, na kateri bomo volili nove uradnike za bodoče leto. Zatorej naj se te seje vsakdo udeleži, sicer zapade glasom pravil občutni kazni. Opravičljivi so le tehtni vzroki!
R. F. Roitz, tajnik.
Chicago, Ul.
Kakor druga društva, tako tudi naše komaj roeno društvo jako dobro napreduje. — Dokaz temu je prva naša veselica, katero je “Slov. Del. Sokol” priredil dne 3. novembra, ki je bila polnoštevilno obiskana in je trajala do ranega jutra in s tem priredila društvu mnogo novih članov in članic.
Dragi rojaki! Kdor Slovenec ta “Sokol” — kdor “Sokol” ta junak. — Torej prihitite v telovadnico, kjer brat bratu in sestra sestri roko podasta.
Slov. matere pustite svoje otročiče, da se krepijo, kajti le v telovadbi je moč. ne le telesna, temveč tudi duševna. — Vzemite za vzor češko mater, katera svojega malega sinka, ki komaj dovrši starost 6. let ,pošlje v telovadnico, da si utrdi in vcepi v svoje mlado srce, da ga je češka mati rodila.
Drage rojakinje! Storite isto in posnemajte češke majke, ako hočete ohraniti zdrave, krepke in čvrste svoje sinke in hčerke.
Ne pustite, da si vcepijo v svoje .mlado srce druzega kakor le, da jih je slov. mati rodila in da so . iz slov. zibeli vstali.
Saj ni lepše glasečega izreka kakor: “Slovenec vsak bodi “Sokol” hraber — Slovenka vsaka vrla “Sokolica”!
Zatorej dragi stariši, naprej za narod!
Sokol mladi vrh skalovja, kroži zdaj ponosno okrog;
kliče svoje si mladiče, prihitite v naš rod.
Saj dorasla bodo krila tudi tebi “Sokol mlad,
da poletel boš ponosno tudi ti z brati v zrak.”
Za odbor,
Julij Verhavec, tajnik.
Naznanila in vabila.
Lloydell, Pa.
Članom društva “Simón Gre-gorčoč”, štev. 60 se naznanja, da se vrši glavna letna seja dne o-smega decembra, na kateri se bo volil odbor za leto 1913. Vsak član, ki izostane od seje in se ne bo opravičil s tehtnim vzrokom, bo plačal 50 c v društveno blagajno. Seja se vrši v navadnem zborovalnem prostoru in začne točno ob dveh popoldne. Dolžnost veže vsakega člana, da se seje udeleži.
Jakob Kovšča, tajnik.
Trimountadn, Mich.
Obveščam vse člane društva “ Danica”, štev. 22, da naj se polnoštevilno udeležijo redne in glavne seje v nedeljo dne osmega decembra točno ob eni uri popoldne v navadnem prostoru.
Na dnevnem redu bo mnogo važnih točk. Pridite vsi, da razpravljamo vspešno .v korist’ društvu in jednoti.
M. D. Likovich, tajnik.
Kitzville, Minn.
Glavna seja društva “Vseslo-vani”, štev. 161 se vrši dne dvaindvajsetega decembra. Ker je glavna seja velike važnosti za društvo in jednoto, bo vsak član plačal en dolar v društveno blagajno, ki se «ne bo udeležil seje in za svojo neudeležbo navedel tehtnega vzroka.
F. V., tajnik.
Cleveland, Ohio.
Opozarjam vse člane društva •“Tabor”, štev. 139, da se polnoštevilno udeležijo seje dne osmega decembra ob devetih dopoldne (solnčni čas).
Na seji bomo volili odbor za prihodnje leto. Vsak brat naj se udeleži seje in glasuje po svojem prepričanju.
Mike Erjavec, tajnik.
Dunlo', Pa.
Priporočam vsem bratom društva “Vrtni Raj”, štev. 74, da se zanesljivo udeleže seje dne dvaindvajsetega decembra. Na zadnji redni seji smo sklenili, da plača vsakdo 50 c, ki se ne bo udeležil seje.
Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk in volitev odbora za leto 1913.
Jos. Naglič, tajnik.
Greenland, Mich.
Društvo “Novi Dom”, štev. 28 poživlja vse svoje člane, da se udeleže seje dne devet in dvajsetega decembra na navadnem zbo-rovališču.
Na dnevnem redu je volitev odbora za prihodnje leto. Seja se ■vrši ob eni popoldne. To je ena ura pred navadnim začetkom.
Jos. Mihelich, tajnik.
Panama, Ul.
Naznanjam vsem članom društva “Vipava”, štev. 123, da se bo vršila društvena seja drugo nedeljo v mesecu decembru, da pridejo vse pošiljatve pravočasno v glavni urad.
Na tej seji bomo volili društveni odbor za leto 1913. Pridite na sejo vsi, da ne bo le ena tretjina članov volila uradnikov za bodoče leto. V interesu članov je, da se redno udeležujejo društvenih sej, ker mnogo članov lažje reši važne točke v korist društva, kot pa malo članov, ki mogoče tvorijo le tretjino ali četrtino vseh članov.
Društvo je zaključilo, da bo vsakdo kaznovan s suspendacijo, ki se ne bo udeležil seje in opravičil z važnim vzrokom. Znano je vsakemu članu, da suspendaci-ja pomeni izgubo bolniške podpore v slučaju bolezni ali pone-srečbe. Pridite vsi, da ne bo treba nobenega suspendirati.
A. Ileršič.
Gilbert, Minn.
Priporočam vsem članom “Slovanski Rudar”, štev. 182, da ni-kdo ne izostane od prihodnje seje, ki se bo vršila dne petnajstega decembra ob pol desetih do-podne. Kdor se ne bo udeležil gori imenovane seje bo plačal v smislu zaključka zadnje seje en dolar v društveno blagajno.
Bratje! Bliža se konec leta1 in potrebno je, da ukrenemo vse, kar je v naših močeh, da bo društ. vo rastlo in procvitalo. ki jo pod okriljem S. N. P. J.
Volili bomo odbor za prihodnje leto. Raditega prosim brate, da naj volijo v novi odbor nevstraše-ne ‘brate, ne glede na njih barvo, katerim je pri srcu procvit našega društva in jednote in korakajo nevstrašeno po začrtani poti do cilja.
Bratje! Agitirajmo za naše -društvo. S tem agitiramo za naša načela, za našo jednoto, ki je vstanovljena v XX. stoletju, v duhu časa. Naprej no cilja! Na svidenje na prihodnji seji.
A. E. Gnjezda, tajnik.
Midway, Pa.
Opozarjam vse člane društva “Glas Naroda”, štev. 89., da naj se zanesljivo udeleže glavne seje dne sedmega decembra. Začetek ob eni popoldne. Član, ki se ne bo udeležil seje in opravičil z zadostnim vzrokom, bo plačal en dolar v društveno blagajno.
Bratje, prosim vas, pridite vsi na sejo!
Martin Pershina, tajnik.
Barberton, Ohio.
Vsem članom društva “Triglav”, štev. 48 priporočam, da se udeleže prihodnje, to je glavne seje. Častno bi bilo, da smo na zadnji seji v letu navzoči vsi.
Obenem obveščam člane, ki še dolgujejo na mesečnih prispevkih, da to poravnajo v decembru. Vsakemu bratu je znano, da ni dolžnost blagajnika, da iztirjava asesment.
Glavno zborovanje prične pol ure preje kot po navadi, to je ob pol dveh v dvorani St. JPlančaka.
Na dnevnem redu imamo volitev odbora za prihodnje leto in več druzih važnih točk.
Vsi, ki hočejo zavarovati svoje otroke, naj to naznanijo’ na prihodnji seji, da bom mogel poročati glavnemu odboru. Torej vsi na sejo dne osmega decembra!
France Tonja, tajnik.
Collinwood, Ohio.
člani in članice društva “Mir”, štev. 142 pozor!
Naše društvo, kakor druga društva S. N. P. J. zamorejo napredovati, ako društvo podpira društvo in vsi delamo složno za procvit posameznih društev in uresničenje naših želj, načel in cilja.
Dne osmega decembra priredi bratsko društvo “V Boj”, štev. 53 proslavlje šestletnega obstanka v dvorani g. Baumana v Col-linwoodu (stop 117). Začetek je točno ob štirih popoldne.
Bratje, in sestre! Sveta* dolžnost na veže, da se veselice udeležimo vsi. Kedar bomo mi potrebovali pomoč bratskega društva, gotovo bo bratsko društvo storilo vse, kar je v njegovi moči. da nam pomore do vspeha.
Na svidenje dne osmega decembra na proslavlju!
Martin Podgorelec, tajnik.
Chicago, 111.
Apeliram na vse člane in članice društva “Slavija”, štev. 1., da se polnoštevilno udeleže seje dne osmega decembra ob dveh popoldne v navadnem zborovalnem prostoru.
Na dnevnem redu imamo volitev odbora in mnogo druzih važnih točk, katere moramo rešiti predno nastopijo nova pravila.
Na zadnji redni mesečni seji v novembru je društvo zaključilo, da plača vsakdo v decembru 25 c v društveno blagajno.
Joe Weršeaj, tajnik,
De Pue, 111.
Opozarjam ,vse člane društva “Zavednost”, štev. 59, da se naj polnoštevilno udeleže seje dne petnajstega decembra, Na dnevnem redu imamo volitev odbora za leto 1913. Dolžnost veže vsakega člana, da se te seje udeleži in voli po svojem prepričanju.
Zaključek seje z dne 17. novembra se glasi: Kdor se ne udeleži glavne seje v decembru, plača 50 c v društveno blagajno, ako se ne boi opravičil z tehtnim vzrokom. Članom, ki dolgujejo na asesmen-tu, priporočam, da poravnajo svoj dolg na seji v decembru, da bodo knjige v redu, ko prevzame vodstvo društva novoizvoljeni odbor. Tajnik bo zaključil knjige dne 25. decembra. Vpošte vajte to, da ne bo imel tajnik nepotrebnega dela. Jos. Urbanc, tajnik.
La Salle, Dl.
Opozarjam vse članice društva “Jutranja Zora”, štev. 103, da se bo vršila prihodnja društvena seja četrto nedeljo in ne drugo v mesecu v prostorih Fr. Pirnata. Začetek seje točno ob eni uri popoldne.
Vse članice, ki bivajo v mestu so podvržene kazni ,v smislu pravil, ako se te seje ne udeleže. Volile bomo odbor za leto 1913. Poleg imamo pa tudi druge važne1 točke na dnevnem redu. članice, zdaj je prilika, da izvolite odbornice, ki bodo delovale vestno in skrbno za napredek in procvit društva in jednote. Ako želite miru skozi celo leto, volite iz svoje srede zmožne in vestne članice v odbor, da ne bo potreba potem govoriti in prepirati se skozi celo leto.
Priporočam vsem članicam, ki so zaostale z mesečnim prispevkom, da poravnajo svoj dolg, ker hočem novemu odboru izročiti čiste knjige.
Torej vse na sejo dne dva in dvajsetega decembra, ker je v skupnem delu zagotovljen napredek društva in S. N. P. Jednote.
Fanv Novlan.
Springfield, 111.
Opozarjam vse člane društva “Illinois”, štev. 47, da naj se udeležijo redne mesečne seje dne 8. decembra. Ta seja je velevažna za vsakega člana. Na dnevnem redu je volitev društvenega odboja za leto 1913. V smislu zaključka zadnje seje plača vsak nenavzoči član 50 c v društveno blagajno.
Vsak naj vpošheva ta opomin, da ne bode kasneje nepotrebne kritike.
John Podlesnik, tajnik.
Chicago, Ul.
S tem opozarjam članice društva “Nada”, štev. 102, da se gotovo udeležijo prihodnje društvene seje. Prihodnja seja bode zad-
volil društveni odbor za leto 1913 od katerega je odvisen napredek in blagostanje druztva.
Udeležiee se članice te vele važne seje, da lahko izvolimo dober odbor. Katere se ne bode udeležila, zapade kazni po društvenem sklepu.	E. Kure. tajnica.
— Draginja v Carigradu. Ker
vse železnice služijo le vojaškim namenom, je skoraj popolnoma izostal dovoz živil iz Anatolije in bolgarskih pristanišč. V Carigradu so se zato podražile vse življenjske potrebščine da skrajnih mej. Petrolej, ki je veljal pred izbruhom vojne 14 piastrov, velja sedaj 22 piastrov. Moka, maslo, riž, drva, premog so se podražili za 100 procentov. Voznina na ladjah je poskočila od 9 frankov za tono na 35 frankov. Vojna uprava porabi vsak dan 5000 vreč moke.
Turška država in njena uprava.
Zdaj ko prihajajo poročila iz bojišča, zaznamo, da je bila turska država skozinskoz gnila, njena armada pa desorganizirana do skrajnosti. Višji turški častniki so večinoma sami alkoholiki, degenerirani ljudje, dasiravno jim koran prepoveduje vživanje o-oojnih pijač. Iz poročil zaznamo, da ni bilo najmanjše oskrbe za ranjence in da so vojaki morali vstrajati v bitki po več dni brez grižljeja kruha. Poročevalec pripoveduje o strahotah bitke pri Lozengradu:
“Turška armada ni imela niti takega generalnega štaba, ki bi bil zmožen prirediti vaško proš-čenje (žegnanje).” Ta rezki rek je napisal v izredno živahnem o-pisu bitke pri Lozengradu poročevalec London “Daily Telegra-pha”, Ashmead Bartlett. Ashmed Bartlett je sorodnik turškega vrhovnega poveljnika in je imel najlepšo priliko, da je zasledoval boje v neposredni bližini generalnega štaba. Zlasti na koncu svojega poročila razgrinja strahotno sliko o stanju turške armade po bitki in popolno gnilobo njene organizacije.
Navedemo le nekaj mest njegovih osebnih doživljajev in opazovanj. V sredo zvečer (28. okt,) sta se trudoma vlekla Ashmead Bartlett in njegov turški spremljevalec Ismed na starem,- ohromelem kljusetu, katerega sta izmenoma jezdila, proti hiši v Sakiskeniju, kjer sta prejšno .noč spala z Abdulah pašo in njegovim štabom.
“Sedel sem na stol, ravnotako Ismed; bila sva oba tako brezbrižna, da se nisva prav nič menila zato, kaj se bo zgodilo in pre-trudna sva bila, da bi napravila le še en meter pota. Spominjam se, kako je prihajala brezkončna na hitro napravljenih nosilih vrsta ranjencev skozi vas; eni so se komaj vlekli, drugi so ležali kateri so se medsebojno podpirali in eni so padli na tla, kakor hitro so ugledali kup sena.
Spominjam se, da sem videl ranjence v obupnem stanju, ki so jih prinašali k ranocelniku. Ta je živahno mahal z rokami in izjavil — kakor mi je Ismed raztolmačil —da je popolnoma brezuspešno čemu prinašamo ranjence, ker nima ne obvez, ne zdravil, ne orodja, da bi izvršil operacijo. Možje z nosili so jih na to prenesli v bližnjo 'hišo in jih tamkaj pustili. In vendar nisem slišal v poteku teh groznih dogodkov najrahlejšega stokanja ali očitka iz ust trpečih. V svesti si je bil vsakdo, da je prišla njegova ura in vsakdo je sprejel svojo usodo z dostojanstveno častjo in trdnostjo. Kmalu nato so prinesli u-mirajočega oficirja in ga položili v Abdulahovo hišo, ker ni bilo drugje prostora.
Sedel sem in razmišljal, kaj da naj pričnem. V trenotku bi plačal vsako ceno za par dobrih konj za košček prepečenca ali za steklenico viskija. Mislil sem: kakšna ironija; tukaj sedim z dvesto funtov šterlingov ($1000) v zlatu, prepasanimi okoli života, in si ne morem kupiti niti cigarete. Naravnost presenetljivo je, kako hitro postanemo neobčutljivi za muke drugih. Sami smo v sili in tudi usoda ranjencev, ki so med nami, zanima one, ki so zdravi, le malo.”
Ashmead Bartlett je izgubil že vse upanje in sklenil, da se vda Bolgarom. Ali kakor bi se bil zgodil čudež, so prišli sedaj njegov brat in nekaj angleških poročevalcev, ki so ušli z poročevalskega tabora pri Corlu in zašli na napačno pot proti Ljule Burgasu. Bili so dobro opravljeni ter tudi dobro založeni s proviantom. S tem proviantom se je nasitil čez nekaj časa napol sestradan turški generalni štab.. Prihodnje jutro so se z vso naglico odpravili na pot proti Corlu. Ashmead Bartlett pripoveduje:'
“Prizore na cesti ni v stanu o-pisati moje pero. Zbujajo v meni spomin na sliko, ki sem jo videl bogvekje in ki je predstavljala beg francoske armade pri "Waterloo ali pa Napoleonov beg iz Rusije. O redu ni bilo nikakšnega sledu. Brigade in divizije so bile razkropljene. Ljudem ni prišlo niti na misel, da bi korakali na
svojih prostorih v vrstah. Krepkejši so se prerinili kmalu v o-spredje, za njimi so se plazili z največjim naporom oslabeli, bolniki in ranjenci. Na tisoče ranjencev se je z občudovanja vrednim naporom trudilo, da bi ne zaostajali za svojimi tovariši; ali vsak je skrbel sam zase, ker celo oni,ki niso bili ranjeni, niso mogli pomagati drugim. Od ranjenih vojakov so bili nekateri tako slabotni, da so počepali po cesti, ter se niso najmanj potrudili za svojo rešitev.
