AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .T IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 244 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Hitlerjev program se bo razvijal na Podonavje in balkanske države Hitlerjeva politika bo obrnjena zdaj v prvi vrsti doli ob Podonavju na balkanske države. Prvi strah topogledno je pokazal romunski kralj Karol, ki je .organiziral svoj kabinet v smeri naklonjenosti Hitlerju, ker se boji, da bo Hitler stal za zahtevo Madžarov, da se odvzame Romuniji Sedmograško in se jo da nazaj Madžarski. Balkanske države so izgubile z usodo čfeške vsako podporo iz zapadne Evrope, zato se morajo pripraviti na Hitlerjev pohod s tem, da si zagotove prijateljstvo Nemčije. Jugoslovanski ministerski Predsednik Stojadinovič igra kaj spretno vlogo in je zavaroval meje svoje države s tem, da Je ohranil prijateljstvo Nemčije in Italije. Da je njegova politika prava, kaže usoda čeho-slovaške. V koliko se narod v Jugoslaviji strinja z njegovo politiko, bodo pokazale prihodnje volitve. Nemški vohuni prijeti v Centralni Ameriki Panama, 16. oktobra. — Vojaška policija Zedinjenih držav je prijela štiri nemške vohune, vključno eno žensko, katere se je zasačilo, ko so fotografirali okolico trdnjave Randolph. Dognalo se je, da so vsi štirje uslužbeni pri German Hapag, Ll°yd parobrodni družbi. Vohuni so dospeli do vrat trdnjave Randolph v avtomobilu in rekli straži, da bi šli radi na pošto. Straža jih je vprašala, če imajo kak fotografski aparat s seboj. To so zanikali. Ker jih ni bilo dve uri nazaj, je straža opozorila narednika, naj jih poišče. Ta jih je našel, ko so jemali slike na Caleta Pointu. Vojaška oblast jim je zaplenila kamero in avto. Točka, katero so vohuni fotografirali, varje vhod v Panamski Prekop iz Atlantika. Panamska zona je najbolj utrjen kraj, kar jih ima pod seboj vlada Zedinjenih držav. To Je jako važna strategična točka, ker je najbližji prehod iz ■Atlantika v Pacifik in- če so-VraŽnik uniči ali zavzame Pa-namski prekop, bi bil to velik udarec za Zedinjene države v slučaju vojne. -0- Nadzorstvo nad relifarji Columbus, O. — Državni av-ditor Ferguson je preračunal, da si bo država prihranila do $432,-000 denarja po zadnjem čiščenju v Clevelandu, Cantonu, Akronu, oiedo in Columbusu, ko se je rtalo več kot eno tretjino oseb z .ne liste. Vse te osebe, kot '?e Je Pronašlo v preiskavi, imajo svojih sredstev dovolj za p rezanje. -o- Združeni mlad. zbori V sredo 19. oktobra ob osmih se vrši važna seja zastopnikov in zastopnic Združenih mladinskih Pevskih zborov v dvorani št. 2 SND, novo poslopje. Podano bo natančno računsko poročilo iz Zadnjega skupnega koncerta in Ukrepalo se bo o več drugih važ-zastopniki in zastopnice VSEH nih zadevah. Prošeni so vsi mladinskih zborov, da se gotovo udeleže te važne seje. Hitlerjev program proti vzhodu se vidi s tem, da je poslal svojega ministra Walterja Funka na Balkan, da ustvari trgovske zveze. Funk je ponudil Turčiji posojilo v znesku $65,000,000, hoteč s tem zmanjšati vpliv Francije in Anglije na Turškem, ki je ponudila Turški enako posojilo. Francija in Anglija nič kaj radi ne vidite ta Hitlerjev izlet proti vzhodu. Nemčija se poslužuje na vzhodu istih metod, kot se jih je Francija po svetovni vojni, namreč, da nudi velika posojila balkanskim državam. Sicer bo pa Nemčija v tem mnogo uspešnejša, ker bo v Nemčiji večji trg za balkanske pridelke in izdelke, kot je bil na Francoskem. Da je Nemčija obrnjena proti vzhodu, je pribita resnica. Samo ne ve se še, če je cilj Nemčije Rusija, ali pa so turška oljna polja, katere sedaj kontrolira Anglija, o-- j UČITELJICA OB SLUŽBO RADI SIMPATIJE DO ČEHOV Medfield, Mass. — 23 letna učiteljica Kristina Alach je bila odslovljena iz službe kot učiteljica, ker se je udeležila pred angleškim konzulatom v Bostonu^ demonstracije radi ljemške okupacije Čehoslovaške. šolski odbor je dobil pritožbe od ljudi češ, da so videli sliko učiteljice v časopisju, da se je udeležila demonstracij, katere so vprizorili komunisti. -o- V SMRT ZA PSE Columbus, O. — V hiši Elle Holbrook, ki je stara 81 let, je izbruhnil požar, ženica je naglo zbudila moža, pograbila enega izmed šestih psov in zbežala iz goreče hiše. Potem je skočila nazaj še po ostalih pet psov, pa je ni -bilo več nazaj. -o- Operacijo prestala Srečno je prestala 'operacijo Mrs. Agnes Udovich, 1142 E. 72 St. Prijateljice jo lahko obiščejo v Cleveland kliniki od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. Nahaja se v 4. nadstropju, soba št. 442. Teta štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Ferol-li se je oglasila teta štorklja in pustila zala hčerko prvorojenko. Mati je hčerka dobro poznane družine čebron. Mati in dete se dobro počutita v Womens bolnišnici. Naše čestitke! NAPETOST NJI PODONAVJU Komarom, Madžarska. — Na obeh straneh Donave stoje pripravljene čete Madžarov in Če-hoslovakov. Na madžarski strani reke prihaja vedno več čet, ki se postavljajo v pozicijo. Na čehoslovaški strani postavljajo častniki vojake v bojno črto, obrnjeno proti Madžarski. Iz Prage se poroča, da ima čehoslova-ška ob madžarski meji 500,000 do 750,000 vojakov. Budapest, Madžarska. — Madžarska vlada se trudi najti pot, da bi se češko-madžarsko vprašanje rešilo mirnim potom in da bi se zopet začelo z dogovori, ki so se zadnji teden nagloma prekinili. Poroča se, da je nasveto-val Hitler, naj bi se imenovala komisija Čehoslovaške, Madžarske, Poljske, Anglije, Francije in Italije, sestoječa iz diplomatov teh držav, ki bi naj se ta teden sešli v Nemčiji in rešili sporno vprašanje čehoslovaške in Madžarske. Praga. — Več madžarskih državljanov v Ruteniji bo postavljenih pred preki sod, ker so vprizorili nemire v Ruteniji Obtoženi so tudi, da so razstrelili mostove, napadli en vlak in porezali brzojavne žice. če bodo spoznani krivim, bodo obsojeni na smrt. ---o- Narod bo odločil San Francisco, 