ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 27. januarja 2000
Leto X, št. 2
DAMO VAM NA ZNANJE str. 2
ANDOVSKE
ZGODBE
str. 3
PRED SEJO MEŠANE KOMISIJE
3. in 4. februarja bo v Ljubljani zasedala madžarsko-slovenska manjšinska mešana komisija. Naloga le-te je spremljanje uresničevanja Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v R Madžarski in madžarski narodni skupnosti v R Sloveniji. Sporazum je bil podpisan 6. novembra 1992.
Če pregledamo zapisnik zadnjega zasedanja komisije (1. in 2. februar 1999, v Monoštru) in primerjamo njegove ugotovitve in priporočila z dejanskim stanjem obeh manjšin, lahko ugotovimo, da mešana komisija tudi tokrat ne bo ostala brez dela.
Poglejmo le nekaj področij, na katerih od lanskega zasedanja ni ali skoraj ni napredka. Kot prvo se postavlja vprašanje mejnih prehodov. V lanskem zapisniku najdemo priporočilo, naj se odpravijo neprimerni obratovalni časi na meddržavnih mejnih prehodih, naj se začnejo priprave na prekvalifikacijo mejnih prehodov Pince-Tornyiszentmiklós in Martinje-Gornji Senik. Gotovo bo nekaj podobnega vseboval tudi leto-
šnji zapisnik, kajti ni videti, recimo na madžarski strani prehoda na Gornjem Seniku, da bi si odgovorni prizadevali za izboljšanje pogojev. Kajti pogoji, pod katerimi delajo mejne službe na tem prehodu (kontejner brez primernih sanitarij), niso primerni niti za meddržavni prehod, ne da bi jih razkazovali Evropi, če bi prehod prekvalificirali v mednarodnega.
Niti za las se ni premaknila zadeva novega mejnega prehoda med Verico in Čepinci. Čeprav smo proti koncu lanskega leta (pred obiskom državne sekretar-
ke Mihaele Logar v Budimpešti) slišali izjavo madžarskega državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu, da se bo v tem letu odprl omenjeni mejni prehod. Veričani pa bodo - po mojem -verjeli tem besedam le takrat, ko bodo na tem mejnem prehodu uradno prestopili mejo.
Kljub nekaterim dodatnim normativom je financiranje narodnostnega šolstva na Madžarskem še zmeraj problematično, kajti gre za šole z majhnim številom učencev, normativi se dajejo na število otrok. V Porabju najdemo tri narodnostne
šole, kjer se ta problem zelo ostro pojavlja (Gornji Senik, Števanovci, Sakalovci) in povzroča težave lokalnim samoupravam. Lanski zapisnik vsebuje priporočilo, naj madžarska stran preuči možnosti, da bi se šole z majhnim številom učencev financirale popolnoma iz državnega proračuna. Vse kaže, da se je proučevanje precej zavleklo.
Državni svet RTV-ja (ORTT) je podelil frekvenco za monoštrski slovenski radio (8 ur oddajanja tedensko). S pomočjo Phare-ovih sredstev, finančne podpore Urada za Slovence v zamej-
stvu in po svetu ter prispevka Državne slovenske samouprave se bo kmalu začel opremljati studio. Kako priti do podpore madžarske strani za redno delovanje radia, bo prav gotovo tudi eno izmed vprašanj, ki se bo pojavilo na V. zasedanju mešane komisije. Tudi prekmurski Madžari imajo nekaj zadev, katerih rešitev se zavlačuje več let. Recimo izgradnja kulturnega doma v Lendavi (po lanskem zapisniku bi ga morali predati namenu 20. avgusta 1999), imenovanje častnega madžarskega konzula, zagotovitev lektorja za madžarski jezik za dvojezično šolstvo vPrekmurju... Obstajajo pa seveda tudi področja, na katerih so rezultati, delovanje poteka brez večjih (tudi finančnih) ovir. Recimo kulturno udejstvovanje obeh manjšin ali sodelovanje obmejnih občin...
Mešani komisiji želimo uspešno zasedanje (še bolj pa uspešno delovanje med dvema sestankoma), kajti njena uspešnost bi pomenila izboljšanje položaja obeh manjšin.