Vsi ti ljudje niso tri dni — in nekateri tudi delj — prav ničesar zavžili. Le vojaki z vztrajnostjo Turkov, so bili v stanu prenašati tak napor. Ko se je naš voz z največjo težavo pomikal po cesti in ko smo včasih mislili, da se bo zdaj in zdaj popolnoma strl, nas je prosilo mnogo ljudi, da naj jih vzamemo s seboj in so pro seče dvigali roke proti nam. Grozno mučno je bilo, da jim nismo mogli izpolniti prošnje, a poleg dveh ranjeneev, ki sta bila v našem vozu, ni bilo več prostora in razen tega so izmučeni konji že itak komaj vlekli. Od časa do časa smo razjahali in posadili na konje onemogle častnike, za kar so se nam zahvaljevali iz globočine srca.
Kar nam je še ostalo od naših živil, smo porazdelili med stradajoče, ali to je bilo, kakor bi vlil kapljico vode na razbeljeno železo. Ko smo dospeli v vas blizu bojišča, smo morali izročiti celo naša ranjenca vozniku, ker so bili konji popolnoma onemogli. Čim bolj smo se oddaljevali od bojišča, tem mučnejši so bili prizori, ker mnogo ranjencev, ki so se bili privlekli do sem, ni moglo daljej zvlekli so se iz kolovoza in polegli ob straneh ceste, pričakujoč smrti, ne da bi izustil kletvico ali očitek proti^ provzroči-teljem njihove bede. Če je izdihnil kdo od njih, so njegovi tovariši postali za hip, da skopljejo plitev grob; ali največ trupel je obležalo tam, kjer so bili padli.”
Ashmead Bartlett gromadi v svojem opisu vse polno takih groznih vojnih prizorov — svarilo narodom, kaj jih čaka, če slede fantazmagorijam diplomatov. Ashmead Bartlett pa tudi obtožuje turško vlado, rekoč:
“Dokler sem bil v Carigradu in dokler se nisem na lastne oči prepričal o pravem stanju turške armade (poročevalec je bil namreč ob začetku vojne bolan), sem bil seveda primoran, da sprejmem za. resnico pripovedovanje Turkov o njihovih vojnih pripravah. Ali v tem trenotku, ko sem prišel k četam, se , je vse razblinilo in iluzija je bila uničena. Spoznal sem, da so vojaški odločilni krogi v Carigradu ves svet premišljeno sleparili in da so zgradili ogromen sistem hladnih in premišljenih laži, samo da so zabranili resnici pot na beli dan. Upali so pač predrzno, da jih bo rešil še v zadnjem trenotku pogum in odločnost turških vojakov . . .
Nemogoče mi je opisati z besedami. ki bi bile dovelj ostre, zmedo, močvirje, nered, v kakršnem so vse panoge armade. Ko bi bili dajali turškemu vojaku le po en prepečenec na dan, bi se bil morda uveljavil nasproti usilje-vateljem. Prepričan sem. da je pozvročil vse poraze! glad in noben drug činitelj.
Če se oziram po tragediji zadnjih tednov, tedaj mi je skoraj neunjljivo, kako je zamogel pribiti vojak tri dni brez grižljeja in da se je vzlic temu odel s slavo. Najkrasnejši človeški material je postal žrtev na altarju neumnosti, domišljavosti, samodo-padajenja in najhujše nevednosti.
Turška armada ni imela niti takega generalnega štaba, ki bi bil zmožen prirediti' vaško proš-čenje. Turška armada ni imela nobenega generala, ki bi bil poj-mil najenostavnejša načela modernega vojevanja. Armada ni imela nikakšne oskrbovalne uprave in vendar so odposlali štiri armadne zbore k silnemu ofenzivnemu gibanju. Oblasti niso bile niti zmožne, da bi prehranjevale eno samo brigado, čeprav so imele na razpolago železniško progo in vzlic temu, da je znašala razdalja od glavnega mesta le 50 milj. Zavedali so se tega dejstva in z orientalno brezbrižnostjo se niso niti najmanj e trudili, da bi
prihranjevali štiri armadne zbore, temveč so jih pustili mirno stradati in zaupljivo čakali, da bo Alah pošiljal iz nebes1 mano in jerebice in da bo na njegov ukaz privrela voda iz skalovja.
Artiljerija je šla v boj z mu-nicijo, ki j.e zadostovala za nekaj ur, med tem ko je bila rezervna municija 50 milj oddaljena. Posledica tega je bila seveda, da so se morali turški vojaki že drugi dan bitke boriti brez pomoči artilerije.
Cele bataljone in brigade nevednih kmetov iz Anatolije so prepeljali v Carigrad, kjer so jih uteknili v uniformo, jim izročili puško z nekaj sto patron, prtljago, ki je niso znali niti naprtiti in potem so jih oblasti zadovoljno preštevale na železniški postaji in jih oficielno opisavale kot “našo nepremagljivo infanteri-jo”.
Na tisoče od ten ljudi ni imelo še nikdar v roki mavzeriee; šele med bitko so jih učili ravnati z orožjem. Celi bataljoni, ki niso bili vajeni te puške in ki se sploh niso učili nikdar streljati, so izstrelili vso municijo v kratki uri; zadeli so le tla 50 metrov pred seboj, sovražniku pa niso prizadeli najmanjše škode.”
Torej turška armada ni imela niti takega generalnega štaba, ki bi bil zmožen prirediti vaško žegnanje. To govori jasno!
— Razredna justica. Graški “Arbeiterwille” prinaša naslednji dve razsodbi, ki govorita dovolj jasno, če ju postavimo drugo poleg druge: 1. Brezposelen delavec je “ponaredil” svojo delavsko knjižico s tem, da je izstopni datum svoje zadnje službe pomaknil za en mesec naprej. Namen te ponaredbe je bil, da bi ga ne preganjali kot vagabunda in hre-pennje po slavni grahovi juhi o-skrbovalnice, ki jo je hotel neke dni delj uživati. Grešnik je bil obsojen v Gradcu na mesec dni zapora zaradi “ponarejanja” dokumentov. 2. Vdova po državnem pravdniku, torej steber pravice prvega reda, je ukradla svoji najboljši prijateljici, s katero bi jo vezale v najkrajšem času tudi tes ne sorodniške vezi, vrednostne papirje v znesku okolo 2.000 dolarjev. Za vzrok tatvine je navedla bedo, čeprav ima 360 dolarjev penzije. 1200 dolarjev je povrnila, ostanek je bil prijateljici izgubljen. Buržvazijski porotniki so tatici priznali, da se ji je zmedlo in so jo oprostili.
— čajna kuhinja za delavce.
Tovarna za izdelovanje orodja, Loewe in Komp., v Berlinu je že pred dvanajstimi leti ustanovila za svoje delavce čajno kuhinjo.
V teku! lot so jo morali že izdatno povečati, ker se je delavstvu vedno bolj priljubila. Največ čaja iztočijo v poletnih mesecih, zlasti od junija do avgusta. V avgustu iztočijo povprečno vsako leto 20.500 litrov čaja. A tudi v zimskih časih je iztoč prav izdaten. Povprečno so iztočili v decembru 16.268 litrov. Iz leta 1911-navajamo sledeče zanimive podatke:	Vso leto s© je iztočilo nad
452 litrov čaja, za 85 litrov več kakor prejšnje leto. Povprečno je prišlo na enega delavca 170 litrov, na vsak dan na vsakega delavca pol litra. Delavci so si prihranili s tem, da so pili, čaj namesto piva 20 tisoč dolarjev, ker stane liter piva 6 centov, liter čaja pa le 2 centa. V dvanajstih letih znaša prihranek 240 tisoč dolarjev. V resnici je prihranek še večji, ker znano je, da pivo ne ugasi žeje, temveč provzroča le še hujšo žejo. Oni, ki izpije pol litra čaja, bi prav gotovo izpil več kakor pol litra piva.
— Usoda vojaka. Iz Rima poro čajo: Slavospevi done poeziji vojne po buržvaznih listih. Malo prostora je v njih za trpko, prozaično resnico, ki tiči v vojni. Prav na kratko poročajo in s hladnimi besedami, da so pravkar sprejeli v milanski zavod za slepce artelje-rijskega vojaka. V bitki pri Zan-zuri, 8. junija, je dobil strelno rano in oslepel na obe očesi! Kdo se umisli v tragedijo mladega moža, ki je šel dvajsetleten svež in zdrav v bitko in ki mora po tolikokrat opevani “veseli vojni” v zavod za slepce? Mrtev je, čeprav mu kroži kri po žilah.
nja v tem letu in na tej seji se bo
c------GLASILO----------
j Slovence Narodne j foflpurne Jednote
tedeiiÄko.
LASTNvNA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uredništvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, IH.
Valja *a vse leto $1.00.
o R o A N
\
or THI
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued waekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Ghioag'', M.
touösenptwu, $1.00 per year.
Premirje in vojna na Balkanu.
Zdaj, ko je nastalo premirjem je utihnilo grmenje topov na Balkanu, je očividno, da so agentje velesil, ki so zopet agetnje svojih kapitalistov, 'hujskali balkanske države za vojno s Turčijo.
Velesile so hotele ohraniti status quo na Balkanu. To se pravi, da ostane na .Balkanu vse pri starem in se Balkanske državice smatrajo še v prihodnje za kolonije, katere smejo opleniti poljubno. V Turčiji in Mali Aziji je bilo v raznih podjetjih naloženega mnogo evropskega, posebno nemškega kapitala. Na Balkanu je bilo naloženega tri do štiri miljar-de frankov francoskega kapitala. Pa tudi kapitalisti druzih ve-levlasti so utaknili večje vsote v razna podjetja. Najbolj zaintere-sovane na Balkanu sta Avstrija in Rusija. Avstrijski merodajni faktorji so tlačili Jugoslovane z vso silo, posebno Hrvate, kar nam potrdi Čuvajeva strahovvla-da na Hrvatskem. Naravno je torej, da je Avstrija proti Veliki Srbiji in se protivi, da bi Srbija imela luko v Jadranskem morju. Dokler je bila Srbija zaprta od vseh strani, je morala kupovati industrielne izdelske od avstrijskih kapitalistov, svoje poljske pridelke in živino je pa morala postavljati na avstrijski trg za sramotnto nizko ceno, ker je Avstrija v interesu svojih vele-asrarcev — ogrskih in avstrijskih baronov, grofov in knezov, obdala svojo mejo z visoko carino. Ali Avstrija se tudi boji, da bi vpliv Velike Srbije segel preko meje na Jugoslovane, ki živijo v Bosni, Hercegovini, Slavoniji, na Hrvatskem, v Istriji itd. Za to je bilo v njenem interesu, da se poniža Srbijo, zdrobi njen vpliv in se jo gospodarsko napravi popolnoma odvisno od Avstrije.
Srbija je v tem obupnem stanju iskala pomoči pri ruskemu carizmu, ki je 24 miljonom Malo-rusov vzel njih jezik, poteptal pravice Poljakov in Fincev, in ki je s krvnikom in jeČQ zadušil vsak klic po svobodi v svojem lastnem narodu. Ako bi Avstrija napram Srbiji postopala prijateljsko in ji odprla svoje meje za izmenjavo blaga in Jugoslovanom v Avstriji priznala politične in narodne pravice', bi Srbija nikdar ne iskala Domoči pri ruskemu carizmu.
Ruskemu carizmu je ta klic po pomoči dobrodošel. Na Daljnem vztoku so Japonci potisnili Rusi jo iz pristanov, ki so po zimi prosti ledu. V Perziji ji brani pot do morja Anglija. Iz Baltiške-ga morja zapira njenemu vojnemu brodovju pot Nemčija. Iz Čr nega morja ne more v Sredozemske morje, ker jo zapirajo Dardanele.
Oficielna Rusija je imela torej interes, da pride do vojne na alkanu, kakor ga je imela Av strija, katere interesi so popolnoma ločijo od oficielno ruskih. Interes Rusije je bil v tem, da dobi prosto plovbo skozi Dardanele in da se z luko v Jadranskem morju zapre pot vojnemu avstrijskemu brodovju iz Adrije, naobratno je pa hotela Avstrija, da Srbija o-stane še nadalje njena kolonija.
Avstrija je smatrala turško armado za nepremagljivo, ker je
izšolal turške častnike nemški general pl. Goltz po pruskem vzorcu. Zanesla se je, da bo turška vojska že v prvi vihri pognala balkanske zaveznike v beg, da se bo iz te vojne dvignila osredotočena vojaška sila Otomanov kot diktatorica nad malimi balkanskimi državicami in narodi v Mali Aziji.
Kapitalisti, ki so imeli naložen svoj kapital v podjetjih evropejske Turčije in Mali Aziji, so upali, da bodo balkanske državice z zmago Turkov ponižane in'uničene za nedogledno dobo. Nemogoče jim bo z vstajami vznemirjati otomansko državo in spravljati v nevarnost kapital, ki je naložen v nji. Upali so, da bo Turčija s svojo armado po končani vojni postala moderna in silna velevlast, katero bo združevala in vladala birokracija po avstrijskem ali nemškem vzorcu.
Ali prišlo je drugače. Bojni načrt Turkov se ni obnesel, po 'katerem so imeli prvo uničiti bolgarsko vojsko, potem pa dru go za drugo ostalih državic. Zgodilo se je narobe. Bolgarska armada je pognala turško do Ča-taldže, v obližje Carigrada, kjer ji je ^prišlo na pomoč brodovje in nove čete iz Azije, s pomočjo katerih je ustavila nadaljno prodiranje proti Carigradu. Mogoče bi vzlie temu balkanski zavezniki osredotočili svoje armade pri Ča-taldži in vrgli turško armado nazaj, da ni Rusija namignila balkanskim zaveznikom do tukaj in ne naprej, ker hoče ohraniti Dardanele zase in jih ne privošči balkanskim zaveznikom.
Zdaj je premirje! Ali kaj pride sedaj ? Ako bi zmagala Turčija, bi bilo lahko- odgovoriti na to vprašanje. Ostalo bi pri starem. Ali Turčija je bila poražena, stara otomanska slava se je zdrobila v prazen nič. Tudi to vprašanje bi lahko razvozljali ljudje z zdravo človeško pametjo. Rekli bi: Balkanski narodi so s svojo krvjo izvojevali zmago in nikdo nima pravice ogoljufati jih za sadove njih zmage. Ali diplomatje, ki so mešetarji kapitalističnih držav pravijo drugače. Avstrija in Rusija, še predno je pričela vojna, sta izrekli oficielno, naj zmaga, kdor hoče: ostalo bo pri starem. Kaj takega se lahko pripoveduje političnim tepcem.
Z zmago jugoslovanskih narodov se je rodila v njih misel po narodni enoti, po narodnem združenju, za katero se dvigajo močni gospodarski interesi. Samo po sebi se razume, da se noben narod ne ukloni zahtevam diplomatom, kjer odločajo taki razlogi.
To je vzrok, zakaj Avstrija mobilizira svojo armado proti Srbiji. Ne privošči ji luke v Adriji in majhnega ozemlja, na katerem živi en četrt miljona Srbov, mogoče ravnotoliko Bolgarov in en miljon kristjans. in mohamedanskih Albancev, dasiravno še ni izključeno, da se bodo Albanci sami postavili v bran proti Srbom. Raditega ozemlja, ki je nerodovitno in ni vredno kosti enega samega avstrijskega delavca, mobilizira Avstrija in provzroča nevarnost, evropejske vojne.
Ako Avstrija misli, da nimajo Srbi pravice do Drača in Sandža-ka, potem naj predloži vso zade-. vo mirovnemu sodišču v Hagu, "kot delavci moramo pa odločno protestirati, da bi se Avstrija z orožjem vmešavala v razmere balkanskih narodov, ker bi nastal splošen evropejski požap, in bi bilo na stotisoče naših bratov delavcev pomorjenih, žene bi bile oropane mož, otroci pa svojih očetov. Uničena bi bila civilizacija in kultura, evropejski narodi bi se ponižali na nivo barbarov.
Kakor hitro avstrijska armada prekorači srbsko mejo, je vojna z Rusijo neizogibna. Nemčija pa Avstrije ne more pustiti na cedilu. Ko se to zgodi, so zapletene v vojno Francija, Italija in Anglija. Nastalo bo splošno klanje, ka-.keršnega do danes še ni videl svet radi koščeka nerodovitnega sveta, katerega Srbija zahteva zase.
Zato morajo delavci vseh narodov, dokler je še čas, protestirati proti svatovni vojni, proti vmešavanju velevlasti v balkanske razmere. Balkanski narodi naj rešijo svoja vprašanja in zadeve na Balkanu. Nobena velevlast nima pravice z oboroženo silo posegati vmes!
Zdaj je premirje na Balkanu. Ali koliko časa bo mir, ako merodajni gospodje na Dunaju ne opustijo svoje pustolovske politike, ki mora prej ali slej prinesti vsem evropejskim narodom nesrečo in gorje?