17. okt. Potem, ko je defimtivno odločeno, da je ni več moči v Zed. državah, kateri bi bilo mogoče oprostiti Tem Mooneya iz zaporov, v katerih se nahaja že dvajset let, so njegovi zagovorniki sklenili, da bodo počakali izida generalnih volitev v Californiji. Dva kandidata sta za governerja in sicer eden, republikanec, je izjavil, da ne bo izpustil Mooneya iz zaporov v slučaju izvolitve, in drugi, demokrat, je izjavil, da bo Mooney v slučaju njegove izvolitve takoj oproščen. Zanimiva je sedanja governerska tekma v Californiji, ki bo jasno pokazala ali ljudje želijo biysega delavskega voditelja iz zaporov ali ga želijo še nadalje držati v zaporih. Od governerja bo odvisno in go-verner ima pravico oprostitve kaznencev iz zaporov. -o——-—- MUSSOLINI HOČE IMETI ŽENSKE DOMA Rim, Italija. — Mussolini je trdno namenjen, da obdrži laške ženske v kuhinji. Ne mara, da bi delale konkurenco moškim v industriji. Zato je določil, da pri nobenem podjetju ne sme biti več kot 10 odstotkov žensk. Samo tam bo izjema, kjer je ženska roka neobhodno potrebna. Komplikacije nove delavske postave LASTOVKE ODLETE V NEDELJO NA JUG, ČE SE BODO DRŽALE STARE NAVADE Los Angeles, Cal.—Že zadnjih 65 let opazujejo ljudje čuden pojav med ptiči, ki bi se lahko imenovalo edinega te vrste, da odlete namreč lastovke, ki gnezdijo v zidovju starega samostana Janeza Kapistra-na, natančno na 23. oktobra proti jugu in se vrnejo nazaj natančno na 19. marca. Med ljudmi vlada vselej veliko zanimanje, bodo li lastovke odletele na ta dan in potem zopet ugibljejo, če bodo priletele nazaj 19. marca. In, kot rečeno, zadnjih 65 let se je opazovalo, da se lastovke točno drže &voje navade. Tisti dan, ko lastovke odlete, pravijo Kalifornijčani, da je nastopila zinia. Tako se vse zanima za to, da se po radiu naznani po vsej deželi, da so lastovke odletele točno ob določenem času. Ob desetih dopoldne na 23. oktobra še ni nič videti kake izredne aktivnosti pri lastovkah. Okrog poldne pa že začno poletavati mali oddelki teh priljubljenih ptičic, kot bi hotele poskušati, če bodo močne dovolj za polet. Ob dvanajsti in 40 minut pa že naznani rad'io oddajna postaja: lastovke so odletele. Washington, D. C. — Prihodnji pondeljek stopi v veljavo nova vladna delavska postava glede mezde in delovnih ur in pričakuje se, da bo delala mnogo preglavice, predno bo poslovala sto odstotno. Začenši z 24. oktohrom, ne sme noben delodajalec, ki je v meddržavni trgovini, plačevati svojim delavcem manj kot 25 centov na uro in delavcev ne sme zaposliti več kot 44 ur na teden, ne da bi jim plačal overtime. V kojiko se bo ta nova postava sedanje administracije upoštevala se ne ve, fter kongres ni dovolil dovolj denarja, da bi se nastavilo dovolj ljudi, ki bi nadzorovali izpolnovanje te postave. Sedaj se še ne more vedeti, v koliko in kateri delodajalci bodo prizadeti in z gotovostjo se računa, da bodo morale o tem odločevati sodnije, da se določi, katere vrste trgovina spada v "meddržavno trgovino." Pričakuje se, da bo vrhovna sodnija Zedinjenih držav v prihodnjih dveh letih poplavljena za razsodbe glede te nove postave. Administrator Andrews, pod čigar nadzorstvom bo izpolnjevanje te delavske postave, je že rekel, da se ne bo postopalo z železno roko in da bo vzelo več mesecev, predno bo postava razčiščena in sprejeta od delodajalcev, katerih setbo tikala. Delavske organizacije se niso odzvale ponudbi Miss Perkins za spravo Washington, D. C. — Administracija predsednika Roose-velta ni dobila zaupnico od delavskih organizacij, ko je potom delavske tajnice, Miss Perkins, ponudila pomoč za spravo v delavskih vrstah. Miss Perkins je predlagala, da obe delavski uniji, A. F. 0f L. in C. I. O., izvolita po pet zastopnikov vsaka in .ti^imciteje^o tri nepristranske osebe, kar bi tvorilo komitej trinajstih oseb in da gre ta komitej takoj na delo za spravo med obema unijama. Voditelji v obeh prizadetih unijah so molče sprejeli ponudbo delavske tajnice. Edino David Dubinsky, predsednik International Ladies' Garment Workers Union, se je izjavil, da bi se moralo na to ponudbo Miss Perkins takoj reagirati. Dubinsky je sam zelo aktiven, da bi se doseglo sporazum med obema delavskima unijama/ Splošneje pa sodi,- da bi delavski voditelji upoštevali ta vladni nasvet, če bi bil prišel direktno iz ust predsednika Roose-velta in ne iz ust Miss Perkins, katero ne upoštevajo kaj preveč. Obisk Mr. Sawyerja Včeraj nas je v spremstvu Mr. Frank Surtza obiskal v našem uredništvu Mr. Chas. Sawyer, demokratski kandidat za governerja. Mr. Sawyer je že naš stari znanec, saj je bil naš časopis prvi, ki je podprl njegovo kandidaturo za governerja pred štirimi leti. Razume se, da smo mu tudi v tej kampanji obljubili vso podporo. -o- Aretacije Židov Rim, Italija. — Laška tajna policija ja aretirala več promi-nentnih Židov, katere se dolži, da so načelu pritifašistovske propagande. Med aretiranimi je tudi dr. Eugenio Colorni, bivši slavni zdravnik v Trstu. Drugi je Dino Philipson iz Florence, bivši državni poslanec in član liberalne stranke. Vsi aretirani bodo sojeni pred posebnim tribu-nalom. ČE NI PRAVA DESETICA Youngstown, O. — V Youngs-townu imajo obcestne metre, kjer avtomobilisti lahko parkajo svoja vozila, če vržejo v meter desetico. John Kluharič je tudi napravil to, toda pomotoma je vrgel v meter plehasto desetico, ka-Lero mestni sodnik ni spoznal za veljavno niti za parkanje avtomobilov in je Johna obsodil na $lbo globe. -o- PREVIDNA MAČKA Yakima, Wash. — Neka ma-čkži, ki nosi lepo ime "Missus" je postala bolj previdna, kar so ji poredni psi podavili njene mladiče. Ko je zdaj pričakovala "veselega dogodka, si je naredila gnezdo na drevesu, kakih 10 čevljev od tal in tam zdaj brez skrbi odgaja svoje potomce. -o—-- Zopet doma Mr. in Mrs. Jos. Zgonc, 1123 E. 71st St. sporočata, da se je njih sin Rudy vrnil iz bolnišnice. Zahvaljuje se vsem, ki so ga obiskovali in za prinešene cvetlice. Sedaj ga lahko obiščejo prijatelji na domu staršev. Route No. 20 Zvezna cesta, ki vodi iz Cleve-landa v Madison, Genevo in naprej in je znana pod imenom Route No. 20, je sedaj gotova, ko je bila razširjena in temeljito modernizirana. Je to sedaj najbolj zvezna cesta proti vzhodu. Važna seja Seja društva Blejsko jezero št. 27 SDZ se vrši danes zvečer. Pridite, da boste slišali poročila delegatov iz konvencije. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. John B'rusom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zopet okreval Frank Mezgec, 11307 Dove Ave. je toliko okreval, da je šel zopet na delo. Prisrčno se zahvaljuje številnim prijateljem za obiske, cvetlice in druge darove. BALKAN KUPUJE NEMŠKE AVTOMOBILE Pariz, Francija. — Nemški ceneni avtomobili so v balkanskih državah izpodrinili ameriške, francoske in angleške avtomobile. Nemške firme, ki so oči-vidno podprte od vlade, bodo odprle agencije v vseli večjih mestih na Balkanu. Sicer so nemški avtomobili slabše kakovosti kot drugi, pa je njih nizka cena privlačna. -o- Ray Miller govori Na shodu, ki ga priredi nocoj večer demokratski klub 32. var-de v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. bo glavni govornik Ray T. Miller. Pridite, da boste slišali našega starega demokratskega bojevnika. -o— Prava in čista resnica o koliziji urednika in avtomobila Te dni je prišel naš "sobrat" Louis J. Pire toliko k zavesti, da nam je lahko povedal, kako je prišlo do usodepolne kolizije med njim in avtomobilom v petek ob pol osmih zvečer na postajališču ulične postaje na 107. cesti in St. Clair Ave. Kot nam je pripovedoval Mr. Pire, so se dogodki vršili po sledečem vzporedu: Kara je privozila na postajališče in ustavila. Motormon je odprl vrata. Mimo švigne v zadnjem trenutku še en avtomobil, šel je menda naznanjat čehoslovaško vojno s Hitlerjem, tako se mu je mudilo. Ko prvi avtomobil odvihra, stopi Pire k vratom, da zasede ulični voz, a v istem trenutku pridrvi neki drugi avto-mobilist, ki spravi Pirca namesto v voz ulične kare — v bolnišnico. Pire je zgubil zavest in se prebudil šele čez dve uri v operacijski sobi bolnišnice, častno stražo so mu delali dva zdravnika, dve bolničarki, nekaj uslužbencev bolnišnice in dva policista. Policista pišeta na vso moč, in ko je bilo obvezovanje glave gotovo, sta ga dobila policista v roke. Pire naj bi povedal, kako se je vse to zgodilo. Oj bedaka, si je mislil Pire, kako bo žrtvi znano, kako se je zgodilo. Pire je policistoma le povedal, kako se piše in kje je doma. Po obvezavi na glavi sta ga bolničarki odpeljali k mizi in komaj se je vsedel, se je pa kri vlila iz glave. Prestrašena bolničarka je hitela ven in klicala zdravnike.' Prišli so kar trije in sicer drugi kot oni, ki so prvotno operirali. Prve obveze so bile potrgane z glave in pod vodstvom načelnika bolnišnice so začeli delati novo obvezo, ki je bila močna kot Maginot trdnjav-ska linija. Potem so poklicali mestno policijsko ambulanco, katere pa ni bilo pol ure. Jezen nad tako postrežbo je Pire poklical taksi j, ki je prišel v minuti in ga spravil domov, poleg tega ga je voznik taksija spravil v postelj, ker doma pri Pirčevih ni bilo nikogar. Posledice karambola so bile: tri globoke rane na glavi, ena na vratu, štiri po obrazu, praske po rokah in noge tako otekle, da še danes niso za rabo. Poleg tega popolnoma raztrgana obleka, deloma suknja, toda očala so ostala cela kot tudi žepna ura! Policija je kmalu iztaknila avtomobilista, ki se piše Wm. Green. Vozil je krasen Buick 1938 sedan. Ker je precej zavarovan, je pripravljen plačati vse. — In konec? Mr. Anton Bobek, ki stanuje že 30 let pri Pircu, je vestno vsak dan opazoval kako zdravnik Pirca prevezuje, maže in zdravi. In šesti dan po nesreči je g. Bobek po odhodu zdravnika stopil k Pircu, ki je bil v postelji in slovesno vprašal: "Ti, Loje, ali je kaj zadelo?" Hitlerju diši premoženje katoličanov Dunaj, 16. okt. — Dunajski časopis Voelkischer Beobachter, ki je glasilo nemškega diktatorja Hitlerja, je dvignil danes vprašanje glede premoženja, ki ga posedujejo cerkve in samostani, ki bi se .g a dalo porabiti za splošno porabo. Časopis trdi, da imajo samostani ve<^ premoženja kot država sama. Po Dunaju se je nabiralo za relif brezposelnim in revnim in to priliko je porabil nazijski časopis, da je naglo pokazal na lastnino cerkva in samostanov, kar bi se lako porabilo za relif. Cerkve na Dunaju so vsak dan bolj polne vernega občinstva, ki vidi, da mu preti od nazijske vlade poguba in zatiranje, če se narod ne bo pravočasno zbudil. -o- Lepo uspeli koncert V nedeljo je priredil priljubljeni cerkveni pevski zbor Slovenija fare sv. Lovrenca koncert v S. N. Domu na 80. cesti. Dvorana je bila polna. Petje je silno ugajalo občinstvu in reči se mora, da smo bili prijetno presenečeni nad dovršenostjo pevskega izvajanja. Smelo trdimo, da je zbor Slovenija na višku svoje perfektnosti, katero je dal zboru glasbenik, pesnik in vodja, g. Ivan Zorman. Pevovodja je bil izbral vse ta--ke -pcStJTt, ftriŠMv našle-odnmv v duši in srcih poslušalcev. Moški zbor je res majhen po številu, so pa glasovi fini, da se nedo-statek lahko pregleda. Solisti-nja, altistka Mrs. Mary Mauer je silno ugajala občinstvu in se brez skrbi lahko trdi, da imamo v Clevelandu malo takih al-tistk, ki bi imele tako močan, obenem pa sila prijeten glas. Občudovali smo tudi mogočen bas Frank Snyder ja, ki se je igral ž njim v taki nižini, da *mo se kar čudili, čestitati moramo g. pevovodji in vsemu zboru za prelep večer naše slovenske pesmi. -o- Farmar našel zaklad 17. oktobra. — Neki farmar, ki je te dni oral po svoji zemlji v bližini Baltimora, Md., je zadel na premoženje vredno $90,000, obstoječe v starem papirnatem denarj u. Tako poroča vodstvo Federalne rezervne banke v Baltimore Na banki bodo dognali ako bo mogoče, kdo je bil prvotni lastnik farme, nadalje bo zvezna vlada skušala dognati koliko davka se plača od najdbe, ako je davek sploh treha plačati. Millcrjev glavni stan Ray T. Miller, načelnik demokratske stranke v Cuyahoga okraju sporoča, da je demokratska stranka postavila nov glavni stan v Clevelandu in sicer na 240 Superior Ave. Tam so vzeli v najem vse drugo nadstropje. Miller bo osebno ves čas do volitev v uradu. Smrt v taksiju Bivši elevelandski mestni direktor Beeman, star 61 let, se je v nedeljo popoldne ustrelil v taksiju, v katerem se je vozil po mestu. Vzrok se navaja slabo zdravje. Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo brala v sredo ob osmih sv. maša zadušnica za pokojnim Rudolf Princem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 18, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue " Cleveland, Ohio ___ Published dallyjgcept Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $1.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 244, Tues., Oct. 18„ 1938 Ali bo Sawyer izvoljen? Ko so volivci v državi Ohio meseca avgusta odglasova-li za svoje governerske kandidate, sta izmed številnih drugih ostala samo dva: demokrat Charles Sawyer in republikanec John Bricker. Ta dva kandidirata sedaj za governer-ja države Ohio. To bo ena najbolj zanimivih političnih borb za governersko mesto v državi Ohio tekom zadnjih petdesetih let. Enako zanimiva bo borba za zvezno senatorsko mesto. Sedanji senator Robert J. Bulkley je zadnjih šest let dosledno sledil novemu dealu in glasoval za Rooseveltove predloge. Njegov nasprotnik je Charles Taft, republikanec, ki je v vseh ozirih nasproten novemu dealu in je javno obsodil predsednika, da je povzročil mizerijo in brezposelnost zadnjih dveh let, ker ne razume gospodarskega položaja dežele. Vsem je znano, da je bilo v politiki države Ohio zadnje dve leti mnogo nepravilnega, pretiranega, da celo nepo-stavnega. In to ni nič kaj novega v splošni ameriški politiki. Mnogo poiitikarjev sedi sedaj v ječah v raznih državah, kajti narod si zna gotovo v skrajnem slučaju pomagati. Demokracija Zedinjenih držav posluje, kadar jo najbolj potrebujemo. V Ameriki se ne borimo s puškami in topovi, pač z glasovnicami in razumom, in to bo tudi letos odločevalo'. V kampanjski borbi za izvolitev pa je prišlo sedaj že do jako strupenih napadov med — demokrati samimi. In bojimo se, da bo ta strupena kampanja porazila CharlesaSawyerja, de-, mokratskega kandidata. V stranki imamo namreč še vedno takozvani reakcijonarni in liberalni element, ki se drug drugemu ne podasta in mnogo pristašev reakcijonarnega elementa je grozilo, da bo novembra glasovalo z republikanci, ako bo Charles Sawyer vpeljal preveč radikalne smernice. 'Ko je komunistična stranka v državi Ohio dognala, da je Sawyer prodrl pri primarnih volitvah, je nemudoma umaknila svojega kandidata za governerski urad. Komunistični glasovi v Ohio sicer ne štejejo niti 10,000, todaočividno bodo šli za Sawyerja. Nadalje smo zadnje čase opazili tudi več drugih znamenj na političnem obnebju, ki obgrožajo izvolitev Sawyerja governerjem. Predvsem so se stari politični lisjaki obesili sicer značajnemu in naprednemu Sawyer-i(j na vrat. Vzemimo slučaj v Clevelandu. Pred dvema letoma je vodja lokalnih demokratov bil živ in mrtev za Martina Daveya in skušal poraziti Sawyerja, kar se mu je deloma tudi posrečilo. Danes je Gongwer, ki predstavlja največjo zavlako v pošteni politiki, na strani Sawyerja. On že ve zakaj Taki ljudje nimajo čistih načrtov, pač pa predstavljajo osebne koristi in mar jim je narod. Poleg tega so se Saw-verju pridružili taki politični zajedalci kot so Dolan, Dug-gan, Lembach in številno drugih, ki ne nosijo v stranki dru-zega kot slab rekord zgodovine stranke. Ni čuda, da predsednik Roosevelt, ko se je pred primarnimi volitvami mudil v državi Ohio, ni prišel niti v družbo Daveya niti Sawyerja ter s tem pokazal, da razmere niso kakoršne bi morale biti. Roosevelt je šel v mnoge druge države govorit za svoje kandidate, dočim se je v državi Ohio držal popolnoma proč od politike. Poleg gori omenjenih sebičnih političnih voditeljev, pa se je v stranko priklatilo tudi nekaj neodgovornih elementov, ki za stranko niso nikdar ničesar naredili, nasprotno, napadali so jo in sramotili. Državni eksekutivni od-j^or demokratske stranke je v nesrečnih rokah, ki slabo pozna položaj. V stranko je dospelo stotine uskokov, sumljivih ljudi, ki so bili že komunisti, socialisti, ki so bili republikanski voditelji, oni so skoro vsako leto spreminjali svoje politično prepričanje. Mi tem ljudem ne zaupamo, kajti če so že petkrat izdali svojo stranko, jo bodo še enkrat in desetkrat. Oni niso demokrati iz idealnega prepričanja, ki ga zastopa prava demokratska stranka, pač pa sebični oportunisti, ki iščejo osebnega maščevanja in osebne dobičkaželjnosti. Kaj pravite! Da sla »e Anglija in Francija tako hitro podali Hitlerju, ni vzrok samo dejstvo, da sta hoteli ti velesili preprečiti vojno. Kaj še! Vzrok Hitlerjeve zmag? je bila samo dobra pripravljenost Nemčijo za vojno, veliko boljša kot ona Anglije in Francije. V prvi vrsti gre zu nemško bojno letalstvo, ki je danes največje in najmodernejša v Evropi. Anglija in Francija sta si prizadevali, cia I dchiLeli Nem i jo v letalstvu, pa jima ni uspelo. Posebno Francija je slaba v tem oziru, ne sicer radi slabih letalcev, ampak radi slabih letal. Med tem, ko se je Francija prepirala z delavci ;;a 40 urni dolovnik, je Nemčija gradila bojne zrakoplove 24 ur na dan in ko je prišel odločilen trenutek, je Hitler zarožljal s sabljo in diktiral pogoje. . / a • • Ta jc tudi iz znamenja sedanjih, modernih časov. Onega .14-tra je priletel na policijsko stražnico ves preplašen možak in rekel, da mu je pravkar izginila denarnica s par desetaki. "Kakšna pa je bila?" je vprašal policist. "Pjh, precej visoka in imela je bolj blond lose." Ob zgodovinski proslavi Zadruge V nedeljo 30. oktobra bo