Prisotneje najbdj navdušii naslop folklorne skupine iz Vnanjih Goric.
Srečanje krajanov na Brdu
V domu na Brdu je bUo 8. oovembra dni-žabno srečanje krajanov Brda in Vrfaovc, ki so že dopolnili 70. lcto starosti. Povabljeni ob-časni so se z veseljem odvzali vabila.
Družabno srečanje s kulturnim programom so pripravili požrtvovalne članice KO Rdeče-ga Križa Brdo. Njihova predsednica Fani Ko-pač je v svojem otvoritvenem govoru pozdra-vila vse navzoče in jim zaželela prijeten večer. Na kratko je orisala dosedanjo delo KORK, ki lemelji na prostovoljnem delu vseh članov, ki jih je preko 1000. Najbolj aktivne pa so v odboru RK v katerem je 17 članov. Skozi vse leto se trudijo, da bi čimbolj olajšale življenje bolnim starejšira občanom in socialno šibkim ljudem, zato jih obiskujejo na njihovih domo-vih in jim po svojih močeh pomagajo. Dela nikoli nc zmanjka, zato je Fani Kopačeva pohvalila vse članice. Posebej pa se je zahvali-la okoliškim obrtnikom ki so priskočili na pomoč s prispevki. Zaradi njihove nesebične pomoči nas je prosila, da objavimo njihova itnena. Pomagali so: Cita Rihar, Stane Vid-mar, Bernarda Zore, Tomaž Prezelj, Jože Le-nič, Cilka Snoj, TrobecKS Brdo, OO RK Lj. Lj. Vič-Rudnik in delikatesa Stegme.
Sledil je kulturni program v katerem so nastopili: ženski pevski zbor Brdo-Vrhovci, foklorna skupina 12 Vnanjih Goric, članice RK so zaigrale na flavto in kitaro, Može Olga pa je recitirala pesem »Mati in žena v borbi.«
Za dobro razpoloženje pa so nato poskrbele članice pevskega zbora in še posebej folklorna skupina iz Vnanjih goric.
Vsem se je za izveden program zahvalil predsednik KS Brdo Anton Nanut in povabil vse goste na skromno zakusko. Na koncu bi &e enkrat pohvalil vse članice KORK, ki so pri-pravile srečanje in se iz dneva v dan trudijo, da
bi bila jesen življenja našim krajanom čim-lepša.
Še vedno držimo skupaj
Na srečanje na Brdo scveda nismo prišli samo zato, da bi krajane opazovali pri prijetnem klepetu, ampak tudi zato, da bi se z njimi malo pogovorili in tudi od njih izvedeli, kaj jim pravzaprav pomenijo taka srečanja, sami pa so radi povedali še kaj več 0 svoji krajevni skupnosti in življenju v njej.
PAVLA SNOJ: »Na ta naša srečanja rada pridem, vendar je zame letos nekoliko drugače. Doma imam bolnika in kadar je v hiši bolezen, človek ne more biti tako sproščen kot sicer. Vedno bolj pa je tudi opaziti, da se med seboj premalo poznamo, čeprav smo tako rekoč sosedi. Včasih je bilo drugače. Tu na Brdu smo se med seboj vsi poznali in bili tudi bolj povezani roed seboj.«
LIDUA KRNC in NACE KAVClC sta govorila skupaj: »Veste, kar začelo se je to srečevanje. Ko je bil še Črtančev Jernej, so bili na srečanja vabljeni krajani, starejši kot 75 let. Takrat še tudi prostora nismo imeli in smo hodili po Viču v razne kleti in drugam. Potem smo postavili dom, ki je bil najprej narejen le v giobem. Pa na nam ni biio bilo težko žrtvovati kakšen prost dan, da bi ga uredili. Gasilsko društvo in občina so nam šli zelo na roko, potem so gasilci dobili še avtp in brizgalko. Veste, včasih smo krajani na Brdu bolj držali skupaj. Med vojno nam ni bilo lahko. Padlo je veiiko krajanov in leta 1942 je bilo požganih 16 hiš. Ampak lahko pa rečem, da stari še vedno držimo skupaj. Včasih je bila na Brdu velika revščina, danes tega ni več. Ampak vsaka hišica je imela svoj vodnjak. Na naša srečanja rada prihajava. Prav prijetno je, le zdi se mi, da je bilo druga leta malo bolj veselo, ljudje so še plesali No ja, vidi se nam, da smo postali starejši.«
ALEŠ FEVŽER, MOJCA KAVČIČ