M. Sukič
2
Damo Vam na znanje
V	Porabji je skaus cejlo leto zavole dosta kulturni programov. Za tau poskrbijo porabske samouprave, šaule, Generalni konzulat R Slovenije pa Slovenska zveza. Slovenska zveza svoje programe organizira zvekšoma v Slovenskom daumi v Varaši. Tau ne pomejni, ka samo za Varašance. Če organiziramo kakšen program, furt pazko mamo na tau, naj takšoga ipa bau, gda porabsko lüstvo ma čas pa redne avtobuse tak v Varaš kak domau. Veseli smo pa se lepau za(h)valimo vsem lidam, steri se dajo pozvati pa pridejo z dobre vole na naše prireditve (rendezvényeinkre). Tau je za nas velko poštenjé. Gvüšna sam, ka vsi, steri organiziramo kaj, se te radüvamo najbole, če dosta lüstva mamo za publiko. Kakšno veselge pa pomejni tistim lidam, steri se cejlo leto trüdijo za tau, naj nas s svojimi programi razveselijo pa potrdijo, ka je naša materna rejč najlepša, na svejti.
V	Porabji je dosta organizacij - vala Baugi - stere pripravlamo kakšen program. Zatok si brodim, ka prav pride vsakšomi, če naprej vej, ka Slovenska zveza ka vse planira do konca majuša. Želim Vam malo več informacij dati, naj vejte naprej, kakšen program Vas čaka.
6. februara (nedela) v 16-oj vöri Slovenski kulturni praznik v Slovenskom daumi v Varaši.
Tau je en najvekši slovenski kulturni svetek, gda svetimo najvekšoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna (8. febr.). Program se začna v prostori za razstavo, arhivske (levéltári) stvari nam nut pokaža Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote. V konferenčni dvorani nas slovenske dijakinje gimnazije Vörösmarty spaumnijo s svojim programom na vrejdno-
sti dela Franceta Prešerna. Nje pripravi višja svetovalka Valerija Perger. Po
tejm nas ženski zbor iz Ljubljane razveseli s svojimi pesmi.
Že davnik smo si želeli, naj bi meli slovensko küjarsko knjigo z recepti Porabski jedi. Vala tetici Hildi Čabai z Gorenjoga Senika, ka je svojo küjarsko znanje na papir sprajla pa Mariji Kozar Mukič, stera je s toga knjigo naprajla. Tau küjarsko knjigo pa knjigo Milana Vincetiča iz Prekmurja "Šift v idini" nam predstavijo, steri so je ustvarili.
Po bogatom programomi se dobimo v restavraciji Lipa, gde se vsi navzoči leko vönagunčimo pa nika dobroga požremo.
26. februara (sobota) od 20. do 03. vöre Slovenski ples v avli Osnovne šaule Széchenyi I. v Varaši.
Igro de ansambel Smile iz Slovenije. Tej goslarge so zvekšoma tisti, steri so že gnauk igrali na veselici v ansambli Classic. Vstopnina (belépőjegy) je 700 forintov. Za večerjo restavracija Lipa pripravi koline (disznótoros). Sto želi večerjo
meti, si bon za večerjo (vacsoraegy) tü naprej mora küpiti. Ena večerja košta 700 forintov.
Vstopnice pa bom za večerjo se dajo küpiti od 1. februara v cejlom Porabji pri naslednji lidaj: Gorenji Senik: Martin Ropoš, Alojz Hanžek, Dolenji Senik: Irena Barber, Sakalovci: Irma Filip, Laci Nemeš, Slovenska ves: Panni Bartakovič, Varaš: Klara Fodor, Števanovci: Laci Kovač, Verica-Ritkarovci:	Sanyi
Merkli, Andovci:	Karel
Holec.
Za kulturni program nam poskrbijo Varaške mažoretke, stere vodi Elizabeta Kovač. Tau tü vsakši leko vösproba, če ma srečo. Za srečolov (tombola) mo meli zavole dobre stvari.
Z vasnic se na ples leko pripelete z rednimi avto-
busi. Za avtobus domau titi poskrbi Zveza. Vgojno v 2 vöri de üšo vkraj od šaule oprvin avtobus. Najprvin de pelo lüstvo prauti Verice, od
drügim pa prauti Gorenjoga Senika.
Želimo vsakšomi, naj se dobra počüti na Slovenskom plesi.
5. marca (nedela) v 16-oj vöri Dan žena v konferenčni dvorani Slovenskoga dauma v Varaši.
Tau šego, ka svetimo ženske, škemo meti za tradicionalni (hagyomány) svetek. Pa sto si bola zaslüži tau na tom svejti? Vej pa brezi žensk bi se svejt na glavau postavo. Že naprej Vidim, ka nisterni moški kak migajo z glavauv. Priznajmo, ka je tau resnica. Zatau ji želimo pozdraviti s koncertom "  Domače pesmi od Mure do Rabe". Na te koncert se posaba pripravlata MePZ A. Pavel z Gorenjoga Senika pa MePZ Vladimir Močan, zbor Društva upokojencev iz Murske Sobote. Obadva zbora ta spejvala 6-6 pesmi. Program de povezan z recitacijami (szavalatokkal). Zvün njivoga skupnoga koncerta mo ške leko čüli pesmi od ženskoga zbora Puconci, steri se oprvim pokaža nut v Porabji. Koncert se zaklüči s tejm, ka vsi trge zbori vküper zapopejvajo dvej naute.