Cilj avstrijskega imperializma ni svobodna Albanija, marveč zasužnjena Srbija in 'Albanija je njegova želja. In avstrijski imperialisti hočejo svoje namene do-seči, ako je treba, tudi s svetovno vojno.
Zategadelj vajna vojni! Protestirajmo povsod, da odvrnemo nesrečo svetovne vojne od evropejskih narodov!
Laž za lažjo in mešanica nelogičnih misli.
Ko je izšel prvi napad v “Glas Nar.” na S. N. P. J., je stalo s črnim na belem, da je sedanji u-rednik svojevoljno pričel pisati za socialistično stranko. Dokazali smo, da je to zaključila zadnja konvencija s soglasnim sklepom in da mora tako pisati vsak urednik “Glasila” ob vsaki priliki in
da omenjeni napad ni nič druzega kot zavraten napad od strani na celo delegacijo.
Za tem napadom so pisali v “Glas. Nar.”, da je omenjeno resolucijo utihotapil br. Molek, delegat društva štev. 131. Zopet smo dokazali, da je bila omenjena resolucija dve uri preje, predno jo je čital br. gl. tajnik, razdeljena med delegate in delegatinje, da so jo delegatje in delegatinje lahko prečkali, in da se je odprla o nji razprava, ki je vodila do soglasnega skleca.
“Glas. Nar.” je poročal, da ima S. N. P. J. 8000 članov. V resnici jih ima nad devet tisoč. Zlagali so se torej za malenkost — za nekaj več kot en tisoč članov.
Zdaj so udarili po “brezdomovinskem” socializmu, opirajoč se na resolucijo, katero so sprejeli avstrijski socialni demokrat j e. Da bi bolj vleklo, niso priobčili resolucije. Ali zgrevalo jih je. takoj in rekli so, na drugem mestu, da je socializem lepa stvar. “Glasilo” je priobčilo v zadnji izdaji “nevarno” resolucijo, da se je vsak član (iea) prepričal, kako so hoteli potegniti vso slovensko jav nost v Ameriki. “Duhoviti” go-
spod, ki veže nelogične otrobe, je bil zopet postavljen na laž. Ali priznanje, da je socializem lepa stvar, se je kmalu skadilo in rekli so, da je socializem za “nič”. Tako se vije' in vleče nit nelogike in laži skozi vse članke in notice.
Najdebelejšo laž je prinesel “Glas Nar.” dne 26. novembra. V tej številki piše doslovno:
“Tak.o važen predlog, kakor je zgradba Doma, je bil predložen konvenciji še le potem, ko je bil novi odbor že izvoljen, ko so bila gotovim osebam zasigurana že korita!”
Nekoliko nižje v istem članku se zopet glasi:	“Poziv nič ne
pravi, da morata skrbeti urednik in gl. tajnik za svoje urade s plačami, katere dobita, nič ni povedano, da bodeta zadovoljna z manjšimi plačami, ko odpadejo troški za urad.”
Da bodo člani in članice razumeli, da ne gre člankarju za nič druzega, kot da bi škodil jedno-ti in da ga ni sram poslužiti se najgrše laži, ravnajoč se po izreku, namen posvečuje sredstva, prinašamo iz zapisnika pete redne konvencije S. N. P. J., ki je dokument, katerga ne more ovreči nobena laž, naslednje:
..V zapisniku osemnajste seje z dne 25. septembra, čitamo pod točko “RAZNOTEROSTI:
“Na dnevni red pride zadeva glede graditve jednotinega doma. Br. Verderbar predloži v pregled načrt, kakoršen naj bi bil jedno-tin dom. Sklene se, da se da stvar na splošno glasovanje in naj se takoj voli nripravljalni odbor. V ta odbor So voljeni sledeči bratje: Potokar, Zavrtnik, Verderbar Korce in Lah.”
V	zapisniku devetnajste seje z dne 26. septembra čitamo:
“Jednota poskrbi urad in vse druge potrebščine, nima torej gl. tajnik ničesar plačevati od določene mu plače za Jednoto. ”
V	zapisniku dvajsete seje z dne 26. septembra — to je bila zadnja seja —čitamo, da so delegatje in delegatinje še le volili glavne uradnike. Odstavek glede volitev se glasi dobesedno:
“Na vrsto pride volitev glavnih uradnikov. Nominirani za gl. predsednika so:	Br.	Miklavčič,
Železnikar in Putz. Pri ožjih volitvah med Miklavčičem in Železnikarjem je bil izvoljen br. Miklavčič. Volitev prvega podpredsednika. Nominirani so bratje: Šarc, Stalik, Gešelj, Štefančič, Grgovic, Zalokar, Skubic. V ožjo volitev prideta br. Šare in Štefančič. Izvoljen je delegat M. Štefančič. Volitev druzega podpredsednika. Nominirani so: setra del. Lovše, del. Grgovic, Šare, Lah, Putz, Lavrič in Skubic. V ožjo volitev prideta del. Šarc in Skubic. Izvoljen drugim podpredsednikom je del. Skubic. Na vrsto pride volitev glavnega tajnika. No-minirani so bratje:	Verderbar,'
Kogoj, Canjkar in Černe. Izvoljen je dosedanji tajnik br. Verderbar. Volitev glavnega blagajnika. Nominirani so bratje: Korce, Potokar, Vogrič. V ožjo volitev prideta Potokar in Korce. Izvoljen je br. Potokar. — Volitev zapisnikarja. Nominirana sta br. Kuhelj in Namors. IzVoljen je del. Kuhelj. Volitev namestnika tajniku iu blagajniku. Nominiran je br. Černe in Canjkar. Izvoljen je namestnikom br. Canjkar. Volitev nadzornega odbora. Nominirani so delegatje: Trbovec, Pogorelec, Putz, Demšar, Kušljan, Varšek, Stalik, Golob in Junko. V nadzorni odbor so izvoljeni sledeči: Predsednikom del. Terbovec, prvi nadzornik del. Pogorelc, drugi nadzornik del. Golob. — Volitev porotnega odbora. Nominirani so bratje: Stalik, Hrast, Železnikar, Šare, Šetina, Bricelj, Demšar, Lesar, Gorše, Hofman, Kastelic. Izvoljeni so: br. Hrast predsednikom, Železnikar prvim porotnikom. br. Šarc drugim porotnikom. Na vrsto pride volitev urednika “Glasila”. Br. Zavrtnik je soglasno izvoljen za urednika “Glasila”.
Iz zapisnika sledi jasno kot beli dan, da je člankar lagal javno, ko je trdil, da je bil predlog za zgradbo doma predložen konvenciji še le potem, ko je bil izvoljen odbor in da ima tajnik s svojo plačo skrbeti za urad.
Najsmešnejše v vseh čenčah je fakt, da se trudi člankar do-, kazati, da načelna izjava pomeni
isto kot resolucija. Ker ni naša dolžnost, da bi jičili “časnikarje”, ker vemo, da vsak delavec, ki čita razume pomen obeh besed, in ker nismo zopet taki nevošljiv-ci, da takim “časnikarjem” ne privoščimo več znanja, jim povemo, da ju najdejo v slovarju. Ker naša literatura se ni tako bogata da bi imeli slovar, v katerem se tolmačijo besede, jim poleg še povemo, da je izjava v nemščini “Erklärung”, v angleščini pa “declaration”. Resolucija se v nemščini glasi “Beschlussfassung”, v angleščini pa “resolu-tion”. Ako razumejo enega teh jezikov, bodo kmalu spoznali svojo zmoto in se ne bodo več blamirali v javnosti.
Povedali smo to, ker nočemo, da bi se nekateri časnikarskih tovarišev blamirali vsak dan in dosledno, ker je naše stališče, da se laž umakne resnici, pa ker je to naš zadnji odgovor iz uredništva na laži, s katerimi se obrekuje delegate in delegatinje pete redne konvencije S. N. P. J. in s katerimi se hoče škoditi S. N. P. J., odkar so se pričeli množiti člani in članice S. N. P. J. in posamezni1 naročniki na “Glasilo”, ker je bila sprejeta resolucija br. Moleka.
Razlogi zato so slednji: Kdor vedoma laže javno, je zmožen vsakega druzega zločina. Kdor ne zna stvarno razpravljati o stvari, ni vreden odgovora. Kdor hoče vbiti idejo, ki je postala meso in kri, z lažmi in osebnimi napadi, je podoben biku, ki se je na železniškem tiru zoperstavil nasproti prihajočemu vlaku,’ da ga zvrne v jarek. Ker smatramo poklic časnikarja, da izobražuje narod, ga vodi iz današnjega krutega boja za obstanek k spoznanju resnice, do višjega in vedno višjega razvoja v človeški družbi.
Ako bi to ne bilo naše načelo in bi hoteli postati sirovi, bi rekli člankarju v “Glas Naroda”, da naj zamenja pero z gnojnim vilami. Ker nismo sirovi in vedno upamo, da se bo člankar, kaj naučil, spoznal svoje zmote, mu priporočamo, da naj čita in prouča-va knjige in spise vseh mislecev' iz starega veka do danes, sploh naj študira živi jenske razmere delavcev v današnji človeški družbi, zaglobi naj se v svetovno naziranje: socializem.
Ako bi tudi ta blagohoten nasvet ne pomagal, potem bi morali reči, ako bi smatrali člankarja v “Glas Naroda” za izobraženega časnikarja, kakor pravi Hamlet*) v tretjem dejanju in prvem prizoru Ofeliji: “Go thy ways to a nunnery. ’ ’
Slovenskemu časnikarju, ki ni izobražen, ne razume današnje človeške družbe, ne razume krivic, ki jih trpijo dandanes delavci, se logično ne more odgovarjati s Shakespearjem, ker ga ne razume. Takemu človeku je treba reči: Janez, pojdi v klošter! ako ne znaš pisati stvarno, logično in dostojno.
— Iz ljudskih žuljev. Pravkar je izšla na Angleškem “bela knjiga”, ki daje zaninfiv pregled o stroških za vojno mornarico velesil. Predvsem ostrmi človek, če primerja stroške različnih let. Blazno naraščajo izdatki od leta do leta. Angleška je porabila d 1901 do 1902 za vojno mornarico 619 miljonov 600 tisoč mark, od 1907 do 1908 že 625 miljonov in proračun za leto 1912.—1913. izkazuje 901 milijonov 500 tisoč mark! V istih letih je izdala Francoska 276 miljonov potem so stroški nekoliko padli, namreč na 249 miljonov 800 tisoč mark. Rusija izkazuje naslednje izdatke : 187 miljonov 500 tisoč mark, 177 miljonov in sedaj 353 miljo-novnov 600 tisoč mark. — Nemčija: 190 miljonov 600 tisoč, 284 miljonov, 500 miljonov in 452 miljonov 200 tisoč mark. — Italija: 98 miljonov 200 tisoč, 113 miljonov 200 tisoč mark in 171 miljonov 309 tisoč mark. — Av-strijsko-Dgrska:	36 miljonov
400 tisoč mark, 54 miljonov 270 tisoč mark, 116 miljonov 830 tisoč mark. V desetih letih so se izdatki za vojno mornarico na Avstrijskem skoraj potrojili.
*) Hamleta je spisal nesmrtni angleški pesnik Viljem Shakespeare.
INSURANCE DEPARTMENT—STATE OF ILLINOIS.
Chicago, September 30th, 1912.
Hon. Fred W. Potter,
Insurance Superintedent,
Springfield, Ulnois.
Sir:—
I have the honor to report that in occordance ^ith your instruc-ion I made an examination of the books and records of the Slavonic National Benefit Association at the office of its Supreme Secretary, >To. 2708 South Lawndale Avenue, this City.
The following statement show itts condition on Decmebr 31st, 1911, and its transactions during the 8 months ending with August 31st, 1912, and its condition on this latter date. •
STATEMENT.
Cash Assets December 31st, 191-.......................$ 50.832.03
Income to August 31st, 1912........................... 93.525.36
Total......................................$144.357.39
DISBURSEMENTS.
Death claims .............................$21.689.33
Sick benefits ............................ 42.548.00
Sundry expenses ........................... 8.241.00
Total Disbursements.
Balance....
$72.478.33
71.879.06
LEDGER ASSETS.
--'ash in Cleveland Trust Co., on interest... .$28.542.41 3 ash in Lake Shore Banking and Trust Co.
on innterest ........................... 31.314.70
lash in Lake Shore Banking and Trust Co.
not on interest.......................... 11.961.20
lash in hands of Secretary...................... 60.75
Total Ledger Assets.........
NON LEDGER ASSETS. Assessment in hands of subordinate lodges. .
Total Admitted Assets........
LIABILITIES.
Balance due on 17 losses reported.......
EXHIBIT OF CERTIFICATES.
Number.
In force December 31st, 1911..........7.742
Written during 8 months................1547
Total.......................9.289
Termiated during 8 months.............. 457
In force August 31st, 1912............8.832
EXHIBIT OF DEATH CLAIMS.
Claims unpaid December 31st, 1911....... 21
Incurred during 8 months................ 32
Total........................... 53
Claims during 8 months.................. 36
$71.879.06 $ 9.250.00
$81.129.06
$ 9.250.00
Amount.
$4,056.850.00
928.200.00
$4,985.050.00
274.200.00
$4,710.850.00
$	11.739.33
19.200.00
$	30.939.33
21.689.33
$	9.250.00
Claims unpaid August 31st, 1912.............. 17
The Treasurer of the Society resides in Cleveland, Ohio. He iceives all moneys belonging to the society and deposits the same its name. I submit herewith certificates from the several banks towing the balance held by them on August 31st, which are found i agree with the records of the Secretary, after allowing for checks ’awn but ont presented for payment.
The mebers are assessed $1.25 per month, regardless of age, and srtificates are issued for insurance in the amount of $600.00 each. :ck benefits are also provided for. An allowance of $1.00 per day given during the period covered by sickness.
It has a lodge system and a representative form of government. All claims are promptly paid in full as soon as satisfactory mofs are filed.
It shows a continual improvement in its afairs, both as to its naneial condition and as to its membership.
It transacts business in the following statfes: Illinois, Pennsyl-mia, Ohio, Kansas, Wyoming, Washington, Utah, Wisconsin, Min-isota, Colorado, Michigan, Arkansas, West Virginia, Indiana, Mon-na, Oregon, New York, Oklahoma, Missouri, Kentucky, New Me-ico. Iowa and Canada. .
Its books and records are kept in a clear and comprehensive anner, and the result of our checking with orginal papers show ie funds are kept separately and are correct in detail.
Respecttfully submited.
T.TTPTTTQ	nLiii-P ’RvcnYiiubi’
i
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna dednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderba-r, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
tj Any. ORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Lavoslav Sevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conamaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:	/
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, Dl.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Roman je v slovenskem prevodu izšel v svetovni knjižnici,
Šlovenkemu čitatelju.
Tommaso Grossi se je rodil od revnih starišev 1. 1790. v Bellanu ob Comskem jezeru (Lago di Como) v Lombardiji. Njelgov stric Tomaž, župnik v Trevigliu, je spravil dečka v neki duhovniški zavod. Izstopivši iz tega zavoda, je prišel mladi Tomaž v druge učilnice in nazadnje na vseučilišče v Pavijo, kjer se je učil prava jn je postal doktor. Bil je. bilježnik v Milanu in je umrl 1. 1853.
On je spisal več del; mej temi naj imenujemo le imenitnejša: “Ildegonda”, pesniško delo, ki se ceni za njegov najbolji umotvor; “I Lombardi alia prima Crocia-ta” (Lombardi v- prvi križarski vojski), tudi pesniško delo; in pa najbolj priljubljeni njegov umotvor, obširni roman “Marco Visconti”.
Marco Visconti se ceni po vrednosti kot tretji v vrsti najboljših italijanskih romanov. Prvi je brezdvomno I promessi sposi Aleksandra Manzoni-ja, drugi bi bil Ettore Fieramosca Maksima d’Azeglio, a tretji Marco Visconti Tomaža Grossi-ja, ki je bil prvikrat izdan 1. 1834. Bil je kasneje še mnogbkrat ponatisnjen v izvirniku, v nekaterih natisih tudi opremljen s podobami, in je dosegel čast, da je , bil preveden .v mnoge druge jezike.
Ta zgodovinska povest nam predočuje življenje mogotcev in revnega ljudstva v 14. veku. Glavni osebi v njem sta: Marko Viseionti, slavni vojskovodja, in pa Biče, krasna a prenesreeena hči grofa Del Balzo.
Začetkom se bo morda komu zdel ta zgodovinski roman dolgo-časem, ali že proti koncu 3. poglavja zanimanje toliko naraste, da se more potem le s*težavo pretrgati čitanje. Če se pa dospe do 14. poglavja, ali potem do 22. ali celo do 27., se pač menda še marsikomu zgodi kakor slovenskemu prelagatelju te povesti, kateri je moral že dve noči izgubiti, jedno kot nedorasli mladenič (ko je povest prvič čital), a drugo kakih 15 let kasneje (ko je bral drugič), ker se nikakor ni mogel ločiti od knjige. Menda je le malo povesti v svetovnem slovstvu pisanih s tolikim sočutjem in da tako prijetno in tako izdatno blažijo srce kakor ta.
Prvo poglavje.