proslava ali jubilej 25 letne ustanove Slovenske Zadružne Zveze. Ta ideja se je začela pred 26. leti. To zato, da se ustanovi delavsko podjetje za življenske potrebščine, ki naj nas reši izpod tujega in da nam ne bodo drugi cen postavljali, temveč sami in sami od sebe kupovali. Rečeno storjeno. Po mnogih shodih in sejah se je uredilo vse potrebno, da smo odprli prvo zadružno trgovino 7. julija 1913. Ker so poleti pikniki in druge zabave v prosti naravi, je di-rektorij že davno, davno sklenil, da naj se vrši proslava v oktobru, kajti ta mesec je poznan kot "zadružni mesec" in to po vsem svetu, kjer uspeva kaka zadruga. V tem mesecu se prirejajo zadružne zabave, prireditve, razprodaje in vsakojake vzgojne reklame — sploh vse, kar spada pod zadružništvo. Iz tega je razvidno zakaj bo zadruga priredila svojo zgodovinsko proslavo 30. oktobra. Taka proslava je fnekaj kar kot Slovenci še nismo doživeli v Ameriki. 25 let je dolga doba in naš zaveden ter delaven naro-dje to dočakal. To bo prva proslava te vrste v delavskem podjetju med nami. Zatorej vsi us-unovitelji in vsi delničarji, odjemalci in simpatičarji zadružništva in Slovenske Zadruge — vsi, vsi v Slovenski-dom na Holmes Ave. 30. oktobra. Za ustanovitelje imamo nekaj posebnega, imeli boste svoj nastop pri popoldanski prireditvi. Vi ste bili tiste korenine, katere so svoj čas začele in gojile hrast, ki je lepo zrastel. Zato možje, pridite vsi, da se spet enkrat vsi skupaj vidimo in da vidimo za koliko smo se "POMLADILI" v teh 25 letih. Iz srca si želim, da bi vas še enkrat videl, tako skupaj kot takrat, ko smo imeli prvo sejo za zadrugo. Veliko naših ustanoviteljev je že v večnosti, ti so veliko pomagali in bi še danes, zato pa kar nas je še tukaj tako srečnih, da smo dočakal razmah te lepe ustanove in jubilej, ne sme biti drugače kot da se vsi skupaj udeležimo. Jaz se dostikrat ne oglašam, čeprav eni kritizirajo to molčečnost v listih. Moja aktivnost je potrebna drugod, kar se pa tiče sprememb, razprodaj in drugih uradnih novic iz zadruge vedno poroča uradno naš tajnik. Za agitacijo v našem okrožju pa vedo celo vrabci na strehi, da imamo tri zadružne trgovine, kar pomeni, da ni to skrita stvar, ni novotarija, in to vsakdo, ve kdor hoče vedeti in videti! Torej čemu bi urednike mučil in tratil papir brez potrebe? Glavno je, da se rojaki zavedajo in opustijo verižne trgovine, ki niso naše, so judovske, in mesto tega kupoval pri zadrugi ali drugih domačih ljudeh, pa bi imeli vsi Slovenci še preveč businessa. V slučaju potrebe se je izkazalo, daje zadruga in naši trgovci prvi, h katerim se zatečemo v sili ali glede podpore za vsakojake priredbe. Tem ne nositi denar, kjer ne pride nazaj. Denar slovenskih delavcev naj ostane med nami — med Slovenci in veliko bo bolj uspeho na kulturnem in vsakem drugem polju. Iz dna srca želim, da bi vsi ženske, moški, fantje in dekleta ob 25 letnici zadruge prišli in prakticirali tisto lepo geslo: SVOJI K SVOJIM. Pri zadrugi imamo precej Amerikancev in drugih narodov odjemajcev. In dobri so. Pri glavni trgovini jih je teh za 257' in nedelničarjev pa 60%. Nekaj podobnega je pri ostalih dveh trgovinah. Ti odjemalci so zadovoljni z blagom in postrežbo, ki sta prvovr- stna. Edina kritika prihaja od-delničarjev češ, ni vse tako po ceni kot drugod, ali celo da smo dražji. Ko primerjamo, vidimo da nismo, da imamo bolje meso in drugo ter ceneje.. Saj veste dobro blago ni pa nikoli najcenejše nikjer. Dobro blago mora biti užitno, tega mi prodajamo in na tem odvisi naš napredek in kredit. S 24. oktobrom se prične celo-tedenska razprodaja v vseh trgovinah: Dobilo se bo najboljše blago po najnižjih cenah. Teden bomo zaključili z nedeljsko popoldansko prireditvijo, zvečer pa banket in ples z zabavo na koše za stare in mlade. Torej, ves slovenski živel j v Slovenski dom 30. oktobra na popoldanski program, zvečer na banket s plesom v obeh dvoranah. Vse drugo pride z oglasi na radio in v listih. Matt Kastelic, preds. ura deset minut pred enajsto in deset minut do dvanajstih. Pokažite se, da ste častilke sv. Reš. Telesa. Pri društvu vas je zadosti za pol cerkve. Sprejemalo se bo tudi nove članice. Stopite v armado častilk sv. Reš. Telesa. Ne izgovarjajte se, da je ta taka in taka. Vsaka bo sama stala pred božjim stolom. Ne bodimo kot farizeji, bodimo si vse sestre v Kristusu. Dajmo druga drugi lep zgled. Tako bomo v ponos našemu društvu in našim voditeljem. Najbolj pa bomo dopadle Bogu. Spominjajmo se tudi naših umrlih sester in nekaj jih imamo tudi bolnih, za katere prosimo zdravja, da bi bile zopet kmalu med nami. Opozarjam vas tudi, da se prav gotovo udeležite november-ske seje. Dosti vas je še, ki nimate knjižic. Pridite ponje, da bo mogla naša tajnica deti knjige v pravi red. Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine. Ana Gliha, predsednica. Društveni dom v Euclidu tem pustite v miru! Cankarjev-ci naj pa le pridno prirejajo igre na ime Cankarja, da bodo s tem vsaj deloma zadostili za nečast, storjeno za soho Cankarja! "Fli-ke" kulturnih vrtov 22 narodov bodo pa vas in vaše kolege vedno zeble v oči, ker ste vedno mlatili po njih. Pa pravite, da ste kulturni in da delate za kulturo! Blufate, blufate, to je vaša kultura, poznamo se. Katoličani pa, ki so vam tako vedno na koncu jezika, lahko obžalujejo, da so pripomogli s svojimi prispevki potom članstva v jednoti, da sedaj sedite1 za mizo in mažete na papir v odpadniškemu duhu in žalite prepričanje katoličanov. Stran še s tako kulturo! A. Grdina, predsednik Jugos. kulturnega vrta. -o- Euclid, O.