Tau pa naj ostane naša skrivnost, ka zvüjn koncerta kak želimo svetiti ženske. Radi bi bili, če bi vse več moškov vküper z nami
svetilo ženske.
12. marec (nedela) v 15-oj vöri Gledališki zadvečerek v kulturnom daumi na Gorenjom Seniki.
Gorenjesenička samouprava, Zveza Slovencev, igralci držine Nindrik-indrik in lutkarji s svojim režiserom Mikijom Rošom vred vas čakamo na premiero dvej iger. Senički mlajši zašpilajo svojo letošnjo nauvo igro Milivoja Mikija Roša: Živeti vküper. Špilali do: Beata Bajzek, Melinda Čato, Betti Gyeček, Kitti Virovec, Nor-bert Gyeček, Gabor Ropoš, Tomaž Mižer, Roland Neubauer, Tomaž Gašpar, Kristijan Treiber, Andreja Čizmaš, Kata Čato. Njivo delo pomaga lerenca Ildiko D. Treiber. Varaška gledališka držina Nindrik-indrik notapokaže igro Slawomir Mrožek: Karči. Špilali do: Aranka Schwarcz, Laci Nemeš, Štefan Nemeš pa Klara Fodor. Obadvej skupine pripravi režiser Milivoj Miki Roš iz Murske Sobote. Glavno je, ka obadvej skupine špilata v porabskoj rejči, eške bola glavno je pa, ka deca guči v maternoj rejči. Vejmo, ka na Seniki najbole seničko lüstvo leko čakamo. Veseli bi pa bili, če bi prišli vsi tisti tü, steri se leko odlaučijo, če želijo te dvej igri meti v svoji vesi ali nej.
9. april (nedela) v 16-oj vöri Gledališki zadvečerek v konferenčni dvorani Slovenskoga dauma v Varaši.
Program de ranč tisti kak 12. marca na Gorenjom Seniki.
28. maja Porabski dnevi v Slovenskom daumi v Varaši.
Drobnejše informacije Vam sledkar damo na znanje. Vüpam, ka si med tejmi programi vsakši najde nika takšnoga, ka ma dugo ostane v lejpomi spomini.
Klara Fodor Sekretarka Zveze Slovencev
Posnetek z lanskega Slovenskega plesa
Lutkarji na lanski premieri Brezi stroja nego stroja
Porabje, 27. januarja 2000
3
Andovske zgodbe
Pri nas v Andovcaj se vsigdar nika zgodi. Najmenša ves smo v Porabji, dapa nejga tašoga dneva, da bi se kaj nej zgodilo. Pred dvöma letoma sprtulejt se je tau zgodilo, ka zdaj vam ta škem prajti.
Te den se je tü tak začno kak vsaki drügi. Zazranka je zvaun vdaro v šestoj vöri, delavci so z rani busom odišli delat. Tau je vsigdar malo nevarno pri tašoj maloj vesi, kak so Andovci. Zato, ka doma samo starci ostanejo, če tašuga reda odjan vövdari ali krava koti, te iz drüdje vesi moramo pomauč zvati. Dostakrat se hecajo z nami, če v sausednoj vesi majo prireditev ali če v nedelo nas malo več dé k meši v Števanovce: "Zdaj pa niške nej ostano doma!" Te mi tau šagau mamo prajti: "Eden zato austo, steri na odjenj skrb ma, nej da bi vgasno."
V devetoj vöri se je bauta odprla pa krüj so že tü pripelali, zato ka je torek biu. Zvün tauga še četrtek pa soboto vozijo vö k nam friški krüj. Dva, trdje smo stali pred krčmov, gda vidimo, ka Djürvin pa Karbin Djoži, obadva z motornimi žagami pa s tapačami, kak če bi v bojno šla, deta po cesti. Gda malo skrajej prideta k nam, te slišimo, ka Djürvin pita Djožina: "  Nika nutra vdariva?" "  Pa vejš, ka brezi
tauga neva šla delat, "  pravi Karbin Djoži. Dva pira sta spila pa sta že šla. K ednoma staruma rama sta šla gostirja vöpucat. Že pau vöra sta delala, gda je Karbin Djoži gnauk samo taminau. Žaga dola bila djana na zemlau. Djürvin si je mislo, ka je kaj na njega prišlo pa je v sečo odleto. Zato pa sam žago tadala. Gnauk samo kak če bi stoj kričo. S tejm se je še Djürvin itak nej brigo. Tak mislo, ka mlajši krmijo v sausedi, pa delo tadala. En čas ma je že špajsno bilau, ka Djoži nika dugo ne pride nazaj, pa žago dolastavo. Te je čüjo, ka nikak njemi kriči. "  Če ne staviš dola žago, te te v rit brsnam!"  Te vidi, ka je Djoži eden mejtar od njega notri v stüdanci pa od tistec vökriči. Stüdanac se je taobrno, lüknja pa vküpzaraštjena tam ostala. Gda nutra gledo, te je vido, ka Djoži kak edan maček, za cügle se
drži, nej ka bi se pogrozno. "   Nej si se vdaro?"