Limonta je vas, skoro popolnoma skrita med konstanji. Kdor se vozi od Bellaškega bosa (Bella-gio) proti Leku (Lecco), jo komaj zapazi okolo sredine gorskega pobočja nasproti Lierni. Od začetka osmega stoletja do ¡zadnjih časov, ko so bile odpravljene grajščinske pravice v Lombardiji, je bila ta vas podložna samostanu sv. Ambroža. v Milanu.
Opat tega samostana je imel tudi naslov: grof limontski.
Tam, kjer je mejilo posestvo samostana z bellaško okolico — neki kamen zaznamuje še dandanes tisto mesto je stal 1. 1329. star grad, ki je bil porušen proti koncu tistega stoletja, in dandanes ni o njem nikakega sledu več
Tačas je bil lastnik tistega gradu neki grof Oldrado Del Balzo. Pradedi tega grofa so morali menda biti v starejših časih graj-šeaki bellaški. Tedaj je pa imela vas Bellagio občinske pravice. Grof Oldrado je imel mnogo posestev v .ra,znih krajih Lombardi je; vendar je bival s soprogo in jedino mu hčerjo najraje v tistem gradu, ker je .neizrekljivo ugajalo vsem trem tisto lepo nebo, tisto krasno jezero in tisto mehko podnebje.
Radi svojega bogatstva in upli-va vsled mogočnih sorodnikov in zvez, je bila rodbina Del Balzo vedno nekaka naravna zaščitni-ea naroda, ki je živel v ondotn okolici, in rod za rodom se je bil privadil spoštovati in ljubiti njeno ime.
Grof Oldrado, dedič tako slo vite zapuščine, si je ni znal čast no ohraniti, -njegov ugled je bil jako upadel v očeh njegovih privržencev. On sicer ni bil hudo bfen, v dnu svojega srca je bil celo blag mož, a ker je moral živeti v težavnih časih, v trdih, neugodnih okoliščinah, ni mogel dobiti v svoji slabi, bojazljivi in le domišljavi naravi one moči. ki je bila' potrebna, da bi storil kaj dobrega, kakor bi bil vendar želel.
Tačas je bil prišel na Italijansko Ludovik Bavarski. Ta je odstavil papeža XXII., bivajočega v Avinjonu, ki ga je bil izobčil, in se je toliko osmelil, da je dal imenovati novega papeža v Rimu, nekega Petra iz Corvarije, minoritskega redovnika, kateri se je zval Nikolaj V. in je vse krščanstvo pohnjšal ter spravil v razkol.
Mesto Milan, ki je moralo že dolgo let prenašati interdikt (Interdikt je bila cerkvena kazen, vsled katere je bila prepovedana javna služba božja, delenje nekaterih sakramentov in cerkveni pogreb. .V krajih, kjer je bil oklican interdikt, so morale ostati cerkve zaprte. Opazka prelaga-tljeva.), oklican iz sovraštva do Viscontijev, mogočnih in zagrizenih pristašev gibelinske stranke (Gibelinska stranka j e nasprotovala papežu v nekih zadevah. Op. prelagateljeva.), je takoj potegnilo s protipapežem. Ta je blagoslovil državo, in na to so v glaiv®em mestu ter v drugih manjših mestih in večjih trgih zopet odprli cerkve. Oni maloštevilni duhovniki, ki so bili še ostali v teh krajih, so začeli zopet opravljati službo božjo in deliti sakramente, kakor o navadnih časih. A ljudstvo na deželi in zlaj-sti ob Comskem jezeru, ki ni bilo tako udano strankarskim strastem, je ostalo zvesto pravemu papežu ter ni hotelo odpreti cerkva, ampak je smatralo za razkolnike in izobčence tiste duhov-
nike, ki so bili poslani tja iz glavnega mesta. Bilo je pa tudi v mestih in trgih nekoliko takih, ki so bili istega mišljenja kakor kmetje,, in zopet nekateri v vaseh so se držali mišljenja meščanov in tržanav. Po tem si more človek /lehko misliti, kako neprijetno in nemirno je moralo biti državljansko življenje v tistih žalostnih časih. Povsod zmote, nasilstvo, tepež in prelivanje krvi. Redovnik Aicardo „nadvladika milanski, opat sv. Ambroža, in večina drugih opatov najbogatejših in slavniših samostanov, so bili že davno zbežali. Najugledniši elani redovniškega in s ve takega duhov-stva so se potikali okoli ter iskali pomoči po italijanskih in francoskih deželah. Dohodkov nadv’a-dike, _ opatij in tudi manjših cerkvenih posestev so se polastili in jih šiloma obdrž&E svetni gospodje ali pa razkolniški duhovniki, pristaši cesarja.
O času teh homatij je bil imenovan za opata sv. Ambroža Ivan Visconte iz gospodujoče rodovine Viscontov. Prejšnji postavni opat Astolfo da Lampugnano je moral pobegniti. Novi vsiljeni opat pa je poslal v Limonto. za samostanskega ’oskrbnika nekega malopridneža, ki je bil že ¡obsojen v Milanu radi goljufije. Ker so tisti ubogi gorjani še v» Inc hranili zvestobo svojemu postavnemu gospodu, jih je novodošli oskrbnik izsesaval, skubel in odiral brez usmiljenja, pri iztirjavanju davščin mučil na vse načine, jj» sploh ravnal ž njmii kakor z robovi. Limontini ¡so se zatekali k grofu Oldradu, proseni (ga, naj bi otn govoril za nje pri opatu, pri gosposki, naj bi doiazal tam njih pravice. A vse zaman! Grof je imel toliko obzirov, toliko pomislekov! On se ni hotel puliti z nikomur, bal se je zameriti Viscon-tijem, in dasi so se mn v srce smilili tisti ubogi preganjani ljudje, vendar b: jih bil pustil vse zaklati, predno bi se bil osme. lil le količkaj storiri za-nje.
Pelagrua —• tako se je imeno val samostanski oskrbnik — je mej tem postajal vedno bolj drzen in ošaben, in si je konečno izmislil nekaj, kar bi imelo spraviti popolnoma v njegovo oblast tiste njegove podložnike, da bi mu bili za na prej izročeni v milost in ne milost, ter bi mu ne bilo treba več vsaki hip pogajati se žnjimi. iztaknil je neka stara pisma, s katerimi je bil cesar Lotar po daril tisti kraj redovnikom sv. Ambroža, in na podi >gi teh pisem je hotel, da bi se oklicalo Limon-tine m kmete, dolžne 'robotati, kakor so bili v istin\ ampak za služabnike samostana. V ta namen jih je dal klicati v Bellano, da bi bili iam sojeni.
V Bellanu je bil takrat, dvor nadvladike (dvor se je imenovalo posestvo, kjer je imel grajščak palačo in cerkev in kjer se je sodilo), in nadvladikoti poverjeniki bi bili morali razsoditi rečeno pravdo. A ko je bil nadvladika zbežal iz škofije, je Cressone Crivello. neki mogočen gospod im pristaš Viscontijev, posedel mnogo posestev nadvladike po lesk em 'obrežju in v Valsassini, in med temi Bellanski dvor. Tako niso imeli soditi v pravdi Limon-tinov nadvladikovi poverjeniki, ampak Cri/vellovi. Ker je bil pa ta novi gospod obče-znani prijatelj krivega opata v samostanu ¡sv. Ambroža in je tudi sam s svojimi postopal, niso mogli od njega Limontini nič dobrega pričakovati. Lehko si torej mislite, kako so se skušali braniti, in kako so se zopet priporočali grofu Del Balzo. Izgubljen trud! Kajti on, naj šte ga le prosili, kolikor ste hoteli, tudi Ermelinda, njegova soproga, in Biče, njegova hči, katero je neizrečeno ljubil, se vendar nikakor ni upal braniti tiste uboge preganjance, katerim nazadnje ni ostalo drugega nego ukloniti se oni nepristojni in krivični sodniji, o kateri so že naprej vedeli', da izreče za nje kar naravnost pogubno lazsodbo.
Dan, v katerem je bila ohrav-nana ta pravda, se je že nagibal k večeru. Grofov sokolar je z nekega stolpiča na sprednjem delu gradu gledal doli po jezeru, ¡la bi videl, ali se vrača kaka ladjica iz Bellana. Ko je že dolgo časa gledal, je konečno zapazil v daljavi rujavkasto jadro, ki je postajalo vedno večje- in se bližalo, in ko je dospela h kraju ladjica s tem jadrom ,je šel hitro naznanit to svojemu gospodarju
V krasno/opravljeni dvorani je sedel ta na1 mehkem naslonjaču, a pri njegovih nogah na nizki -pručici je bil videti lep dvorja-nič, živahen in mil kakor mladi bog ljubezni. Deček, ki -¡e radi svoie službe moral sedeti ondi tih m miren, se je kratkočasil s tem, da se je skrivaj igral z velikim lovskim psom, ki mu je odgovarjal dviguje ušesi, migaje z repom, in včasi celo s kakim skokom.
Grof Del Balzo je imel skoro petdeset let. Izpod črne barživca-ste kape na vogle sta se mu spuščala doli čez senci dva šopa las, katere je on v svoji mladosti imenoval plave, dasi so bili rude-či, in jih je s ponosom imenoval plave tudi sedaj, ko so bili že tako sivi, da je na njih belkasta boja najbolj prevladovala. Njegov, medli, pirgljevi obraz se je jako ožil proti bradi na kateri sb, ko je govoril, plesale redke in kratke dlake, iste boje kakor lasje. Dve sivi očesi pod gostimi obrvi sta še kazali nekaj ognja, a v tistem suhem obrazu, ter v družbi z nekimi na konceh umetno stisnjenimi na sredi vzdignjenimi ustmi, sta izražali le njegovo veliko samozadovoljnost.
Na roki je držal krasnega sokola, ki je kazal, da mu grofovo božkanje jako ugaja; kajti sedaj se je golčaje zadovoljno prijetno pripogibal pod njegovo roko, sedaj pa je našopiril perje in se zaganjal v roko, 'katera ga je gladila, a jo je vendar le krotko kljuval. Ko je sokolar stopil v dvorano, je razumni ptič takoj spo znal učitelja, ki ga je bil udomačil, in je jel mahati s perutama ter glasneje golčati, kakor da bi ga vabil, naj ga vzame na roko.
“Torej,” je vprašal gospodar sokolarja, “se vračajo iz Bellana?”
“Da! Miha in njegov sin Arrigozzo sta ravno izstopila na car-neškem bregu.”
Gospodar je1 oddal sokola dvor. janiču, kateri je odšel; on pa je čakal s sokolarjem brodarja, ki sta kmalu vstopila. Oče je bil že starikast mož, sin pa lep mladenič prilično pri sedemindvajsetem letu.	.	*
“Kake vesti si donesel?” je vprašal grof starca.
“Take, da Bog pomagaj.”
“No, povej mi, kako je bilo.’ “Glejte, tako:	Pozvonil je
zvon in na nadvladikovem most ovžu se je prikazal neki brezr božni obraz z drugimi tremi ali štirimi pisarji in farizejci. Ondi je začel klepetati, in je klepetal, da ni bilo konca ne kraja, ter je privlekel na dan neke stare per-gatnente, katere bi še najbolje porabili, če bi vanje zavijali slamnike, in je tolkel z roko po njih, kakor da bi bile morale tiste ovčje kože pritrditi njegovim lažem. No nazadnje je začel krepkeje govoriti in je prišel na- dan s to lopovščino: Dobijo se priče, da so bili Limontini vedno pra /i služabniki samostana. — In nadalje je kvasil, da smo morali za to imeti obrito glavo, ter da je le malo časa, odkar smo pustili lase rasti. Ali je mogoče misliti si večjo zagrizenost?”
“Pa tiste priče so bile tam ali ne?” je vprašal grof.
“Kaj bi jih ne bilo? če bi se imelo zopet Kristusa križati, mislite, da bi se jih ne dobilo tudi? Seveda so bile, take priče, ki bi za smokvino lupino s prisego potrdile vsako krivičnost, izobčeni gibelini. ki so se že davno prodali vragu.”
“In tako, kaj je bilo potem?” “No potom, ko je končal tisti lisjak, je- začel govoriti pa naš odvetnik Lorenzo da Garbagnate. Zanikal je odločno, da bi mi bili opatovi služabniki, in rekel, da je že če.z sto let, kar mu plačujemo le glavni in pašni davek in desetino, kakor je pravično, in mu pomagamo pri branju oliv in •kostanja, in opravljamo vožnje-in kar je naša dolžnost, in več. In nazadanje je izrekel še neko besedo, neko čudno besedo, ki je bila prava za nas . . . Ali se spom-njaš ti, Arrigozzo?”
“A, res,” je odgovoril sin, “spominjam se, da je imenoval nekaj . . . nekako posebno pravico . .. neko pravico ... to je ne-, kaj takega, česar nisem še' nikdar slišal.”
“Gotovo je rekel, da niste več služabniki po pravu, ki se zove preserizione (zastaranje)”, je pomagal grof.
“Prav res, prav tako,” sta zaklicala hkratu oče in sin.
“Hm, boste meni pravili, ki imam vse te reči v mezincu.” “Da bi torej dokazal to ‘disere-zione/^e nadaljeval Miha, “je tudi naš odvetnik privedel svoje vrle priče, najstarejše može- iz vasi in iz okolice.”
“In tedaj?”
“No, tedaj bi moral vsakdo misliti, da je vse v redu, ni res? Kajti, ko imamo to diserezione, je pač reč jasna kot beli dan. Toda, kaj mislite, kaj si je izmislil tisti sodnik, pravičen kakor Pilat? — Glejte, ,je: dejal: “Imamo priče na jedrn in na drugi strani, in vse s-o pripravljene k prisegi. S temi si torej ne moremo pomagati, in ne preostaja drugega, nego da se spor razsodi po božji sodbi.”
“Po božji, sodbi!”
“Tako je rekel — in vse ljudstvo, ki je bilo ia trgu, je začelo ploskati, kakor da bi bil Bog ve kako pametno razsodil. — Vroče železo, je ¡zakričal nekdo, — vre-la voda, je dejal drugi, križi, sem zaklical tudi jaz, in rekel tu mojemu Arrigozzu, naj se on ponudi za Limonto, in se je tudi.”
“In so vsprejeli?”
“Niso, ker so malopridneži. Pa jaz sem mu storil ko j napisati to, ker vem dobro, kakšna je božja sodba po križih in da ni pri tem nikake nevarnosti, kajti tudi jaz sem bil v svoji mladosti jedenkra-t bojevnik za samostan, ko je imel neko pravdo proti Ballaščem, in sem zmagal.”
“Ti si-daljši nego velika sobota,” ga je prekinil grof Oldrado. “Govori o današnji zadevi in povej, kaj so sklenili!”
“Pravo reč so sklenili. Opatov odvetnik je zahteval dvoboj, in sodnik, ki je bil ž njim dobro po-razumljen, mu je pritrdil, in s tem je bilo končano vse.” “Dvoboj cum fustibus et scu-tis, s kijom in ščitom?” je vprašal grof resnobno; “kajti kadar je opraviti s priprostim ljudstvom, se ne rabi viteško orožje.” “Da, s kijem in.ščitom.”
“In kdo se bo bojeval za vas?” “Kdo se bo bojeval? to je hitro rečeno . . . Kdo? . . . vpraša se pač lehko, a bilo je treba biti tam in videti, kdo se je oglasil za samostan: neki velikan z. rudečo dlako in tako širokimi rameni ...” “Tako da niste vsprejeli, vi za-nikmeži, neumneži-”
“Prav za prav se je hotel ponuditi tu moj Arrigozzo, toda jaz nisem hotel in nočem. Še to bi mi manjkalo, da bi mi povrh vseh teh rev prišel v nevarnost sin, ki je jedrna moja tolažba in moje uboge žene, sedaj, ko s'va že oba stara, ter nimava nikogar drugega na svetu.” Na to, obrnivši se proti sinu, ga je prijel za roko in mu dejal: “Varuj se dobro, veš, varuj se, da se ne pustiš spraviti do tega, kajti nikakor nečem, če me hočeš videti živega, in še hočeš videti živo svojo mater, ubogo ženo! Saj dobro veš ...” “Ste mi tolikrat rekli, da ne in ne, in tako, kaj sem hotel?” je odgovoril Arrigozzo. “No, pa saj imamo še štiri dni časa.”
“In te štiri dni te bom držal doma zaprtega in te bom čuval da ne boš mogel . ..”
“Ste pač čuden maž!” je dejal sin, zmiguje z rameni v znak, da se udaja, čeprav le nerad. Na to je obmolknil.
Takrat se je oglasil Ambrož — tako se je zval sokolar — ki je do tedaj bil vedno tih: “In kaj,” je rekel, “ali bi ne mogli tudi mi poiskati kakega bojevnika? kakega, ki se proda ¡za denar, da bi ga dobro plačali, in naj bi se boril za pravo naše vasi?”
“Ne,” je dejal grof, glade si brado, “tega se ,ne more. Tako pravico, da se privede bojevnika, katerega spor ne zadeva, imajo le plemiči, redovniki in bratov^-
v v •	• «
seme.
“Tako nam ne preostane drugega,” je zopet vprašal Ambrož, “nego da vsi pademo v brezno, ali pa da se bo bojeval kak Limontin s samostanskim hrustom?”
“Tako je,” je odgovoril gospodar.