—V sredo 26. septembra se je vršila ustanovna seja Kluba Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik Leo Križman, podpredsednik Frank Derdich, tajnik John Korošec, 19709 Shawnee Ave., blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar Joseph Medvešek; nadzorni odbor: Ciril Ozbič, Albert Praprotnik, Frank Podboršek, Andrew Gerl ml. John Robič; publicijski odbor : Jim Rotter, John Robič, Albert Praprotnik in Florence Bri-cel. Seja je bila jako povoljno obiskana. Ukrepalo se je namen in delovanje kluba, ki bo v prvi vrsti deloval za napredek in procvit Doma. Obenem bo ta klub tudi deloval za večjo prodajo delnic v svrho pridelave prizidka. Kakor že zgorej omenjeno, je bila seja dobro obiskana in zastopanih je bilo večina društev. Katero društvo pa še ni izvolilo svojih zastopnikov, pa še enkrat apeliram, da storijo svojo dolžnost in pošljejo svoje zastopnike na prihodnjo sejo, ki se vrši 26. oktobra ob 7:30 zvečer. še en apel na splošno občinstvo, da bi kolikor je v njih moči poseglo po delnicah v svrho prizidka. Obenem tudi apeliram, da bi splošno vsi pristopili h klubu Slov. društv. doma in s tem pokazali, da se zanimajo za Dom. John Korošec, tajnik. Naše Magdalence V soboto večer, 22. oktobra vas vabijo Magdalence na veselico, ki jo prirede v Knausovi dvorani. Pridite, da vidite, kako se fest punce. Menda je res vsaki ime Magdalenca, ki so vse tako luštkane. Kuharice bodo prav izvrstne. Natakarice se bodo sukale okrog miz po starokrajski modi, saj bo imela Mišmašovka bel predpasnik, prinesen pravkar iz starega kraja, ki ga je prinesla Mrs. Strnad. Prav taki so sedaj v modi v starem kraju. Marjanca si ga bo gotovo napravila po tej modi. Vabim vse može in fante, da bodo tretali in rekli, da so Magdalence res brhka dekleta. Vse so za ples pripravljene in se bodo vrtele nič koliko. Torej na veselo svidenje v soboto večer v Knausovi dvorani. Pozdrav! J. Mismas. ZAHVALA Ivan Molek flika Nekaj za Newburg Jesen rumena, dobra žena, otroci se je vesele; rdeča, bela in rumena, na drevju jabolka zore. Tako smo brali v šolskem berilu. Jesen nam pripoveduje, da se ne bomo mogli več gibati v prosti naravi, ampak bomo prirejali razne prireditve po narodnih domovih. Tudi naše društvo je sklenilo na oktoberski seji, da bomo imele "šover party" v prid cerkvenega bazarja ,kjer imamo vsako leto svojo stojnico. Tudi letos hočemo sodelovati. Zato sporočam vsem tistim ženam, ki niso bile na seji, da se vrši ta party na 26. oktobra v šolski sobi po cerkvenem opravilu. Nobene se ne sili kaj mora kupiti. Vsaka nqj napravi po svoji zmožnosti. Tudi če je samo 50c, samo da bo izgledalo lepo. Prosim vas pa, drage sestre, da bi vse sodelovale pri tem. Ne bo vam žal, če pridete. Obljubila sem vam iznenadenje in to obljubo hočem držati. Kakor veste, bomo imeli 40 urno pobožnost v dnevih 22. in 23. oktobra. Ker bo sv. Reš. Telo izpostavljeno tudi ponoči, vas prosim, da bi prihajale v obilnem številu, zlasti takrat, ko so naše ure. Navadno so naše ure od 1 do 3 ponoči, zdaj pa bo naša Urednik Prosvete, glasila S. N. P. J., je v obligatni številki sredo 12. oktobra nadalje udrihal po katoličanih in zagovarjal radikalne Cankarjevce očitajoč, da katoličani ne goje kulture, da pa "Cankar jevci'-' doprinašajo neminljiva dela v kulturi v spominu na Cankarja. Tako nekako se poteguje iz hlač mogočni urednik, ki je popolnoma glavar "Prosvete," kakor Stalin v Rusiji sovjetov. Ne vem kaj da kulturni vrt tako skrbi urednika Prosvelte? Ali je mogoče on kaj prispeval za ta vrt? Imenuje ga "flika". Mogočni diktator ve še prav malo o kulturnih vrtovih mesta Clevelandain je zanj najbolje, da se drži svojega posla, kulturne vrtove pa naj on kar lepo pusti v miru, če hoče delati res v namen kulture sploh. Ne vem kako da so že prišli k &api "Cankarjevci," ki so Cankarja tako osramotili, da ga ne bodo nikoli več oprali, pa če priredijo še vsak teden eno predstavo na ime "Cankarja." če mislite v Chicagu, da smo v Clevelandu že pozabili, ali pa da bomo kdaj pozabili, kaj se je zgodilo s Cankarjem, se zelo motite, ker je to zgodovinski fakt. Vse je zapisano in za vse se ve, le radi "prst na usta" je še pred sodnijo skrito, vemo pa tako vsi! Zato naj pa tudi g. Molek pusti Cankarja in naš vrt v miru. Dokler bo stala ta druga soha Ivan Cankarja v vrtu, toliko časa bo ostala umazana flika na Cankarjevcih, pa če se vsi na glavo postavite, z "Glasnikom" in igrami vred. Brez Vas "navdušenih in za kulturno delo tako delujočih" kakor se hvalite Cankerjevci, smo morali "nazadnjaški katoličani" kakor nas imenujete, do-pVinesti dohodke za vrt, ob katerega ste že in še brusite svoje strupene jezike! če ni vam za vrt ker vemo da vam ni, ga po- Dolžnost naju veže, da se zahvaliva najinim prijateljem in znancem za dobroto, katero so nama napravili ob 25 letnici zakonskega življenja. Da bodo še ostali prijatelji in znanci vedeli, kako se je to vršilo, bova malo tukaj poročala. Bilo je na 4. septembra okrog desetih dopoldne, ko naju pride iskat Mr. Gustinčič ml in pravi: "Teta in stric Babu-der, naša mama in ata sta rekla, da pridite hitro k nam nekaj pomagat. Oče je rekel, da bosta kmalu nazaj." No, kot farmarski sosedje in prijatelji ni bilo za odrekat. Pa gremo vsi trije na tisti truk. Ko se pripeljemo na dom Mr. Gustinčiča, sva dobila takoj delo, ženski spol v kuhinji, moški pa kot navadno, da si ogledamo živino in farmo. Moške je kmalu zmanjkalo in jih ni bilo do ene ure popoldne nazaj. Ženske smo pa čistile tisto papriko, da smo kar jokale, ker ta vranč je bil res hud. Jaz sem vedno spraševala, če že ni dovolj. Pa mi povedo, da bo danes veliko obiskovalcev in da moramo dosti pripraviti. Obiskovalci gori ali doli, tukaj imate paprike dovolj za eno leto," se odrežem jaz. "Samo še en bušelj jo dajmo, pa bo dovolj," reče gospodinja. Meni ni bilo pa to nič všeč in ko pogledam skozi okno, vidim tam Gustinčičev truk. Takoj mi šine jako pametna misel v glavo, da bi jo od tukaj popihala, da se ne bom nazadnje še v tej papriki zgubila. Res se izmuznem iz hiše in se splazim na truk. Tako, zdaj se bomo pa lepo odfurali domov, si mislim. Ko pa hočem pritisniti na starter, pa vidim, da ključa ni. O, da bi te streš-nica vendar. Pa se kar lepo nazaj v