"  Nej, nej, samo niše vauže nesi, ka včasin zmrznem." Djürvin se je tak zbojo, ka samo kaulak stüdanca lejto. Nej vedo, kama naj dé.
"Idi že po vauže, ka skačeš ta pa nazaj. Tü je nej dalač Peštarca, od njé prosi," ma kriči že čamarasto vö iz stüdenca Djoži.
Za pet minut nazaj pride s Peštarcov, stera je za pse valaun tenke lance (verige)
prinesla. Gda so te lanc dolaličili v petnajset mejtrov globoki stüdanac, Djoži jim nazaj kričo: "Ka sam dja, pavak, ka mo na tau cvörni goraplezo. Idi po nišo garico, ka se včasin pogroznem." Za deset minut je z edno štiri mejtra dougo garicov nazaj prišo. Dola go jo püsto, ranč samo vöstala iz vode. "  Ka naj zdaj delam, kak eden kukaut naj sedim na slejdnjoj lestvici?" pravi Djoži. Djürvin še itak nej k sebi prišo. "   Dem k Ku, Ku..." "  Nekukudači tü meni, idik Kuvačini po dugo garico," ma kriči Djoži.
Pri Kuvačini niške nej bijo doma, viša rama so v gauštja delali. Djürvin je tau čüjo, pa je za njimi üšo. Gda Tibina zagledno, že audalič kričo: "  Stüdenec! Stüdenec!"   Ka je stüdencom?"   ga pita Tibi. "Djoži, Djoži."  "   Ka je, nauri si, pa povej, ka škeš." " Djoži je v stüdenci," djakla Djürvin.
Prvin kak bi tadala pripovejdo, ta moram prajti, ka se je gnauk s Kuvačin Tibinom zgaudilo. Zato, ka tau vsigdar pozabim taprajti. Gnauk edno soboto večer smo nišo prireditev meli v krčmej. Tašuga reda, sto čas ma, popoudné pride pomagat stauca taklast pa vse drügo, ka tašuga reda trbej. Kuvačin pravi, ka on tü pride, samo malo kasnej, zato ka majo enga kukauta (petelina), steruga mora zarezati. Potistim on tü pride. Pa rejsan tak bilau, malo kasnej, dapa Kuvačin je tü tam bijo. "   Na, kukaut nej odleto?" ga pita nikak.
"  Nej, nej vujšo, zarezo sam ga. "Za deset minutov gnauk samo cinga telefon. Tibi, mati te išče," pravi krčmara. Tibi goravzema telefon pa pomalek vse blejdi grata. "   Ka? Dja sam ga zarezo! Tau nej istino,""  pravi.
Dola deja telefon pa pravi, ka je tau čalarija. "  Mati pravijo, ka kokaut na sedeli
popejva "pravi prestrašeno Tibi. "  Tau ne mora istina biti. Krv je že iz njega stekla, gda sam ga v kanto lüčo." Tibi drügo nej vedo, domau üšo pa še enkrat ga mogo zarezati.
Dapa poglednimo, kak so Djožina iz stüdenca rejšili. Gda so Kuvačino dougo garico dolapistili pa po njej Djoži goraprišo, je tak črn biu kak krt. Kak če bi ga iz gnojšnice potegnili. Peš-
tarca ga včasin pita, če naj ma prinesé süji gvant. "Nej gvant, palinko mi prineste, "  ji pravi. Tak se je zgaudilo, ka Djoži ranč tak kak njegvi mačak tü bijo v stüdenci.
Leko, ka je tau bilau slejdnjo, ka sam od naše vesi piso, zato ka mi je Fiškališ Joška pravo, če do Andovčani še gnauk notri v Porabji, te me tastrli.
Karči H.
Papiri pripovejdajo
Iža z rdeči posvejtom
Juliuša 1907 je prišla v Monošter 62 lejt stara dovica iz Sárvára, pa je že augustuša prosila dovolenje, ka bi una v Monoštri rada gordržala „ižo z rdeči posvejtom”. Tak brodila, ka takšna iža je potrejbna v takšom velkom Varaši. (V Monoštri je tisto leto živelo 2200 lüdi.) Vöpoglednila si je Böhmovo ižo (št. 166), ozajek za ramom Józsefa Mayerja, pri Rabi, paulek panaufa (železniške postaje).