“O, če bi bil doma moj Lupo!” je dejal sokolar, “če bi bil doma, ali vsaj tako blizu, da bi se ga moglo še o pravem času obvestiti, bi tem nasilnikom ne šlo tako gladko.”
“Slišiš,” ga je vprašal Miha, “ali ni Lupo strežaj pri Ottorinu Viscontiju?”
“Početkom,.ko mi le pred petimi leti ušel od doma, je bil res strežaj, a sedaj je njegov oproda, in gošpod Ottorino ge neizrečeno
ljubi, ter slišim praviti, da ne gre nikamor brez njega.”
Ko je to slišal brodar, si je začel kakor prerojen zadovoljno meti roke, šel je hitro gori in doli po dvorani in zaklical: “Torej le brž v Como, hitro, hitro, niti tre-notka ne smemo izgubiti!”
“Kaj, morda veš, da je moj Lupo v Comu?”
“Vem, da je tam Ottorino Vis-conti,” je odgovoril Miha, in obr-nivši se proti sinu: 11 Saj si ga videl 'tudi ti v četrtek, ko sva bila
tam.”
“Koga? tistega mladeniča, tistega titeza, ki naju je pozdravil na obrežju in je govoril z vami?”
“Da.”
“O, seveda sem ga videl. Saj je tisti, ki je bil tako. v prijaznosti s sinom našega ¡gospodarja tu, z ubogim rajnkim Lionettom in je nekdaj bil tu v gradu cela dva meseca ž njim.”
“Torej,” je poprijel stari brodar ves vesel, “le brž domu, da pojemo kaj, in potom hitro naprej, dokler je jezero mirno. — Arrigozzo, ali je vse v redu v ladjici?”
“Da; jadra, vesla, pregrinjalo, vse je še notri; kajti poprej, da bi le hitro prišla gori, sem še vse pustil notri.”
Na to je prijel starec sina za roko, priklonil se grofu in šel proti .vratom, rakši sokolarju: “Mu porečem tudi v tvojem imenu, veš!”
“Le reci mu, le!” jo odgovoril ta.
A oni: “Na svidenje torej jutri bova že tu ž njim.” In je odšel.
“Miha! Miha!” je zaklical za njim grof, “pazi dobro, da opraviš kakor da bi si bil ti sam vse izmislil; da bi se ne- reklo, da sem se jaz vtikal v te reči; ne mika me, imeti še sitnosti zaradi vas .— ali si me razumel?”
“Da, da.”
Drugo poglavje.
Drugi dan je bila nedelja, in cerkvica sv. Bernarda v Limonti je bila odprta. Maševal je neki redovnik, poslan iz Milana; vaški župnik ni hotel imeti opravila zaradi cerkvene prepovedi (inter-dikta). On je bil celó -zbežal iz kraja, ker se je bal Pelagrue, kateri ga je bil obsovražil na smrt. A pri tisti maši je bil samo oskrbnik in njegova družina, Limontini in veliko ljudi iz Civenne in Balagia so bili tam po trgu pred eerkVijo, nekateri v krogih tu pa tam po gorskem 'obronku, drugi pa okoli vodnjaka Reginare, ki je bil nekoliko korakov nad vasjo. Vsi so se pogovarjali o važnem dogodku prejšnega dne — o pogubi, ki je pretila vasi, o neeu-veni hudobiji Pelagrufe, ter o pripomočkih, ki bi se dali še porabiti.
> Sprva so krožili po trgu kaki štirje biriči, ki so sedaj z lepa, sedaj pa z grda skušali spraviti ljudi v cerkev. A ljudstvo je- bilo preveč utrjeno v svojem mnenju, preveč razkačeno radi zadnjih dogodkov in tudi- premnogo števil no, da bi se dalo z lepa pregovoriti, ali da bi se ustrašilo grdili pogledov tistih štirih hajdukov. Ker so ti konečno uvideli, da nič ne opravijo, so se umaknili in šli k cerkvenim vratom ter so stali tam, kakor da bi stražili. Ondi so sprva z ostrimi besedami, potem po bolj prijazno zahtevali, da bi oni, ki so bili blizu vrat, vsaj pokrivalo sneli ¡z. glave. A ljude so nalašč ostali pokriti in so se začeli tik pred njimi semtertja šetati in jih drzno pogledati v obraz z ne-preprijaznim nasmehom; nazadnje so jih začeli celó suvati s komolci, zaganjati se vanje in potiskati jih ter izzivati z žvižganjem in močnim kričanjem.
Pelagrua, ki je klečal v cerkvi blizu žrtvenika, ko je slišal tak šum, je zijal okoli eisbe, in ko je zagledal toliko ljudij in videl njih obraze in vedenje, ki ni bilo tako krotko in pohlevno, kaikor po navadi, je kipoma občutil v srcu nenavadno hrepenenje po svojem domu. Najrajše bi bil hotel biti tam zaprt s svojo družino: s svojimi vrlimi stražami okoli sebe. A znal je dobro zakrivati svoj strah, kajti vedel je, da bi sicer le svojim biričem jemal pogum in ga dajal nasprotnikom.
(Dalje prihod
* V San Franciscu so Kitajci pričeli nabirati za vojni sklad proti Rusiji. Rusija noče umakniti svojega voajštva iz Mongolije, kar je provzročilo spor med Rusijo in Kitajsko republiko.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Po raznih, virih sestavil J. Z.
Po končani vojni kraljice Ane je naselbina Massaehussetts ime1-la eden in trideset let mir. Vendar pa to ni bila doba mirnega razvoja. Ljudstvo je bilo sito vlade kralja Viljema in je imelo vedno prepire z raznimi governerji. Phippsa in njegovo opravo so sovražili vsi. Governer Shut e ni imel najmanjše zaslombe pri ljudstvu. Burnetta in Belcher ja, ki Sta sledila njemu, je ljudstvo trpelo, ker se ju ni moglo znebiti. Glavno sporno točko so tvorile plače. Zbornica je hotela, da dobijo kraljevi uradniki primerno plačo za njih delo. Kraljevska komisija je pa določila uradnikom previsoke plače in se ni ozirala na ljudske želje. Po večletnem sporu je slednjič zmagala ljudska volja.
Ob smrti Karela VI. avstrijskega leta 1740, sta se dva pulila za cesarsko krono: Marija Terezija, hči zadnjega cesarja in Karel Albert bavarski. Oba- sta imela svojo stranko, ki je silila k koritu, in svojo armado. Nastala je vojna1. Kmalu1 so bili v vojno zapleteni skoraj vsi evropejski narodi in naravno sta bili zopet nasprotnici Anglija in Francija.
V Ameriki je bil v tej vojni naj važnejši dogodek osvojitev Louis-Iburga na otoku rta Breton. Louisburg je bil za ono dobo dobro u-trjena trdnjava in je tvoril nekakšen ključ do kanadskih naselbin. Angleži so vedeli, da Louisburg, dokler je v francoski lasti, tvori veliko nevarnost za Novofound-landijo in Novo Skotijo. Governer Shirlay je zbornico v Massachus-settsu opozoril na to nevarnost in priporočil, naj se osvoji trdnjava.
Zbornica je napravila poziv na druge naselbine, naj jih pri osvojitvi Louisburga pomagajo. Connecticutska naselbina je poslala pet sto vojakov; New Hampshire in Rhode Island po tri sto; iz New Torka je prišlo topništvo ; Pennsylvania je pa dala živi jenske potrebščine. Vojska Massachus-settsa je pa štela več kot tri tisoč mož. Glav. poveljnikom je bil imenovan Viljem Pepperell iz Maina. Dne 4. aprila 1745 je odplulo bro-dovje proti Bretonskemu rtu.
Pri Caseadu, vzhodnem rtu Nove Škoti j e je bilo brodovje zadržano za šestnajst dni. Po morju so plavale velike in debele ledene plošče, ki so tvorile veliko nevarnost za plovbo po morju. Dne 23. aprila se je Warren pridružil s svojim brodovjem naselniškemu brodov-ju, ki je sedaj štelo kakih sto ladij. Zadnjega aprila je brodovje priplulo v zaliv Gabarus in je izkrcalo čete na suho. Pod poveljstvom. Viljema Vaughana je štiri sito prostovoljcev marširalo preko polotoka, da vzre franc, baterijo, ki jejtalo 2 milji za mestom. Fran cozi so ‘bili tako iznenadjeni, da so zabili topove in zbežali. Še pred jutrom so bili topovi zopet izvrtani in obrnili so jih proti trdnjavi. Drugo angleško baterijo so postavili na vzhodni strani luke. Ali i-dovje Louisburga je bilo tako močno, da so kroglje napravile prav malo škode. Nemogoče je pa bilo napasti mesto od zadej, ker se je 'tam razprostiralo močvirje. Angleški vojaki so postavili topove na plohe in jih vlekli skozi močvirje. Postavili so baterijo kakih sto korakov od utrdb. Zidovje trdnjave je vseeno kljubovalo kroglam.
Dne 18r maja je angleško brodovje zajelo francosko ladjo s štiri in šest desetimi topovi in drugimi potrebščinami za posadko. Dne 26. maja so Angleži poskusili osvojiti francosko baterijo v luki. Oglasili so se prostovoljci, ki so bili pripravljeni v noči naskočiti baterijo. Ukrcali so se v čolne, da se v temni noči približajo bateriji. Komaj so se približali otoku, so jih odkrile straža. Naskakovalce v čolnih je sprejela toča krogel, ki so bili primorani umakniti se, ko so izgubili sto šest in sedemdeset mož. Po tem porazu je vojni svet odločil, da se mesto vzame z naskokom. Za naskok so odločili 18. juni. Dan pred naskokom jej posadka prosila za pogajanje. Pogajanja so bila kmalu končana. Angleži so sprejeli ponudbo, na kar je angleška zastava zaplapolala nad trdnjavo.
Z osvojitvijo Louisburga so postali Angleži gospodarji Bretonskega rta.
Francija je uvidela, da je z Louisburgom izgubila eno svojih najvažnejših postojank. Odposlala je močno brodovje pod poveljstvom vojvoda d’Anvillskega, da o-svoji Louisburg. Še predno je brodovje priplulo do Amerike, je vojvoda umrl za kugo. Njegov uasled nik je zblaznel in zvršil samomor. Viharji in druge nezgode so popolnoma razdjale brodovje. Enako smolo je imela ekspedicija leta 1747.
Leta 1748 se je sklenil mir v za-padno nemškem mestu Aix-la-Chapelle. Po osemletni vojni niso Angleži pridobili nič, ker so morali Bretonski rt z Louisburgom zopet odstopiti Franciji. Po šestih letih se je vršila še le odločilna vojna med Francijo in Anglijo.
X. New York.
Deset let po vstanovitvi Novega Amsterdama so vladali naselbino ravnatelji. Te uradnike je imenovala Vzhodnoindijska nizozemska družba v smislu pravomo-či, ki jo je imela korporacija. Naselbino na otoku Manhattan so tvorili trgovci. Že dve leti kasneje se je vstanovila Zapadnoindijska holandska družba, ki je imela pravico vstanovljati naselbine za štiri in dvajset let v Ameriki. Svet za naseljevanje se je raztezal od Magellanske ožine do Hudsonske-ga zaliva.
V	aprilu 1623 je priplula ladja New Netherland s tridesetimi družinami. Bili so nizozemski protestantje, beguni iz Flandrije. Imeli so isto versko prepričanje kot francoski hugenot je. Kornelij May je bil vodja družbe. Večina novih naselnikov se je naselila s svojimi prijatelji na otoku Manhattan. Kapitan s kakšnimi petdesetimi ljudmi je nadaljeval svojo pot ob obrežju New Jerseya m odkril zaliv Delaware! Družba je plula po reki navzgor in se izkrcala na vzhodnem bregu. Tu so zgradili močno kočo iz hlodov in jo imenovali forto Nassau. Indijance so pridobili zase z ljubez-njivim občevanjem. Ko so nekaj časa potem zapustili forto, so bili Indijanci užaljeni. Istega leta je Joris, nizozemski kapitan obiskal Hudson. Ustanovil je forto Orange. '
Leta 1624 je pričela civilna vlada v Novi Nizozemski. Kornelij May je bil prvi governer. Njegovi uradni posli so bili enaki delu ravnatelja knpčijske postaje. Že, prihodnje leto je postal Viljem Verhulst ravnatelj naselbine. Iz Holandske so pripeljali govedo, drobnico in prešiče in jih razdelili med naselnike. V januarju 16-26 je bil Peter Minuit imenovan governer jem. Do te dobe so bili še Indijanci lastniki otoka Manhat-
tan.	Minuit je Indijancem odku-nil otok. Za štiri in dvajset dolarjev je kupil več kot dvajset tisoč akrov zemlje. Južno stran so izbrali za utrdbe. Zgradili so hišo iz hlodov in jo obdali z ograjo. Novi Amsterdam je ob tem času štel trideset hiš.
Holandci in romarji v New Ply-mouthu so bili dobri prijatelji. Puritanci so prišli iz Holandske in niso mogli pozabiti dobrega sprejema s strani Holandcev. Saj so bili vsi pregnanci, ki so bežali pred evropejskimi samosilniki v Ameriko.
V	letu 1627 so poslali holandski naselniki svojega poslanca v Plymouth, ki je sporočil angleškim naselnikom, da naj se preselijo v rodovitno dolino Connecticut. Governer Bradford je odgovoril uljudno in Holandce obvestil, da je. Hudson angleška posest in da naselniki v Novi Nizozemski storijo najboljše, ako si preskrbe nove lastninske pravice od zbornice v Plymouthu. Majhna nasprotstva so nastala, ko so posvarili Nizozemce, da naj nikar svojih trgovskih ladij ne pošiljajo v zaliv Narrangansett.
Leta 1628. je živelo na Manhat-tanu dve sto in sedem deset ljudi. Naselniki so se izključno pečali le s trgovino. Njih ladje so obiskale vsak zaliv, pristan in reko med Rhode Islandom in elaDwarom. Naselbina se je hitro razvijala. Hiše so bile krite s slamo in zunaj tesane sirovo. Vendar je bilo pa ‘znotraj precej udobnosti. S kamnatih ognjišč, krog katerih je vrvelo vedno veselo življenje, je odhajal dim skozi lesene dimnike na prosto. Ropot mlinov na sapo je naznanjal novodošleeu, da ima ljudstvo vsega dosti.
Zapadna indijska družba je v letu 1629 izdelala nov načrt za
kolonizacijo, po katerem so lastniki, katere so nazivali patrone, imeli pravico lastovati in obljuditi zemljo. Vsak patrón je smel izbrati v Novi Nizozemski zemljišče, ki je obsegalo 16 milj. Ob obrežju rek, ki so bile ugodne 'za plovbo, pa ni smel lastovati več kot 8 milj. Patrón je bil gospodar na svojem zemljišču. Vladal je kot evropejski grof na svojem fevdnem posestvu. Patrón je moral kupiti zemljišče od Indijancev in tekom štirih let naseliti na zemljišču najmanj petdeset oseb.
V	kratki dobi se je vstanovilo pet takih veleposestev. Tri posestva sta bila v dolini Hudson pod forto Orange. Na četrtem, ki je 'bilo na Staten Islandu, je gospodaril Miha Pauw; peto posestvo se je pa razprostiralo po južnem delu' sedanje države Delaware. Na to posestvo so spomladi leta 1631 poslali naselnike iz Holandske. Samuel Godyn je ibil patrón, vodil je pa naselbino David Petersgn de Vries. V družbi 30 naselnikov se je izkrcal pri Lewis Creeku, kjer je položil temelj za Lewistown, najstarejše naselbino v državi Delaware.
Po enoletnem vspešnem delu se je De Vries vrnil v Evropo in je prepustil vodstvo nekemu Gillis Hosseitu. Zadnji ni bil bistre glave. Kmalu je bila naselbina na robu propada. Neki indijanski glavar ga je osebno razžali. Radi te malenkosti ga je dal prijeti in usmrti. To podlo dejanje je silno razburilo domačine. Indijanci so občevali z naselniki prijateljsko. Zato so se radi tega zločina dvignili kot en mož in poklali vse naselnike. Ko se je De Vries vrnil v decembru 1632, ni našel drugega kot pepel in ogorke. Odjadral je v Virginijo po razne potrebščine. Ali še predno se je vrnil, je lord Baltimore dobil od angleške vlade pravico^ da sme zasesti vso državo Delaware. Holanski patrón je izgubil svoje starejše pravice.
V	letu 1633 je prevzel vlado Nove Nizozemske Wouter van Twiller. Tri mesece so Holandci kupovali zemljišča od Indijancev okoli Hartforda, ob mestni meji so pa zgradili močni trdnjavi podobno utrdbo. To je bila prva. forta ob reki Connecticut. Puritanci se niso hoteli odreči svojim pravicam. V oktobru istega leta so poslali iz Plymoutha oboroženo ladjo, ki je plula mimo Hartforda, ne da bi se vstavila pred forto. Nadaljevala je svojo pot do reke Farmington. Tu so sel Angleži izkrcali in zgradili forto Windsor. Dve leti kasnejo so Angleži ob ustju reke Connecticut zgradili forto Saybrook. Zdaj je bila holandska forta pri Hairtfordu brez vsakega pomena. Angleške naselbine so se množile okoli Hartforda in končno so Nizozemci izročili svojo vzhodno postojanko svojim močnejšim nasprotnikom.