hišo zmuznem in papriko naprej pripravljam. Ob dveh popoldne jo prima-hata pa Mr. Gustinčič in moj soprog. Razume se, da sem jima govorila kar za štiri in jima brala levite. Moj mož se mi je opravičeval, da je moral čakati na Mr. Gustinčiča. Torej se obrnem do njega, da jih tudi on sliši primerno število, pa me takoj ustavi: "Orajt, orajt, moj sin vas je pripeljal sem, jaz in moja žena vaju bova pa domov." Pa kar nekam prijazno se je smehljal pri tem. No in se odpravimo. Ko pridemo domov, pa že od daleč vidim vse polno avtomobilov na dvorišču. V vas so prišli in našo farmo si ogledujejo, si mislim: naše farme si ogledujejo in prešacavajo. Zdaj pa le hitro v hišo, da se napravi kosilo. Toda ko stopim v hišo, zagrmi od vseh strani: surprise! Godba zaigra, prijatelji se pa zgrnejo od vseh strani in nama želijo vse najboljše k najinemu srebrnemu jubileju. Mala deklica Frances Pekljaj nama je pa v imenu vseh zbranih voščila takole: Predraga ženin in nevesta! V imenu vsega občinstva Vama želim, da bi še zlato poroko ali petdesetletnico skupaj obhajala. Želimo Vama vse najboljše. Bog Vaju živi. Nato pride na vrsto kosilo. Kje so vse to napravili, skuhali in spekli, nama še danes ne gre v glavo. Vsa notranjost hiše je bila ozaljšana. Na mizi pred nama se je šopirila krasna torta z lepimi napisi. Po kosilu je pa spregovoril Mr. Louis Opara. ki nam je v izbranih besedah povedal, kakšen pomen ima današnje slav-lje. Nato naju Mr. Opara povabi v prednjo sobo. Tam sva videla slovensko in ameriško zastavo. Ko zastavi odgrnejo, zagledava čisto novo električno ledenico in prijatelji so rekli : "Ker nismo ravno vedeli, kaj bi Vama ugajalo, smo Vama kupilo to za spomin na Vajino 25 letnico." S.eve, zahvaliti bi se bila morala, pa kaj boš, ko je bilo srce že doli na kolenih. Zato se pa tukaj javno zahvaliva vsem skupaj. Srčna hvala gre spretnim kuharicam: Mrs. Frances Opara, Mrs. Uršala Koščak, Mrs. Molly Meglin, Mrs. Frances Pekljaj in še druge, ki so prišle pomagat pri kosilu. Ravno tako lepa hvala za potice, katere so tako okusne spekle Mrs. Mary Sturm, Mrs. Frances Opara, Mrs. Mary Ma-lečkar, Mrs. Mary Glavan in Mrs. Mary Cajhna. Še posebno hvalo naj sprejmeta Mr. in Mrs. Krist Mandel iz Waterloo Rd. za pomoč in trud, ki so ga imeli, ko so vse zvozili iz Collinwooda v Genevo. Nadalje se morava zahvaliti Mr. in Mrs. Opara, ki sta taki pridno nabirala in spravljala skupaj. Naj sprejmejo srčno zahvalo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Opara, Mr. in Mrs. Dominik Koščak, Mr. in Mrs. Tony Gombač, Mr. in Mrs. Matt Sezun, Mr. in Mrs. Frank Trebec, Mr. in Mrs. Frank Glavan, Mr. in Mrs. John Plut, Mr. in Mrs. Jakob Pekljaj, Mr. in Mrs. Frank Malečkar, Mr. Frank Mohorčič, Mr. in Mrs. Anton Race, Mr. in Mrs. Anton Skok, Mr. in Mrs. Bob Hoe-ring, Mr. in Mrs. John Viene. Mr. in Mrs. Obolnar, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik, Mr. in Mrs. John Miklavčič, Mr. Dan Požar, Mr. Frank Požar, Mr. E. Paušič, Mrs. Frances To-mašič, Mr. in Mrs. John Požar, Miss Donna Grachanin, Miss Agnes Perc, Mr. Ernest Schneider, Mr. Frank Sluga, Mr. in Mrs. John Sluga, Mr. in Mrs. Frank Kastelic, Mr. in Mrs. Tony Pušnar, Mr. in Mrs. Joseph Opara, Mr. in Mrs. Mike Valenčič, Mr. in Mrs. Frank Cigoj, Mr. in Mrs. Joseph Gombač, Mr. in Mrs. Vidmar, Mrs. Rose Kikel, Mr. Tony Založnik, Mr. in Mrs. Frank Franc. Najlepša hvala Mr. in Mrs.-Joe Metlika, grocerist nla Sylvia Ave., ki sta toliko žrtvovala. Bog vama povrni. Nadalje Mr. in Mrs. Ted Oprusa, Mrs. Ivana Kos, Mrs. Frances Koci, Mr. in Mrs. Plut jr., Mr. Louis Balan, Mr. Louis Szalin, Mr. in Mrs. J. Hoering, Mr. H. Haslboeck, Mr. in Mrs. R. kely, Mr. in Mrs. Jelene. Kar je pa naših sosednih farmarjev, ne bo zadosti samo hvala, ker so preveč žrtvovaji v denarju in v delu, kakor Mr. Frank Furlan, Mr. in Mrs. Andy Cajhna, Mr. in Mrs. Ludvik Gustinčič, Mr. in Mrs. Joseph Ceglar, Mr. in Mrs. Leopold, Mr. in Mrs. Jelene m Mr. Kumel. Srčna zahvala našim sinovom, ki so nama dali tako lepo darilo v denarju. Ce se je v zahvali slučajno kako ime izpustilo, se tudi tistim ravno tako lepo zahvalimo. Ob priliki sva vedno pripravljena povrniti. Še enkrat, prav lepu hvala vsem skupaj. Mr. in Mrs. Babudcr, County Line, Geneva, Ohio. ŽUTI Po nemškem izvirniku K. Maya Nisem bil sam. Halef me je spremljal, moj prijatelj in zaščitnik, kakor je samega sebe ponosno imenoval, Črnogorec 0-5ko in alžerijski beduin Omar, ki je imel še tudi račune z nekim žutovim človekom. In še nekdo se nam je pridružil, moj dobri stari prijatelj, lord sir David Lindsay. Seznanila sva se v Maskatu, prepotovala sva skupaj Mezopotamijo do Mosula, Kurdistan in obmejne perzijske dežele. Izgubil sem ga pri babilonskem stolpu, pa ga spet našel v razvalinah Baalbeka na Libanonu, skupno sva potovala v Carigrad, tam pa sva se ločila. Dejal je, da pojde v Jeruzalem. Pa ni šel. Najel si je parnik in se odpeljal v Bar ob Jadranskem morju, si dobil tolmača, ker ni znal turški, služabnike in konje ter se napotil meni naproti. Zvedel je v Carigradu, da potujem v Skader h Galingreju, pa sel k njemu vprašat, ali sem že prispel. Galingreja ni več našel doma, Pac pa njegovega poslovodjo Hsmd en-Nasra, žutovega zaveznika in priganjača, dozorelega zločinca, ki sem ga poznal že iz Alžerije. Temu človeku je bilo prav za prav ime Hamd el-Amazat, pa spremenil je ime, da se je laže vtihotapil pri Galingreju vslužbo. On je bil tisti, ki je zasnoval peklenski načrt, da spravi trgovca Galingreja in njegovo premoženje žutemu v roke. Hamd en-Nasr, ali bolje Hamd 'el-Amazat, je ko j zaslutil, da bi utegnil biti angleški lord David Lindsay mastna riba, izdal ga je Žutemu, pa ga je vtaknil v karaul Pri Rugovi, zapuščen strazni stolp jn zahteval bogato odkupnino. Anglež seveda ni hotel plahti, saj je vedel, da ga bo vkljub odkupnini umoril. Zato ga je Žuti poslal globlje v gore k oglarju Šarki, ki