Pri glasovanju je 9 poslancev (képviselők) glasovalo za, 9 pa prauti takšoj iži. Ništerni varaški poslanci so tö tak brodili, ka takša iža je potrejbna, depa Böhmova iža nej bi bila dobra za tau, ka je bila paulek gimnazije pa poštije. Baugša bi prej bila iža Ferenca Sakka (št. 165), štera je stala zvüna varaša. S tau ižo so pa edni tau bajo meli, ka je više stala od drügi iž, pa se že od daleč vidla. Vidlo bi se, ka bi na auknaj meli fijanke vsigder tápotegnjene. Padar je biu tö prauti tajoj iži, ka prej dosta lüdi odi mimo. Sploj dosti mladi deklin odi tam paulek delat pa nazaj domau, Večkrat na den. Poštene dekline bi ta iža leko „pokvarila”. Poštija je bila glopka, pejška paut pa ranč paulek te iže pelala. Iža je stala na malom brgej pri poštiji, štera pela iz Monoštra prauti Števanovcem. Ta je glavna poštija prauti slovenski vesnicam. Dovica si je eške tri iže vöpoglednila, de pa poslancem se edna nej vidla. Varaški lotaroša je etak piso glavnomi birauvi: ,,če je takša iža potrejbna v varaš, o tome nej stare, oženjene moške trbej pitati, liki mladim. V židanoj vörinoj kosinoj i duvanovoj fabriki dela več kak 200 mladi, neoženjeni moškov. V gimnazijo odi 160 pojbov. Med tistimi je 12 takši, šteri bi takše ženske nücali. Baugše bi bilau, če bi v takšo ižo ojdli, kak pa s ciganjicami pod maust na Lapinči ali v gaušče. ”
Novembra 1908 so se poslanci eške itak s tem spravlali, pa so se tak odlaučili, ka nej potrejbno meti v Monoštri „ižo z rdeči posvejtom”, ka „v naši fabrikaj itak več kak 1000 žensk pa deklin dela”. (S toga se tö vidi, kak so tistoga ipa moški dojgledali ženske, štere so v fabrikaj delale. Mislili so, ka ,,poštena ženska” aj ne dela, aj doma vertiva pa za držino skrbi.)
Leta 1909 se je edna drüga dovica zglasila iz vesi Ráckeve, ka bi mejla v Varaši takšo ižo. Una je tö nej dobila dovolenje.
Marija Kozar
Porabje, 27. januarja 2000
4
Poskus vloma v slovensko veleposlaništvo v Pekingu
Za zdaj neznani storilci so 27. decembra, ko je bil slovenski veleposlanik na Kitajskem Tit Turnšek na obisku v Sloveniji, poskusili vlomiti v slovensko veleposlaništvo v Pekingu. Vlomilci so pri poskusu vloma poškodovali vrata, okno in stopnišče, v prostore veleposlaništva pa niso vstopili. Slovenija potrebuje regije
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je v Radencih pripravil dvodnevni posvet o izvajanju zakona o skladnem regionalnem razvoju. Slovenija mora upoštevati interese regij in občin, je na posvetu poudaril minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Vendar se ob tem, kljub zakonu o spodbujanju regionalnega razvoja, pojavljajo številne težave. Slovenija namreč nima pravne podlage za vzpostavitev regij, kar je po ministrovem mnenju ena od osnovnih ovir pri izvajanju regionalnih razvojnih programov. Regije naj bi namreč temeljile na skupnem interesu posameznih občin, ki bi se v regijo povezovale prostovoljno.
Slovenci in film
V okviru akcije, v kateri so bralci Vikend magazina izbirali slovenski film, igralca in igralko stoletja, so v svojih kategorijah s precejšnjo prednostjo zmagali Cvetje v jeseni, Milena Zupančič in Stane Sever. Na lestvicah prevladujejo filmi in igralci starejše generacije.
Med filmi je največ glasov (779) zbral film Cvetje v jeseni, bralce pa so navdušili tudi Vesna, Tistega lepega dne in Ne joči, Peter, ki so zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Med slovenskimi igralkami so bralci največ (1555) glasov prisodili lanski dobitnici Borštnikovega prstana Mileni Zupančič. Duša Počkaj, Majda Potokar in Mila Kačič so na lestvici zasedle drugo, tretje in četrto mesto. Laskavi naslov slovenskega igralca stoletja je po mnenju bralcev zaslužil Stane Sever s 1173 glasovi, na lestvici najbolj priljubljenih slovenskih igralcev stoletja pa mu sledijo Bert Sotler, Polde Bibič in Aleš Valič.