Do sedaj so štirje veliki narodi imeli svoje naselbine v Ameriki. Leta 1626 so se Švedi odločili, da ustanovijo svojo naselbino. Protestanski kralj Gustav Adolf je izdelal načrt za naseljevanje in v ta namen podaril štiri sto tisoč dolarjev. Namen naselniške družbe je bil ustanoviti zavetišče za preganjane protestante in razširiti švedsko trgovino. Ali predno so izvršili načrte, je bil kralj Gustav zapleten v tridesetletno vojno. Denar za naselniške namene so porabili za vojne potrebščine. V novembru 1632 je švedski kralj padel v bitki pri Liitzenu. Marsikdo je mislil, da so s smrtjo kralja zaspali naselniški načrti. Ali Oxenstiern, veliki švedski minister je dokončal započeto delo. Obnovil je pravomoč družbe in po štiriletnih pripravah je načrt vspel.
V	tej dobi je Peter Minuit zapustil holandsko službo in se u-dinjal Švedom. Njemu so izročili vodstvo švedske naselbine. Leta 1637 je družba Švedov ln Fincev zapustila Stockholm, da se naseli v Ameriki. Zemljišče so kupili od Indijancev pri rtu Henlopen, kateremu so dali ime Nova švedija. Izkrcali so se ob izlivu reke Branddywine, na severu sedanje države Delaware. Ob malem potoku, kakih šest milj od zaliva so ustanovili naselbino z majhno forto. Naselbini so dali ime Christiana.
Naselbina je vspevala. Ladje, ki so se vračale v Stockholm, so nosile s seboj pisma, v katerih so naselniki opisavali krasoto nasel-
bine. Pisma so imela veliko privlačno moč. Nekoč so morali v letu 1640 zavrniti v Stockholmu več kot sto družin, ker ni bilo zanje prostora na ladjah. Ob Delaware zalivu so se dvigale prijazne vasi z dobro urejeno industrijo. Med prvimi naselniki so bili Švedi res najbolj delavni in inteligentni ljudje.
Qblasti v New Amsterdamu so z zavistjo gledale na mlado in procvitajočo naselbino v zalivu Delaware. Viljem Kieft, ki je bil naslednik nezmožnega governer-ja Van Tvillerja, je posvaril naselnike v Christiani, naj nikar ne prodirajo proti holandskim naselbinam. Švedi se niso brigali za svarilo, marveč so širili in utrjevali svojo mejo. Governer Kieft je poslal večjo družbo naselnikov, da znova zgradi forto Nassau. Švedi so smatrali obnovitev forte za nevarnost njih naselbine. Za obrambo so zgradili na otoku Tinicium močno forto iz meces-novega lesa. Tukaj se je governer Printz leta 1643 naselil za trajno bivanje.
(Nadaljevanje.)
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
Komaj je Varne j povoljno odgovoril na vprašanje, je dama hi-fela k durim in zaklicala: -— Janeta . . . Janeta . . . pridite takoj v mojo toaletno sobo! — Potem se je zopet obrnila k Varneju in ga vprašala, ako nima zanjo druzega sporočila.
—	Ta le list, spoštovana gospa je za vas, — je rekel, ko ji je izročil -v škrlatno rdečo svilo zavit zavojček, — to je znamenje ljubezni za kraljico njegovega srca.
Dama je hitro s pomočjo Janete, preprosto oblečene in brhke hčere Fosterja odvezala svilene trakove, na kar se je prikazala ovratnica iz orientalskih biserov, v katero je bil zataknen dišeč listič. Dama je površno pogledala ovratnico in jo izročila Janeti, da je lahko hitro prečitala listič.
—	Plemenita dama, — je rekla Janeta. — Nobena kneginja ne nosi bolj dragocenih draguljev . . . Vsak biser je vreden enega fevdnega posestva.
—	Vsaka beseda na tem lističu je več vredna, kot obe vrsti biserov . . . Dekle pojdi z menoj. Moj gospod prihaja in moram se okinčati. Mojster Varnej! . . . Prosi me, da naj vas sprejmem dobrosrčno. Povabim vas za popoldne v mojo sobo ... pa tudi vas, gospod Foster. Pripravite vse za sprejem mojega gbspoda.
Po teh besedah je odšla.
“Hm, obnašati se zna že dostojanstveno, — je rekel Varnej — kot bi že ž njim delila njegovo dostojanstvo. No . . . pametno je, da se privadimo uloge, katero nam je določila usoda . . . Mladi orel mora prvo pogledati solnce, predno poleti proti njemu.
—	Ako je treba nositi pri vladanju glavo po konci, potem bo to kmalu znala, — je pripomnil Foster. — Kmalu bo samosvoja. Mojster Varnejj že sedaj me ne vboga.
—	Potem je to tvoja napaka,.. čmern fant! — je rekel Varnej, — ker ne poznaš druge vrste vpliva kot surovo silo. Kaj jo ne moreš zabavati z godbo in drugimi enakimi bedarijami? Kaj ne znaš s pripovedovanjem pravljic o strahovih ostrašiti jo pred zunanjim svetom. Pokopališče je blizo . Tedaj je lahko poklicati strahove, ki bodo krotili ženske.
—	Mojster Varnej ne govorite tako. Živih ljudi se ne bojim, z mrtveci na pokopališčih se pa šalim nerad. Verjemite, da je treba imeti junaško srce, ako se živi v taki soseščini.
—	Drži tvoj babjeverni jezik za zobmi! — je zarohnel Varnej. — Povej mi, kako je Tresiljan prišel do zadnjih vratič?
—	Tresiljan? Ga ne poznam! Še nikdar nisem čul njegovega imena.
—	Ej, ti malopridnež, — je začel Varnej. — To je gorska kavka, kateri je stari Robsart določil svojo lepo hčerko, ki je sedaj priletela sem, da poišče ubežnico. Sedaj se je treba posvetovati. On
si domišlja, da se mu je zgodila krivica, pa tudi ni ponižen hlapec, ki bi mirno sprejel take stvari. K sreči še nič ne ve o najinem gospodarju in meni, da ima opraviti le z menoj. Vraga, kako je neki prišel sem?
—	No, z Miho Lamburnom.
—	Kdo je to? — je vprašal Varnej. — Pri Bogu, obesi snopič slame nad vratmi in povabi vsakega lopova notri, da bo videl, kar bi ti moral skriti pred soln-cem in svetlobo.
—	Mojster Rihard Varnej. Ali je to plačilo za mojo zvesto službovanje? — je odgovoril Foster.
—	Ali mi niste naročili, da naj poiščem za vas fanta, ki ima1 dober meč in široko vest? Ali se nisem pošteno trudil, da izvedem ivaš nalog ... To vam je znano, da nimam znanja s te vrste ljudmi .. . dokler ni prišel tale veliki fant, ki je po vašem okusu in se kot star znanec vsilil pri meni. Spolnil sem vašo željo; No, zdaj sem pa dobil lepo hvalo zato.
—	Ali je ta človek, ki je tak, kot si ti, le da se ne obdaja s ter-cialstvom, ki pokriva tvoje srce, kot zlata barva rjavo železo, privlekel Tresiljana s seboj?
‘ — Seveda, — je rekel Foster.
—	Resnici na ljubo moram povedati, da ise je Tresiljan razgovar-jal z našo lepo punčko, mejtem ko sem govoril z Lamburnom.
—	Neprevidni lopov! Oba sva izgubljena! — je viknil Varnej.
—	Vedno hrepeni po hiši svojega očeta, kedar jo zapusti njen gospod. Ako jo ta pridigjoei tepec zopet, izvabi v gnezdo, smo vsi izgubljeni.
—	Ne bojte se, — je menil Foster. — Noče slediti njegovemu1 vabljenju. Ko ga je zagledala, je zakričala, kakor bi bila vzrla strupeno kačo.
—	To je dobro . . . Ali ne moreš izvedeti od tvoje hčere, kaj sta. govorila ?
—	Mojster Varnej. Moja hči ne sme vedeti nič o naših zadevah. Duša mojega otroka ne sme priti v nevarnost radi vas ali vašega gospodarja.
—	Bedak! Kdo pa hoče ta mlečnati obraz izrabiti za naše načrte, ali da pojde v družbi svojega očeta v pekel. Neposredno pa lahko izveš marsikaj od nje.
—	To tudi izvršim. Janeta mi je pripovedovala, da je dama tožila o bolezni svojega očeta.
—	Dobro! Ta migljej nam lahko koristi! — jcvskliknil Varnej. — Ali dežela se mora iznebiti tega Tresiljana! Ne izročim rad zadeve komu druzemu. Sovražim ga kot strup. Njegove oči vplivajo name kot volčjak. Malo preje bi se ga bil rešil, da ni spodrsnila moja noga. Da ni‘ prišel oni fant na pomoč, pa nevem ali bi bila oba na potu v nebesa ali pekel.
—	Kako malomarno govorite o takih nevarnostih! — je rekel Foster. — Vi imate hrabro srce . . Ne šel bi pa z vami, ako ne bi upal, da bom še dolgo živel na svetu in imel čas za pokoro.
—	O, ti boš tako dolgo živel kot Metuzalem, — je odgovoril Varnej, — pa obogatel boš kot Salomon in se izlil v pokori, da bo tvoja pokora bolj slavna in poznana kot tvoje lopovščine. To že nekaj pomeni! Na Tresiljana pa ne smeva pozabiti, ker gre za najino srečo.
—	To je radi tega, ker se dru-
žim s človekom, ki ne pozna niti toliko Sv. pisma, da bi vedel, daje vsak delavec vreden svojega plačila. Jaz moram kot vedno opraviti delo in vzeti nevarnost nase.	!
—	Nevarnost! Kje je nevarnost? — je pričel Varnej. — Ta fant bo zonet prilezel k tebi ali v tvojo hišo. Ako ga boš smatral za tolovaja, ga boš pozdravil z jeklom in vročim svincem. Še pes na verigi popade vsakega, ki se približa njegovi uti. Ih kdo naj: ga graja radi tega?
—	Da opravljati moram pasje delo in seveda dobim tudi pasje plačilo, — je rekel Foster. — Mojster. Varnej! Prisvojili ste si lepo posestvo, jaz sem le najemnik, katerega se lahko spodi, kedar hoče.
—	Aha, ti b bil rad lastnik mesto najemnik. Dobri Tone, to se lahko izvrši. Ali kaj takega se ne-zasluži, da odstopiš lepi papigi le nekaj sob. Zapreti moraš vrata in okna, da ptiček ne bo ušel. Pomisli. Hišo z vsemi dohodki cenijo, da vrže na leto devet in sedemdeset funtov, pet šilingov, pet in pol penija. Dela, o katerih se
molči,, pa lahko pomnožijo te dohodke. Zdaj pa pripravi kosilo in čašo dobrega vina. Ako bom obiskal tega ptička, moram biti vsaj zunaj gladek in olikan.
Ko sta se opoldne sešla, je bil Varnej v obleki dvorjana tedanje dobe. Tudi Foster je bil na zunaj spremenjen, v kolikor ga je mogla spremeniti druga obleka.
—	Pisan si kot ščinkovec v prazničnem pomladanskom perju, je rekel Vame j po kosilu. — Mogoče začneš žvižgati vesel ples. Ali oprosti. To bi mogoče pro-vzročilo, da te izključijo iz občine čistih tkalcev, natančnih krojačev in svetih pekov v Abingdonu, ki hladijo svoje orodje, medtem ko se vnemajo njih možgani.
—	Vam odgovarjati bi pomenilo .. . oprostite primero . . . metati bisere pred svinje. Raditega vam bom odgovoril v duhu, katerega vas je učil razumiti kralj sveta.
—	Govori, kakor hočeš. Foster, tvoje besede oživljajo, kakor kaviar in druga enaka sredstva zboljšajo okus vina.
—	No povejte mi, — je pričel Foster, — ali se ne služi bolje našemu gospodarju, ali ni njegova predsoba bolj prilieno napol-nena, ako so krog njega dostojni, bogaboječi ljudje, kakor znani pretepači in pohotneži kot Tideslij in Kiligru ali Lamburn in drugi enaki ljudje, katerim gledajo vislice iz oči, in katerih pravice so zajamčene v umorih?
—	Mojster Foster, umirite se! Kdor lovi razno divjačino, mora imeti tudi sokole raznih vrst . take s kratkimi in take z dolgimi peroti. Pot, katero hodi moj gospod, ni ravna, in raditega mora zbirati ljudi krog sebe, ki so vsakemu zadržku kos. On potrebuje veselega dvorjana, kot sem jaz, da napravi red v sprejemni sobi in potegne meč, kedar gre za čast njegovega gospodarja . . .
—	Pa, da damam zašepeta kakšno besedico zanj v uho, ako se jm ne more približati sam, — je segel Foster vmes.
—	Potem, — je nadaljeval Varnej, ne da bi se ozrl na opa'zko, •— potrebuje advokate, da zanj delajo pogodbe, listine in najdejo pota, kako se lahko najboljše izkoristi cerkveno last, občine in monopole .. . Potrebuje tudi zdravnike, da znajo zabeliti vino; potrebuje kabalisle kot Dija in Alana, da zagovarjata hudiča ... in potrebuje predrzne fante, ki se spoprimejo tudi s hudičem . . . Pred vsem pa potrebuje take bogaboječe, nedolžne, puritanske duše, kot si ti Tonček, ki se zoperstavi satanu in poleg opravlja njegovo delo.
—	Vi, vendar nočete izreči, da naš gospod, katerega smatram za najplemenitejšega človeka, rabi taka nizka in grešna sredstva, da bi dosegel višje dostojanstvo?
—	Pst. Tiho! Človek ne glej mo tako temno! Mene ne goljufaš . . . Tudi nisem v ¡tvoji moči, kot si domišljajo tvoji šibki možgani, ker sem ti odprto povedal stroje, vzmete in vijake, katerih se v nemirnih časih poslu-žijo ugledni možje, da dosežejo dostojanstvo za dostojanstvom . . Ti praviš, da je najin gospod najplemenitejši ? Amen! ... Še toliko bolj potrebuje ljudi, ki v njegovi, službi ne poznajo vesti in vedo, da padeje ž njim v prepad, raditega so pripravljeni žrtvovati zanj kri, boga.tstvo, dušo in telo.
—	Povedali ste resnico. Kdor je glava stranke, je podoben čolpu na valovih, ki se ne dviga sam, marveč ga dviga visoko val, na katerem počiva.
—	Foster, ali' so reči, ki so bile poslane iz Londona v redu? Ali je po volji gospodarja vse v za-padnih sobah?
—	Vse je v redu, — je odgovoril Tonček, — tako krasno urejeno, da si tudi kralj za svojo svatbo ne more želeti kaj boljšega. Dama Arni sedi v njih tako ponosno in veselo, kot bi bila sabinska kraljica.
—	Tone, tolikor boljše! Svojo srečo morava kovati na njenih željah . . .
—	Potem zidava na pesek! — je pripomnil Foster. — Kedar bo jadrala v polnem dostojanstvu P avtoriteti njenega soproga, kako bo gledala name, ki sem njen jet-ničar in jo pridržujem proti njeni volji kot gosenco v tem stanem zidovju, mejtem ko bi bila rada kot pisan metulj v vrtu
(Dalje prihodnjič.)
IMENIK
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavij a štv. 1., Chicago,
m — Pred.:	Alois Jalovec, 969 W.
18th St. — Taj.: Jos. Versčaj, 1504 S. 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Seje se vrše vsa ko drugo nedeljo u mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle, 111.—Pred.: Thomas Golob, cor. 8th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 2nd St. — Blag.: A. Meznarič, 1101 — 1st St.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown,
Pa.-r-Pred.: Fr. Smarekar, b. 546. Cone-maugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Peijuk, 524 Broad St., Johnstown, Pa.
—	Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	_Društvo Bratstvo štv. 4, Neff,
Ohio. __ Pred.: Leo. Plahuta, b. 186,
Steel, Ohio. — Taj. John Mauri.. Box 42, Neff, Ohio. — Blag. Loorenc Potočnik, box 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland, Ohio. — Pred. Fr. Černe, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj. Ant. Peterlin, 1143 E. 63rd St. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave., N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan, Pa. — Pred.: John Kvartič. — Taj.: Jacob Drmota, box 427. -—■ Blag.: F. Miklavčič, B. F. D. 3, b. 43, McDonald, Pa.
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68,—Blag.: Val. Red-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, 111. — Pred. Anton Brence, 9652 Ewing Ave. — Taj. Budolph Lustig, 9463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9, Vale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b. 73.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag,- M. Izlakar, b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock
Spring, Wyo.—Pred. F. S. Tauchar, 440 7th Street. — Tajnik:	Jos. Pishler,
308—6th Street. — Blag.: Val. Staliek, 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn, Wash. — Pred.: Amt. Stanfel, b. 361.— Taj.: Matt Kučan, b. 906.—Blag.: Geo Švab, b. 486.—Vsi v Boslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Šobar, E. F. D. 7, b. 2. —Blag.: John Sablich, b. 464.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, K. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagore, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O.— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Waukegan, 111. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica St. — Taj.: Jacob Podboj, 618 — 9th Street. — Blagajnik: Blaž. Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Pred.: Louis Bewitz, 198 1st ave.—Taj.: John Bezel, 406 Virginia St:
—	Blag.: Frank Semoni, 377 Virginia Street.