je bil tudi Žutov človek. Zaprli so ga v "jamo draguljev," v skalno votlino, tam bi bil naj brez sledu izginil. Pa potovali smo tam mimo, ga našli in rešili. Izsledili pa smo še tudi drug krvav zločin oglarja Šarke. Pred nekaj tedni je pripotoval mimo njega bogat bar-jaktar — škipetarski pogla-var — Stojko s sinom in' služabnikom. Sin si je šel po nevesto v Batero pri Kroji v južni Albaniji. Šarka jih je napadel ter ustrelil sina in služabnika. Prav tedaj je pri-sel vmes Žuti. Izropali so ubi-ta Škipetarja, Stojkota pa je yzel Žuti s seboj v Rugovo, da lzsili iz njega odkupnino. Vtakni1 ga je v karaul, ubil pa bi ga bil seveda vkljub odkupni-lli- Našli smo pri oglarju plen, starodavno škipetarsko opre-verižni oklep jekla, hand-Zar in sabljo iz kaljenega gol-k°ndskega jekla, handžar in ^ve mošnji zlatnikov. Kar groza nas je spreletava-va vpričo takega krvavega zlo-Clna. Mesto po nevesto je šel 'nUidi Škipetar v smrt —. Za-lnli smo oglarja in njegove Po^agače v skalno votlino, pu-jli Za stražo Angleževega tolmača ter obljubili,' da mu še lsti dan pošljemo pomoč in * nekaj dneh Stojkota, ki ga bomo rešili iz Zutovih rok. Ta-Pa naj sam opravi z oglarjem ln maščuje ostudni zločin. Halef si je nadel Verižni ok-'eP. bil je kakor nalašč za njega narejen, si opasal turško sabljo, gam sam vzel handžar, in odpotovali smo v Rugovo iskat Zatega. Tudi mošnje z zlatniki smo vzeli s seboj, da jih vrnemo lastniku. Spotoma mi je pravil lord L'ndsay svoje doživljaje. Ves osupel sem posnel iz njegove- ga pripovedovanja, da je zločinski Hamd el-Amazat že spravil trgovca Galingreja Žutemu v roke. Pregovoril ga je, da je prodal svojo trgovino v Skadru ter odpotoval v Skoplje, da tam ustanovi novo trgovino. Hamd el-Amazati ga je spremljal do Rugove, kjer je izginil v karaulu, Hamd el-Amazat pa se je vrnil v Skader, da z lažnivimi naročili zvabi v Rugovo tudi družino, ženo, hčerko in zeta. Družina se je pravkar odpravljala, ko je bil lord Lindsay pri njih na obisku. Dobri Anglež seveda niti slutil ni, kaj namerava Hamd el-Amazat. Saj mu je še celo sam šfel čisto nedolžno v past. Skoraj da bi bili prišli prepozno —. Potovali smo črez Šar planino k Črnemu Drinu. Šar planina sega od severa proti jugu, njeno zapadno pobočje pada v strmih, opolzkih stenah, ostrih robovih, mračnih soteskah in ozkih razpokah v dolino Drina. Sledovi kolovoza so se res poznali po kame-nitem, razklanem svetu, Šarkov pomagač in voznik, oglar Junak, je vozil črez tiste robove oglje naprodaj v Kolučin in v druge vasi ob Drinu, pa kar čudil sem se, kako je mogel spraviti svoje revno vozilo po takih "potih," ki bi še dobro opremljenemu hribolazcu izvabili marsikako srago. Premagali smo strme stene, se izkopali iz temnih tesnic ter prišli na boljšo pot. Gola skala se je umaknila rodovitni zemlji, temni gozdovi so prešli v gaje in goščave, tu pa tam se je že zableščal izza listnatega drevja črni Drin, zajezdili smo v travnate jase in prispeli do reke. Prebredli smo Črni Drin, krenili po travnatih rebrih navzgor, našli polja in nasade ter zagledali pred seboj Kolučin ob stočišču Črnega in Belega Drina. Prvega človeka, ki smo ga srečali, smo vprašali po ka-menarju Dulaku, ki smo ga mislili poslati tolmaču na pomoč. Mož je bil Dulakov brat. Po-strežljivo nas je peljal na Dulakov dom. Dulak je bil doma. Koča je stala pred vasjo, ljudje nas niso videli. Kar mi je bilo seve zelo ljubo. Rugova ni bila več daleč, bili smo, da tako rečem, pred vrati Žutovega doma, zelo verjetno je bilo, da ima tudi v Kolučinu vse polno zaveznikov na straži, ki mu vsakega sumljivega t tujca ko j napove j o. Postal sem tovariše s konji za kočo in- sam vstopil. Dulak in brat, oba' sta bila močna človeka prava orjaka, res kamenai-ja. Pa njuna obraza sta bila poštena, zaupati sem jima smel. Pripovedoval sem jima naše doživljaje pri oglarju Šarki. Poznala sta ga. Pravil sem jima, da smo ga z njegovimi hlapci in nekaterimi drugimi zločinci vred zaprli v jamo draguljev in da jih straži Angležev tolmač. Ta da mi ju je priporočil in da bi mu naj prišla na pomoč. Prenevarno je bilo za enega samega človeka, zločinci bi se bili utegnili na kakršenkoli način osvoboditi. Dulaka sta tolmača dobro poznala. Njuna sestra je bila omožena v Baru, kjer je bil doma tudi tolmač. Brata sta jo večkrat obiskala. Ko sta čula njegovo ime, sta ko j rada obljubila, da mu poj deta na pomoč. "Kako dolgo pa bo treba stražiti tiste lopove?" je vprašal kamenar. (Dalje prihodnjič) JOŽi, GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Janko Švajger, katerega sem imel priliko prav dobro spoznati, je izredno točen uradnik, pa izredno postrežljiv in dober. Ko sem se nahajal pri njem na uradu je bil vedno zaposlen z vsakovrstnimi ljudmi, po večini takimi, ki so iskali kake pomoči. Ta je prišel s prošnjo, da se ga odpravi domov, ker je brez vseh sredstev in nima denarja niti za vlak, drugi je prišel glede kake službe, tretji zopet kaj drugega. Pri tem je svetoval, dajal, tolažil. Ko sem bil tam, je prišel k njemu rojak Slovenec iz Celja, bolan za sušico, pa brez vsakega denarja. Prosil je za brezplačno vožnjo, katere mu ni mogel dati. Ker je bil siromak res v slabem stanju, mu dava za vožnjo, nakar je ves vesel zapustil urad. Take in enake probleme rešuje g. švajger, ki je tajnik dr. Ara-nickija in ga kot takega njegov predstojnik zelo spoštuje. Tedaj je tudi imel zadevo, da poskrbi izletnikom iz Amerike polovično vožnjo. Dobava polovične vožnje za Amerikance mu je dala precej dela, ampak mu je uspelo. Tak& so se izletniki iz Amerike vozili po železnicah za polovično vožnjo po zaslugi g. švajger j a. Pa koliko j jih je, ki bi za to vedeli? pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član a'1 članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. . V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 10. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.