Slog pa brazda •••
...sta mi te dni na pamet prišla, gda sam se poküsila pelati z mojim malim avtonom. Pa mi je te tak nagnauk tau napamet prišlo, ka takšo pa vendar nindar več nega kak gnesden po naši potaj. Če je zima, te prej šegau ma snejg spadniti. Snejg pa, ka je svejt svejt, šegau majo lüdje ta odmetavati. Sploj pa tam, gde se zdržavajo, gde odijo. Vej je pa nišče nej tak nauri, ka bi den do dneva po velkom snegej odo pa se pogrozavo v njem. Pa itak. Gestejo, pa tau smo mi sami tej, ka den do dneva demo na dugšo paut. Pa ka si te mi mislimo? Sto de nam samo tak irniks birniks ta odmetavo? Če škemo ojdti, naj si odmetavamo sami. Pa inda svejta je buma tak bilau. Dobro vejm, gda sam mala bila, moj Oča je na Verici žüpan bio. Pa gda je snejg doj spadno, je mogo z vesi vsakmau vküp nabrati kompanijo, steri so veške poti z lopatami doj čistili. Samo ka je od tistoga mau več kak 50 lejt preteklo pa prej gnes demo v Evropo, pa je prej gnes pri nas že tü na visikom nivoji organizirano takšo delo. Ali pa itak nej? Za dobri 50 lejt pa ma biti.
Ka mi je pa v nausi? Tau, ka gda v zimi po naši potaj Odim, te so naše pauti takše kak gnauksvejta njive. Meli smo sloge pa brazde. Gda
gnesden snejg spadne, te včasin nišče ne pride doj tiskat, kakoli ka tau staukrat plačamo. Najoprvin odijo po njem avtobusi, avtonge pa si vönapravijo svoje brazde, med brazdami pa ostanejo slogi. Tau je letos doj zmrznilo, pa so po tistim Zaman doj tiskali več je nikši mašin nej mogo te sloge doj sprajti s pauti. Bilau je pa, da se je odpistilo, pa je kaša bila, depa te so tej mašini nej meli cajta tau doj spucati. Na gnes je tak, ka se sploj fajn leko vozi človek v dvej brazdaj, med tistimi pa med ednom slogi. Pa če se malo ta zabauniš pa kesnau vidiš, ka prauto dé eden velki avto ali avtobus, te trpečaš pa probaš gor na slog skočiti. Če se ti pršika, avto ti skače pa trpi, če nej, te se v slednjoj minuti te drugi proba mekniti. Pa ti prti pa si misli, ti koza, ka pa te voziš avto, če se ešče mekniti ne znaš.
Gda pa več neda Snega, ka pa te? Te mo po lüknjaj skakali štere so po potaj pa stere Zdaj ranč napamet ne vzemamo, zatok, ka ne vejmo, če je tau graba v snejgi ali lüknja v asfalti. Etak se mi vozimo pa demo v Evropo. Istina, če mejo prejk staupimo, je ovak. Te pa itak moremo priznati, ka je tau eške nej ta prava Evropa. Kak duga paut eške pela do nje, nej znati.
I. Barber
Pismo iz Sobote
GSM
Prosim!
Boug daj, Regina!
Na, Boug daj, Rozina! Ka delaš?
Nikaj takšoga. Venej pred ramom gledam, stoj mimo dé. Ka pa ti?
Ge sam pa v bauti. Ranč sam pri klobasaj. Vejš ka, Rozina? Ne vejm, Regina.
Glij od gnes majo akcijo, tiste duge rdeče klobase so za tresti procentov bole fal. Ti je küpim, eno ali dvej?
Vejš ka, prinesi mi je eno pet, leko?
Leko, leko, vej ge ji tö zase pet küpim. Eške kaj nücaš? Nika drugo, sousedica. Zdaj pa dem, ka nama kavo sküjam. Te se staviš, geli bar?
Gvüšno, ka se stavim.
Vejš, Regina, moram ti prajti, ka se šké naš štrti soused, vejš tisti od Barinove sneje strica bratove žene sina sin, razpitati.
Ne pravi? Ka pa te, si je drugo najšo?
Ka bi pa! Čüla sam prajti, ka se guči, kak una več nešče mlajšov meti, unpa bi njoj rad napravo bar ške eno tri. Vej ne vejm, če je tou istina, dapa leko, ka je istina.
Vej sam ge tö čüla, ka neka neje vredi, dapa čüla sam, ka prej una drugoga ma, tak sam čüla.
Leko, leko, ali zakoj sta si eto, nej dugo nazaj, küpila nouvi avto, če te zdaj raznok deta?
Pa nej samo nouvi avto! Nut v iži sta si vse na nouvo naredila. Sam čüla, ka mata nouve omare, nouve postele in vcejlak nouvi WC pa ške kopalnico.