Ave. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E. 31st St. — Taj. Jacob Hlebčar, 1649 E. 31st St. — Blag.: JoKn Tomšič, 1740 E. 29th St.
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469, Stone City, Kans. — Taj.: Mihael Maček, box 484, Stone City, Kans.—Blag.: Ignac Černe, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn. —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479i — Blag.: Anton Boljka, box 442.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo, Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219
Eiler Ave. — Taj.: Fr. Stupar, 1206 Berwind Ave. — Blag.: Jacob Henings-man 1230 Berwind Ave. — Seje vsakega 1. dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun-tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288. —Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza-nič, b. 297, Trimountain, Mich.-—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh,
Pa. — Pred.:	Anton Resnik, b. 178,
Madison, Pa. — Taj.: Jos. Hauptman, b. 140. — Blag.: Jacob Okoren, b. 73, Arona, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe, b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 84. —Blag.: Fr. Gorenc, B. B. 3, b. 246, Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Anton Shif-
frar, b. 64.—Taj. John Baspet, b. 237. Blag.: Ig. Bozovičar, b. 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvorani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac, Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož-nik.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu. t
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b. 111.—Taj.: Jos. Mihelič, b. 83.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mich.— Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va.—Pred.: Jos. Rus, b. 188. —Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir. Kans.—Pred.: Ant. Indihar, b. 204, Chicopee, Kans.—Taj.: A. Potisek, b. 181, Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St. — Taj.: Fr. Stoniša, R. F. D. 57 b. 66. — Blag.: Fr. Bittenc, 108% N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winter-quarters, Utah.—Pred.: Mihael Simšek, box 34. Taj.: Fr. Markošek, b. 1. (za expresne posiljatve B. R. Scofield, Utah. Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društve Naš Dom štv. 33, Am-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b. 146. — Taj.: Valentin Repovš, b. 591. —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Ambridge, Pa.
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt Purk, 2611 W. Michigan Ave..—Taj.: Anton Radkovič, 742 Holmes ave.—Blag.: F
Mervar, 701 Holmes Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. šular, R. R. 2, box 86, Cherokee, Kans.—Blag.: Ant. Rižnar, h. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock, Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, h. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Tau-čar. — Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društve Proletarec štv. 37, Lo-welTville, O.—Preds.: Andreas Dobnik,
R.	F. D. No. 1, box 132, Poland, O. — Taj.: Lovrenc Tomažič, R. F. D. No. 1, box 132, Poland, Ohio. — Blag.: John Ribič, box 315.
38.	_Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha,
Wis.__Pred.: John Ahlin, 360 Oak St.
Taj.: Frank žerovec, 264 N. Congress St —Blag.: Fr. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39, Chicago, 111.—Pred.: Fr. Hudale, 1340
S.	42nd Ct. — Taj.: John H odseli ar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St. — Jed. zast.: Felix Namors.—Redne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango, Colo.—Pred.: Anton Hegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, ,Pa.—Pred. Frank Suša, R. F. D. No. 2, box 138. — Taj. Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, box 107. — Blag.: Ant. Retar, R. F. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aldridge. Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.	—Društvo Aurora štv. 43, Aurora. Minn. — Pred.: Vinc. Mikulič, b. 21. — Taj.: John Žumer, b. 13. — Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 1% popoldan.
44.	—Društvo Danica štv. 44, Cone-maugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 574.—Taj.: John Brezovec, b. 6.—Blag.: Jos. Dremelj, b. 275. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu oh 2 uri pop. v Slovenskem Izobraževalnem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Ore. — Pred.: Joseph Zolar, box 176. — Taj.: Matt Skoff, box 307.
'— Blag.: Joseph Frošt, box 344.
47.	—Društvo Illinois štv. 47, Springfield, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 1602 E. Capitol Ave. — Taj.: John Podlesnik, 1826 S. 17th St.—Blag.: Fr. Golob, 1818 Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Žvegličevi dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društvo Triglav štv. 48, Barberton, O,-—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Pr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. ■— Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio.
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Girard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362. Taj.: Frank Geršak, box 408.—Blag.: Alojz Strah, box 408.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton, Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, R. R.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag.: Karl Vrabič, b. 445.
51.	—Društvo Narodni Dom štv. 51, Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha, b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Rigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—Blag.: Mih. Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob % 10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare.
53.	—Društvo “V Boj!” štv. 53, Col-linwood, O.—Pred.: Andrej Pelan, 5608 Culcuta Ave.—Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood, O. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobrata Travni-karja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, L. Box 43. — Taj. Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Zibert, L. Box 11. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dp. v dvorani “Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Palestine, O.—Pred.: Jacob Cof, box 115. Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavčič, b. 31.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c.
0.	Knauth, Nachod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Kerrigan Av., West Hoboken, N. J.—Blag. Fr. Ojster, 757 E. 179th St. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
57.	—Društvo Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Pr. Kučar, b. 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701.— Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wübur-ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71. Taj.: Fr. Laufar, h. 71. — Blag.: John Majdič, b. 56S.
59.	—Društve Zavednost štv. 59, De Pue, 111.—Pred.: Joe Dolinšek,—Taj.: Jos. Urbanc, b. 253. — Blag.: Dan Badovinac, b. 341.—Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 Lloydell, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, b. 31. Taj.: Jacob Kovsca, b. 115. — Blag.: •Tolfti Jereb, box 16.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert, Minn.—Pred.: Vikt. šteh, b. 92.—Taj.: Frank Gimpel, b. 18.—Blag: John Stebe, b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 6th St.-—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St.. Blag.: John Plautz, 329 — 6th St.
63.	—Društve Bistrica štv. 63, Rilton, Pa.—Pred.: Joe Poglednik, b. 216.— Taj.: Rudolph Sparhakel, b. 158. — Blag'.: Jos. Poglednik, b. 216.
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, R. F. D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-hlikar, b. 89 R. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, R. R. 1, b. 62.—Taj. Rochus Godina, R. F. D. 2, b. 125. — Blag.: Fr. Žnidaršič, R. F. D. 2, b. 57.—Vsi v Mulberry, Kans. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobr. M. Zupan.
66.	—Društvo Prosveta štv. 66, Alix, Ark.—Pred.: Matt. Pivk, R. F. D. No.
1,	Altus, Ark. — Taj.: Frank Mazek, b. 26. — Blag.: Gregor Salamon, h. 26.
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Huntington, Ark. — Pred.: Anton Prebil. —- Taj.: Karl Petrich, b. 136. — Blag.: Anton Medved.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Bači ne, Wls.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 How land Ave. — Taj.: Ferd. Kramberger,
730 Burbeck St. — Blag.: Mar. Bajuk, 730 Burbeck St.
69.—Društvo Napredek štv. 69, Eve-leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Fr. Steblaj, 508 Grant Ave.
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Radley, Kans.—Pred.: Fr. Vehar, b. 47, Radley Sta., Pittsburg, Kans.—Tajnik: Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Kramar, b. 92, Radley Sta., Pittsburg, Kans.—Seje vsako drago nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden, Ul- — Pred.: Fr. Reven, 'b. 12. — Taj.: Jos. Jurak, b. 426. — Blag.: Simon Kaučič.
75.	—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Anton Janaček.
—	Taj.: Leuis Aristovnik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik, b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skidmore, Kans.—Pred.: John Alič, R. R No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, R. R. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka ob 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Df Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamovz, 1142 Market St. — Taj.: Frank Rep, 1108 Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Louis St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor,
Pa.—Pred.: Fr. Boštjančič, b. 89.—Taj. Louis Bonač, b. 275.—Blag.: Jos. Horvat, b. 118.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 337. —- Taj. Rudolph Jazbec, b. 268.—Blag.: Math. Kavzlarič, box 22.
80.	—Društvo Sovoboda štv. 80. Brere-ton, 111.—Pred. Thomas Felc, Brereton,
111.	— Taj.: Filip Oreškovic, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, h. 87. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9% uri dop.
81.	—Društve Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler. b. 47.—Taj.: George Forstner, box 615.— Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, R. F. D. 3, box 57.—Taj.: Fr. Šuštarič, R. F. D. No. 3, b. 56.—Blag.: Mihael Lompret, b. 54, R. F. D. 3.
83.	—Društvo Planina št. 83, Bingham, Utah.—'Pred.: John Samec, b. 78.
—	Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv. 85, Orient, Pa. — Pred.: John Volk, b.b. 133. — Taj.: Jacob Novšek, b. 105, Orient, Pa. — Blag.: Anton Korbar, b. 7, Edenborn, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86, Chicago, 111. — Pred.: Ant. Pue, 1340 So. 42nd Ct. — Taj.: Er. Slaan, 604 N. Curtis St. — Blag.: Jos. Goričan, 726— 728 Grand Ave. — Vsi v Chicagu, 111.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu na 527 Milwaukee ave.
87.	—Društvo Prostomisleci štv. 87, Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202.—Taj.: Valent. Urbas, b. 58.—Blag. Pr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Rim, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak b. 222, — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.— Blag.: Lenard Mihen, b. 68.
89.	—Društvo Glas Naroda 89, Mid way, Pa. — Pred.: Pr. Zernik, b. 39. — Taj.: Martin Pershina, R. P. D. i, box 62, McDonald, Pa. — Blag.: Vinc. Janežič, box 34.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90, Hackett, Pa. — Pred.: Er. Volk, b. 164. —Taj.: Matt Furar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Hackett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91. Johnston City, 111. — Pred.: Josephi Cigole. — Taj.: Matt Hren, box 287. — Blag.: Ant. Donat, box 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, R. F. D 4, to. 86, Girard, Kans. — Taj. Fr. Wegei, b. 55, Franklin, Kans.
—	Blag.: Matt, šetina, b, 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93, Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič, b. 5. — Taj.: John Daničič, R. F. D. 3. b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colorado City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, b. 389. — Taj.: Fr. Klun, box 118. —■ Blag.: Fr. Starec, 318 S. 6. St.—Seje prvo soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby, 111. — Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. -Taj.: Joseph Mencin, to. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, 111. -— Pred.: Leo Zve-glicb, Livingston, 111.—Taj.:. Fr. Krek. Blag.: John Muvrin, ib. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer,
Pa. —- Pred.: Henrik Slapničar, b. 121. —- Tajnik:	Fr. Mišič, box 146. —
Blag.: Fr. Meršak, b. 159.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br. J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle,
Ul. — Pred.: Teo. Grgovic, 5th Uuion St. 1403. —- Tajnik: Ignac Volk, 445 Sterling St. — Blag.:	Themas Golo-
bič, 203—2nd & Uion St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Anton Skube, b. 333. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos. Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton Žitnik, b. 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Matt Božič, box 293. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, to. 24. — Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, to. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chicago, 111.—Pred.: Rose .Sever, 1925 W. 21st St. — Taj.: Elizabeth Kure, 2634 So. Hamlin Ave.—Blag.: Mary Hočevar 2317 So. Leavitt St. — Vse v Chicago, 111. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So. Centre Ave.
103.	—Društvo Jutranja Zora štv. 103. La Salle, HI. — Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St. — Taj. Fanny Novlan, 5th Croset St. 528. — Blag.: Marija Pirnat, 1237 Main St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesesu od 1. uri pop. v dvorani Mrs. Potink.
104.	—Društvo Zavedno Slovenke štv. 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag.: Antonija Svet, 1685, E. 31st St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. — Pred.: Fred. Matelič, 517 W. Washington St. — Taj.:
John Šekli, 966 W. Pearl St. — Blag.: Frank Kanalec, 501 W. Washington St.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa. — Pred,: Alois Oapude, to. 86. — Taj.: Ignac Muršec, to. 328. — Blag.: Jos. Susterič, box 94.
107.	—Društvo Planinski Raj št. 107, St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3404 S. 2nd Street. — Tajnik: John Bertoncelj, 3404 S. 2nd Street. — Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na 9th St. in Alben ave. ob 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Marija Hrast, box 52. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich.
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v meseeu ob 2. uri v prostorih tor. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv.
110,	Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn.—Taj.: Anton Mahne, b. 152. — Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. Ill, Aurora, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11- — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Neža Lesar.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv 112, Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — Taj.: John Kostelic, b, 161. — Blag.: John Ghesarek, b. 16.
—	Vsi v Bearcreek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56.
111-—Društvo živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmesecu od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost štv 115, Joliet, 111.—Pred.: Pr. Vreček, —Taj.: Mihael Likevieh, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drago nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv. 116, Lincoln, HI. — Pred.: John Hočevar, 717 Vichitte Ave. — Taj.: Job. Ti-eer, 625 Oklahoma Av.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društvo Novi Dom štvr. 117 Yukon, Pa. — Pred.: Mike Maskovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, to. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa.
118.	—Društvo Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gregu ras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Rudolph Rojtz; 4809 Butler St. — Blag.: Joseph Lokar, 4745 Hatfield St. — Vsi v Pittsburg, Pa.
119.	—Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120.	—Društvo Gorenjec štv. 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Andrej Mlekush, b. 26. — Blag.: Andrej Jagič, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. — Taj.: Peter Puhek, 190 Rankin Street. — Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa. — Pred.: Pr. Skubic, b. 143, Oolona, Pa. — Taj.: George Smrekar” b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, b. 91.
123.	—Društve Vipava štv. 123, Panama, HI. — Pred.: Joseph Ferjančič, to. 10.—Taj.: Andr. Illeršič, to. 831.—Blag: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama,
111.
124.	—Društve Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Er. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verfbajs, b. 90, Forest City, Pa. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop. v Forest City, v mestni dvorani.
125.	—Društvo Hitobing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Fr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St.
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lab, 1268 E. 55th St. — Taj.: John Jug, 1096 East 67th Street. — Blagajnik: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo “V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. Ci rar, b. 55.
—	Blag.: Ignac Jert, box 84. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri dop.
128.	—Društvo Narodne Slovenske št.
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 4247 — llth St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Rački, 4211 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil-mersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: John Gorjup, 3424 W. 97. St.'— Taj.: Carl Penko, 951 E. 70. St. N. E. — Blag.: Ant. Cugelj, 1387 E. 39 St. N. E. — Seje -^sako drago nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Jane, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Douglas Ave.—Blag.: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, HI. — Pred.: Milan He gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. — Blag.: Felix Seljak, 1419'W. 18th St. — Redna mesečna seja ysako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski' Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Predsednik: Mihael Burgar, Klein, Mont.—Taj.: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli. 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Poza^ relli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 Buckeye Rd., S. E.
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Jacob Oblak, b. 201. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135, Brooklyn, Ohio. — Pred.: Er. Jesenovec, 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. — Taj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S.
W., Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhel, 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136,
Manderfield, Mich. — Pred.:	Vinko
Butkovich, box 46, Dodgeville, Mich.
—	Taj.: Wm. Kroll, box 49, Dodgeville, Mich. — Blag. Nik. Malnar, box 75, Dodgeville, Mich. — Seje vsako tretjo nedeljo v mescu ob 10 uri dop.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62nd St.
—	Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev.
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič. b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O.—Pred.: Er. Cergol, 6328 Storer Ave. S. W.—Taj.: Mihael Erjavec, 701 Berk St. — Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Rd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y, — Pred.: John Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: John Gasparin, 35 Scholes St. — Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141. Calumet, Mich. — Pred.: Pr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 144. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collinwood, O. — Pred.: John Prašnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj.: Martin Podgorelec, 16002 Saranac Rd. — Blag.: Louis Blatnik, 15511 Saranac Rd.
143.	—Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič box 143. — Taj.: Frank Smith, b. 4.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v East Helena, Mont.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Anton Žele, RED No. 7, box 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Pr. Camenchek, b. 452. — Blag.: John Hotko, to. 452, Fairchance, Pa.— Vsi v Fairebance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
145.	—Društvo Slavček v Cliff Mino, Ra. —• Pred.: Jos. Janezek. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Pr. Za-goda, b. 222.
146.	—Društvo Kanarček v Messmore
Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovič, box 61, Edenborn, Pa.—Blag.: John Cvetkovič, b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st SL — Taj.: Ignac Jerič, 3877 Lakeside Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair Ave. — Vsi v Cleveland, O.
148.	—Društvo Zorislava v Franklin,
Pa. — Pred.: Josefa Urbas, box 786, Conemaugm, Pa. — Taj.:	Frančišk»
Vidrich, box 523, Conemaugh, Pa -Blag.: Jožefa Lofko, box 514, Conemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izotor. Domu, Franklin Bors.
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Mi klavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43.—Blag.: Anna Kerin, b. 257. — Seje vsako tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar to. 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, HI. — Pred.: Peter Kokalj, b. 342. — Taj.: Jacob Bregant, b. 512.
—	Blag.: Fr. Zadel, to. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred.: Matt Slabe, box 681, Struthers, Ohio. — Taj.: Anton Drobnič, b. 596, Struthers, O.— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Sbobar, b. 692. — Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. ■— Pred.: Josephina Liveck, b. 139. —■ Taj.: Marija Legan, b. 11.