Vejš ka, Regina, nika si trbej vözbrodili, ka va leko šle ta do toga našoga štrtoga souseda pa va te vidle, ka pa kak je tam pri njij doma.
Tou mujs trbej naprajti! Zato, ka sam čüla, ka ga je eto ta njegva zmlatila po glavej pa zdaj ranč ne vüple vöpoglednoti, naj ne vidimo, kak ma cejlo čarno glavou. Na, te pa Boug daj dober den sousidica!
Boug daj, Rozina! sta se moja tašča Regina, trno čedna ženska in sousidica Rozina dole sele pri kavi. Eške prvo pa je vsikša dole zakapčila tou čüdo, stero se zove GSM. Ranč tak je bilou. Cejli čas sta se zgučavali in sta enjali gučati v te telefone, gda sta bile že nut v Rozinom rami.
Aja, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je pozabila na fal klobase za svojo sousedico.
Miki
SLOVENSKA SLOVNICA
Slovenska slovnica FranCeka Mukiča se dobi na Zvezi Slovencev v Monoštru (DeÁk Ferenc u. 17). Cena: 1.000 forintov.
SZLOVÉN NYELVKÖNYV
Mukics Ferenc Szlovén nyelvkönyve megvásárolható Szentgotthárdon a Szlovén Szövetségen (Deák Ferenc út 17.). Ára: 1.000
FORINT.
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsak drugi torek ob 13-00 na 1. programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v torek,
1. februarja 2000. Ponovitev v soboto, 5. februarja, ob 6.50, na 2. programu.
Porabje, 27. januarja 2000
5
Tüj je moj dom, tüj so dobri lüdje
Če poglednamo malo nazaj, pred stau lejtami je v Porabji eške gnauk telko lüdi živelo kak gnes. V 1930. lejtaj, gda je bila velka gospodarska kriza (gazdasági válság), je dosta lüdi odišlo po svejti. Bojna nas je tü strgala pa prišla so petdeseta lejta, gda je tü dosta lüdi odišlo. Pri nas so v vsakši vesi sodacke bili, steri so naše dekle tü odpelali. Margit Berczi (Broder) je sredi bojne, pred 55 lejtami, odišla na Vogrsko. Ta se je oženila. Depa 55 lejt je itak malo bilau za tau, ka bi svoj dom pozabila. Če more, pride domau k sestri na Dolenji Senik. Margit žive gnes na Alföldi, blüzi Szolnoka, tam gde reka Tisza teče.
•	Margit, zakoj si odišla sploj mlada na Vogrsko? "Nej sam bila eške 17 lejt stara, gda se je v mojom živlenji velka stvar zgodila. Bojna se je na konec približavala, Vogrski sodacke so skauz rosaga šli pred Rusi. Eden mladi človek je prišo v ves z ednim sodačkim prednjim. Pred božičom sva se eške nej poznala, na drugo leto februara sam pa že oženjana bila. Zalübila sam se, kak se že tau z mladim človekom leko zgodi. Nej sva se pa eške segrela, gda je njegvi predjen mogo cotati tadala. Etak pa sam z njimi vred odskočila, odišla. V Avstriji smo se najšli, v Karintiji. Tam so nas v lager zaprli. Iz lagera so nas 1946. leta püstili nazaj. Te sam z možom prišla na Vogrsko, na Alföld. Pri njegvi starišaj sva se potegnila, tam sam začnila svojo nauvo živlenje."
•	Ti si na polonja s slovenskoga, polonja z nemškoga
pokolenja. Tüj pri nas so cejlak ovakše šege kak na Vogrskom, sploj pa na Alföldi. Kak si se vcuj navčila k tistim šegam?
"Nateltja sam mlada bila, ka sam na tau nigdar ranč nej mislila. Samo te, gda sam že bila not, te mi je na misli prišlo, ka je tau ranč nej špila. Depa nad tejm študerati nej cajta bilau. Eden za drugim sam mejla deco. 8 mlajšov sva mela, tau deco gor raniti, kesneje šolarivati pa vsakšomi krü dati v roke, nej šala bila. Doma sam tü mogla delati, gda sam 15 lejt stara bila, sam že v kosino fabriko ojdla peški. Pa starišom smo tü pomagali. Depa doma sam bila. Ka je zamé eške gnes velka rejč. Tak čütim, ka sam se znotra nigdar nej zmirila s tejm, da sam dom zapüstila."
• Ka ste na Alföldi delali, kak ste se leko ranili?