Blag.: Josephina Pavliha, b. 139.— Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, HI. — Pred.: John Zelene. — Tajnik: Mihael Vidič. — Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v meseeu od 1. uri pop. v dvorani br. Lukas Gabrovec.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 167, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda 3. — Taj.: Nick Glagovšek, to. 15. — Blag.: Nick Glagovšek, b. 15. — Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, t Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Road,' Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalich, b. 289. — Blag.: Pr. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. -— Blag.: Ant. Nerat, to. 91. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 168, Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrovšek, 38—13th St. — Taj.: Matt Janesh, 41 — 13th St.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.: P . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.— Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa. — Pred.: Leo Stermole, box 433. — Tajnik: Pr. Cerovac, box 830, Buxton, Iowa. — Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijolica, štev. 164, frontenac, Kans. Pred.: Marv Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, to. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št. 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b. 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako četrto nedeljo v meseen.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166, Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št.
Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, to. 145. — Blag.: Klara Klančnik, / b. 38.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda, b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag.
Joe. Britz. — Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev. 169, Fitz Henry, Pa. — Pred.: Fr. Hribar, box 82. — Taj.: Fr. Juvan, box 175. — Blag.: John Okorn, b. 82.
170.	— Društvo Dolenec, štev. 170, Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vinc. Zure, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bera-nalk, b. 313, Keumore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Sotina, b. 178. — Taj.: Al. Gancar, b. 303.
—	Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
172.	—Društvo' Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa. — Pred.: Anton Klančar. — Tajnik: John Shaffer, b.
34. — Blag.: F. V. Wehar, b. 267.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.— Taj.: John Križmančič, 3615 E. 81st St., S. E. — Blag.: Alois Krancar, 1061—1068 Front St., Cleveland, Ohio.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa. — Pred.: Joseph Škerlj. — Taj.: Jos. Naglic, box 213. — Blag.: Anton Hribar. '
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelec, b. 3. — Taj.: Max Sbnstar, b.
46. — Blag.: Ant. Mesojedec, b. 54.— Vsi v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Predsjednik: Louis Glažar. — Tajnik: Matt Tušek, box 173. — Blag.: John Sever.—Seje vsako drago nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
177.	— Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo. — Pred.: Peter Chufar, box 97. — Taj.: Joseph Cramar, box 172. — Blag.: Anton Paukovič. — Vsi v Reliance, Wyo.
178.	— Društvo Jadranska Vila, št.
178, Cleveland O. — Pred.: Jacob Cič, 102$ E. 61st St. — Taj. Karl. Bauzon, 6120 St. Clair Ave. — Blag.: Anton Stanovnik. — Seje vsako četrto, nedeljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006 St. Clair Ave.
179.	— Društvo Lavdon, štev. 179, Barberton, Ohio. Pred.: Frank Stritar, 234 Melvin St. — Taj.: Frank Poje, box 243. ■—- Blagajnik: J. Troha, 180 Center St.
180.	— Društvo Planinski Glas, štev.
180,	Linton, Ind. — Pred.: Joseph Am-brosch. — Taj.: Anton Cerar, box 646.
—	Blag.: John Potonik.
181.	— Društvo Dom in Svet, štev.
181,	Adamsburg, Pa. — Pred.: Anton Gram, box 21. — Taj.: Karl žele, box 71. — Blag.: Anton Lavrič, box 57.— Vsi v Adamsburg, Pa.
182.	— Društvo Slovanski Rudar, št
182,	Gilbert, Minn. Pred.: John Kunstel Taj. A. E. Gnjezda, b. 23. Blag. Leo. Kukar. Vsi v Gilbert, Minn.
183.	— Društvo Narodni Ddm, štev.
183,	Hudson, Wyo.
184.	—Društvo Zmagonosna Krona, štev. 184, Springfield, HI. — Pred.: Mary Kramžar, 1706 Matheney Ave. — Taj.: Mary Kramžar, 2101 E. Lawrence Ave. — Blag. j Johana Furlič, 1118 Virginia Ave.
185.	Društvo Planinski Raj štev. 185, Collinwood, Ohio. — Pred. Ivana Grdina, 513 E. 152nd St. — Taj.: Aloi-sija Rozmane, 5806 Calcutta Ave. — Blag.: Johana Luznar, 5620 Calcutta Ave. — Vsi v Collinwood, Ohio.
186.	Društvo Jugoslovani štev. 186 v Granville, 111. — Pred.: John Mertič, box 198. — Taj.: Louis Bregar, box 8-
—	Blag.: Martin Novak, box 247.
187 Društvo Sesterska Ljubezen št» 187 v Franklin, Kans. — Pred.: Elizabeth Oblak, box 60, Franklin, Kans. — Taj.: Terezija Wegel, box 55, Franklin, Kans. — Blag.: Marija Ameršek, R. R. No. 4, box 58, Girard, Kans.
188.	Društvo Pobratimija štev. 188 v Dawson, N. Mex. — Pred.: John Kopriva, box 64. — Taj.: Slavko Ružič, box 632. —- Blag. Matt. Susler, box 384. — Vsi v Dawson, N. Mex.
189.	Društvo V Boj -za Slobodo štev. 189 v Yukon, Pa. — Pred.: Fanny Prešeren. — Taj.: Katarina Klarič, box 73. — Blag: Fanny Kovač.
190.	Društvo Sinovi Složne Domovine štev. 190 v St. Michaels, Pa.
191. Društvo Abazia štev. 191 v West Winfield, Pa.
192. Društvo Venera, štev. 192 v Milwaukee, Wis.
193.	Društvo Boginja Svobode štev. 193 v Robbins, Pa.
— Mednarodnost kapitalizma.
Skodove tovarne v Plznu bodo pomnožile svoj akcijski kapital za pet miljonov kron in sicer zato, da izgrade za Putilove tovarne v Peterburgu talilnico za lito jeklo. Skodove tovarne ne bodo le popolnoma opremile talilnice v Peterburgu, temveč bodo prevze-let udi del akcij za novo tovarno. Skodove tovarne so doslej zalagale le avstrijskega moloha s topovi, sedaj bodo tudi ruskemu proizvajale morilno orodje. Avstrijski kapital bo proizvajal ruske topove, s katerimi bodo morda enkrat postreljeni avstrijski vojaki. Zato je vojno navdušenje kapitalistov lehko razumljivo: eni in isti kapitalisti bodo spravljali dobiček tako od avstrijskega, kakor tudi od ruskega moril-nega orodja. — Evropski kapitalisti imajo v Ameriki naloženega kapitala — 3000 miljonov dolarjev ali 15.000 miljonov kron!! Vi» sina evropskega kapitala v Ameriki je razvidna iz tega, ker prihaja vsako leto iž Amerike v Evropo 125 miljonov dolarjev obresti in dividend.
Zadnja poročila društev.
Calumet, Mich.
Apelirani na vse člane društva “Bratska Sloga”, štev. 62, kakor tudi na one, ki so nekoliko oddaljeni, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje, katera se vrši dne 15. decembra točno ob dveh popoldan v navadni dvorani. Na dneVnem redu bode .volitev uradnikov za leto 1913. Pridite vsi! To je zadnja seja t. L Vsak član mora plačati vse prispevke društvu, da se bo mogel narediti natančen celoletni račun. Kakor vam je znano, je šlo na splošno glasovanje zavarovanje otrok. Na tej seji se bode, upisa-valo otroke. Torej vsi na plan! Posebno pa tisti, kateri mislite dati zavarovati svoje otroke. Ako se otročji zavarovalni oddelek sprejme, potem vam bode dal tajnik vsa navodila, kako in kaj imate storiti z otroki , da vstopijo v zavarovalni oddelek pri naši jednoti.
L. J.
mesa “Reinische Zeitung” je sedaj razkrila vzrok teh zastrupitev v članku, ki je zbudil splošno pozornost. V okraju Diiren so mesarji pokupili silno veliko bolne živine, jo zaklali in pošiljali daleč naokrog. Meso je bilo dostikrat tako, da ga železniški uradniki niso hoteli sprejeti zaradi groznega smradu. V okraju Diiren so klavnice, ki daleč naokolo slove po tem, da se v njih kolje najslabša živina — bolna in ki je tik pred poginom. Vsa zadeva je sedaj pred sodiščem.
Calumet, Mich.
Cenjene gestre društva “Narodne Slovenke” štev, 128'. S. N. P. J. Leto 1912 se bliža koncu. Napredovale smo precej. Vendar bi pa lahko še bolj, ko bi se malo bolj zanimale in pobrigale. Seveda, zanašamo se ena na drugo. Nekatere si tudi tolmačijo, da je to dolžnost samo odbornic. Ali drage sestre tako ne gre! Vse veže dolžnost — od predsednice do zadnje članice —- agitirati za društvo, podučevati in priporočati društvo in jednoto onim rojakinjam, katere še danes spijo spanje pravičnega, katere so naši nasprotniki zaslepili, in potlačili v temo. Torej upam, da se bodemo prihodnje leto bolj pobrigale in agitirale za našo krasno stavko S. N. P. J. Obenem vabim vas in upam, da ne bode nobena izostala od redne mesečne seje, katera se vrši 22. decembra točno ob dveh popoldan v narodni dvorani. Na dnevnem redu bode volitev uradnic za leto 1913. Vsaka ima pravico kandidirati, in vsaka ima pravico biti izvoljena. Volite mirno in premišljeno, sposobne članice za‘ urad, neglede na prijateljstvo. Kajti, le bdrsposobnih u-radnic je društvu zagotovljen obstanek, zaeno pa isključenje sit nost, delo društvu in gl. odboru. Na omenjeni seji bodete tudi ti ste, katere mislite zavarovati svo je otroke, to naznanile tajnici. Seveda, ako bode otročji zavarovalni oddelek sprejet, kateri, kakor vam je znano, je šel na splošno glasovanje.
Kate Junko, tajnica.
Zmes.
—	Zanimiva operacija. Iz Ža-
teca poročajo: V tukajšnji bolnišnici je izvršil primarij doktor Bergmann kaj zanimivo operacijo. V bolnišnico je prišel Rudolf Ressel in tožil o groznih bolečinah v želodcu. Bljuval je tudi kri. Doktor Bergmann mu je odprl želodec in našel v njem 22 centimetrov dolg peresnik, 18 centimetrov dolg svinčnik, tri žeblje iz žice po 8 centimetrov dolge in 10 centimetrov dolgo ko-vinasto paličico. Zdravnik je po odstranitvi teh predmetov bolniku zašil želode'c. Resel,se počuti sedaj že dobro; povedal je, da je prestal v Lipskem že slično o peracijo in res je našel dr. Berg mann kratka brazgotino na že lodčni steni od prve operacije.
7----
—	Žrtve zrakoplova. Od leta 1908, ko je svdt zastrmel po prvimi uspešnimi poleti, pa do 1. okto bra letos, je zrakoplovstvo zahte valo 200 človeških žrtev. Prva žrtev je bil ameriški lajtnant Sel-fridge, ki je 17. septembra 1908 poletel z znanim letalcem Wrigh-tom. Po narodnosti se je smrtno ponesrečilo pri zrakplovstvu največ Francozov, namreč 57, od teh je bilo 26 vojakov. Nemcev se je smrtno ponesrečilo 42, od ¡teh je bilo 14 oficirjev. V Ameriki je bilo 30 smrtnih slučajev. Na Angle škem 22, v Italiji 15, na Avstrij skem, v Švici in v Romaniji so bili pa trije smrtni slučaji.
—	Za ljudstvo je vse dobro.
“Reinische Zeitung” v Kelmoraj nu poroča, da je tamkaj v zadnjem času obolelo silno veliko o seb na znakih zastrupljenja vsleč
X
ADVERTISEMENTS.
— Premeteni osel. Človeštvo dela oslu veliko krivico, ker ga prišteva med najne-umnejše živali. Ravnatelj pariškega muzeja pripoveduje o oslu, ki so ga rabili v muzeju, da je prenašal tovore iz laboratorija, velezanimivo dogodovščino, ki kaže, kako pre-meneta žival je. Kadar je bil osel brez posla, je bil na obzidanem dvorišču. Iz dvorišča se je pa prišlo skozi vrata na vrt, kjer so zelenile najbujnejše in sočne rastline. Os^l je porabil vsako priliko, da je neopažen smuknil na vrt. In sicer najrajše tedaj, ko- je popravljal zidar na dvorišču zid. Zato so naročili zidarju, naj skrbno zapira vrata na vrt. Ali vzlic temu so zopet in zopet zasačili osla na vrtu. Končno so sklenili, da opazujejo dolgoušea. Izkazalo se je, da je osel z zobmi pritisnil na kljuko, pahnil v vrata in šel na vrt. Na vrata so sedaj pritr dali zapah. Tri dni je bilo vse dobro, ali pozneje je osel dan za dnem zopet uhajal na vrt. Zopet so ga opazovali in videli, da je osel odpahnil zapah, pritisnih z,a kljuko in zadovoljen sam s seboj korakal na vrt. Odtlej je zidar za-kleipar duri. To je pa- osla močno užalilo, zlasti še, ker je ob zaklenjenih durih odpovedalo njegovo modrost. V zidarju pa je- videl svojega največ j ega sovražnika Sklenil je, da se maščuje. Ko je sedel zidar pn malci in si privoščil k maslenemu kruhu tudi steklenico -vina, je prišel osel in mu prevrnil steklenico. Seveda se ni zidar malo razjezil. Prihodnji dan je zidar zamašil steklenico. Osel pride in zopet prevrne steklenico, a kaj začuden je bil, ker se ni izlilo vino. Čez dva dni jo je pa osel “pogruntal”: ni le prevr nil steklenico, temveč je tudi razbil.
KJE STA moj brat John Martinček in moj prijatelj Matevž Vehar? Vsakemu, ki mi naznani njiju naslov, bom hvaležen. Ali naj se pa javita sama.
Ant. Martinček, 16 Box.
Mineral, Kans.
Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1913.
je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0.
SLOVENCI, varujte se Frank Majdiča, po narodnosti Hrvata, ki govori slovensko, je srednje velikosti,* širokega in rujavega obraza, na katerem ima znamenje, ker se rad poslovi po francosko in s seboj vzame, kar mu pride ob slovesu pqd roke. Kdor ve zanj, naj mi naznani njegov naslov.
Joe Juvan, 1706 E. Martin Ave, Springfield, 111.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Na kateri živijo v drugih državah, zopel drugi v stari domovini. Pošiljajo nan s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Arne riki. Z enim dolarjem lahko začnett vlagati in vloga vam bo nosila štiri o-eto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najt mete hranilni predal (box) iz Armorjti vega jekla, v katerem so vaši pri vat n papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napad Vabimo Vas, da si ogledate hranilo, predale med uradnimi nrami.
POZIV.
FRANC BAUDEK, posestnik iz Gotnevasi pri Novemmestu, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, se tem potom poziva, da se v ogib občutne škode nemn doma zglasi pri podpisanem, ali pismeno ali osebno, radi neke zelo važn-e domovinske zadeve. Vsakdo, kdor bi vedel za njegov naslov, je uljudno na-prošen, da mi ga sporoči; eventualni stroški se mu povrnejo. — Ivan Kaker, 220% Grove St., Milwaukee, Wis.
,	(3 x)
J. S. JABLONSKf
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotogfrafično stroke spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
linijske smodke najfineiše kakovosti z znakom S.N.P.J,
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9%> od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.!
Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje'
ž~:aaisKaah3gKs
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Na j vež ja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGAJMJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvataka, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	i-TMrLč „
-rSSEKESi
PODPISANI iščem svojega brata Ivana Suhadolnika. V Ameriki biva že devet let. Žadnji čas je bival v Lovdell, Pa. Doma je iz vasi Verblen, fara Tomišelj. Ako kateri čitateljev “Glasila” ve za.njegovo bivališče, naj mi ga nemudoma naznani, za kar mu bom hvaležen.	«
Matija Suhadolnik,
115 Huston St. Barberton, O.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop,
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
* RJUTEČJA SLOVARSKA T1SKA8IA V AKEIIKI JE ‘
Narodna Tiskarna
t
T
Y
Y
Y
Y
Y
Y f
Y
2146*50 Blue Island Jive., Chicago, IH.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
VJVažno uprašanje!
Ti H mi opravi
Jev VfesV najbolje m najceneje
Konzularne
vojaške Xit3z22C/2 Grove st zaieve -^^íilwaukee.Wis,
VSEM BRATOM TAJNIKOM IN SESTRAM TAJNICAM.
Prosimo vse brate tajnike in sestre tajnice, da novoizvoljene uradnike(ice) naznanijo gl. taj niku do novega leta. V prvi izdaji prihodnjega leta bomo objavili novi društveni imenik.
, Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD
zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinois
ZA
	11,1 		"'"ol
	
	
NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE -DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri :	:	:	:	:	vse bitro in točno odredi. :	:	:	:	:
Frank Sakse
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, O.
t
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
4i-*ri«nje in »ploim bančni posli.	Posojila na Ssmljišša ta Sntjjr».
55. cesta in St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Aro.
Superior Ave. iu Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio iu niesioCleveland. Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovine hitro in zanesljivo. Ter predajenae p*»
: rodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
■I »o. H. Sundry, predi. Harley B. Gibbs, pu< prede. H. W. King ped®»*di; J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kolite in George P. 8chulze, pomožna cashier.
POZOR! ROJAKI!
POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Biiters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL.
Pozor! Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam' tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
M

M
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remington-ovega
Pisalnega stroja

za seštevanje in odštevanje
(Sešlevalni mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava in seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, III.