"Že 1947. leta smo nut staupili v kmetijsko zadrugo (TSZ) pa smo tam delati. Vse smo prijeli, ka je potrejbno bilau. Kakoli sam ženska, depa bila sam kočiš, delala sam v künji, obed sam vozila z konjami, mleko sam brata, pa vejga Baug ka vse sam nej delala. Tam smo pejnaze nej dobiti, samo kakši pauv. Tistoga smo nücati za živeti, če smo pejnaze steli meti,
smo od tistoga vkraj odati. Zvün toga smo se kesneje spravlati z dinjemi (lubenicami). Tau tüj niške ne vej, kak te tikvi pauvajo. Že
rano, na Vüzem smo se tavö na zemlé znosili s cejlo držinov pa smo tam ostati na zemlej do Septembra srednjoga. Dober slüž je bio, depa cigansko živlenje. Depa samo etak smo leko deco na svojo paut spravlati. Dostakrat smo se selili (költöztünk). Gda smo v Jászberényi biti, te smo pa postali delavci, ki dojan (tobak) pauvajo. Tau je tü dober slüž bio, depa ranč tak žmeten, kak gda smo dinje pauvati. Pa z goricami smo tü delati.
Gda je pa zadruga na nikoj prišla, pa smo se več nej z dinjami, nej z dojanom, z goricami spravlati, sam odišla delat v Budapešt na letališče Ferihegy. Tam sam delala v künji. Tam mi je gnauk sploj dobro bilau. Sledkar sam pa indrik išla delat zatok, ka smo se pa selili, pa sam v Budapešt nej tak naleki ojdla. Zatok sam šla na letališče (repülőtér) v Szolnoki. 1992. leta mi je mauž mrau, Zdaj več ne delam, doma sam, počivam pa kumaj čakam, da leko es domau, na Dolenji Senik pridem."
•	Že smo gučali od toga, ka sta vüva s sestrov na polonja - po materi, ki so bili iz Sakalauvec - Slovenke, na polonja pa Nemke zatok, ka so oča z nemškoga pokolenja bili. Kak se spominjaš, kak ste gučali, slovenski ali nemški? "Doma smo navekši slovenski gučati. Na Dolenjom Seniki smo meti hišo, te del Senika se zove Čalin. Lepo je bilau, sploj pa tačas, ka so mati živeti. Znati smo pa vsi nemški pa Vogrski tü. Ge gnesden več samo razmejm slovenski pa nemški, depa žau, guč mi na žmetno spadne. Moja sestra Mici pa ja, gnes ranč tak guči tri jezike kak tistoga reda."
•	Mici, po dugi lejtaj se vse večkrat srečata s sestrov. Ka tebi pomejni tau, da sta znauvič leko vküper? "Obedvej sva zgübile svojoga para, obedvej sva v penziji, Baugi vala, dano je nama, da sva na starejše dni pa več leko vküper. Moja vnukinja je v Szegedi na univerzi, gda go gledat demo, te sestro tü poglednemo. Žalostno je pa, ka je tau moj mauž - ki je bio z Dolenjoga Senika, z nemškoga pokolenja - več nej mogo zadobiti. On je dosta trpo, v Rusoškom je bio zgrableni 6 lejt. 1953. leta je prišo domau."
•	Margit, kak je tau, ka se po 55 lejtaj itak teraš nazaj v svojo rojstno ves, kakoli ka tvoja držina nej tüj ka te nazaj vleče?
"Meni je Dolenji Senik vse. Gda sam doma, morem tavö titi v Čalin, ta gde je naša rojstna hiša stala. Daj mi valati, ka kakoli je preteklo 55 lejt, tüj je moj dom, tüj so dobri lüdje."
I. Barber
Prekinili odkup mleka v Porabju
V Porabju se je v zadnjem desetletju znatno zmanjšalo število krav. V nekaterih krajih so že pred leti prenehali z odkupovanjem mleka. Od 1. januarja se je to zgodilo tudi v zadnjih dveh vaseh (Gornji Senik, Slovenska ves), kjer ga je do zdaj kmetijska zadruga še odkupovala. Njeno odločitev je pospešilo dejstvo, da Mlekarna Zala več ne odkupuje mleka od zadruge. Po mnenju kmetov se prodaja preko zadruge itak ni splačala, kajti le-ta jim je plačevala od 17 do 20 forintov za liter, medtem ko se mleko prodaja v trgovini za približno 100 forintov.
Problemi okrog jezikovnih izpitov
Inštitucije, ki želijo v prihodnje opravljati t.i. državne jezikovne izpite, si morajo urediti akreditacijo za posamezne jezike. Za pridobitev akreditacije morajo inštitucije plačati precej visoke vsote. Prav zaradi tega se lahko zgodi, da nobena šola tujih jezikov ne bo akreditirala jezikov manjšin na Madžarskem, tako ne bo možnosti za pridobitev jezikovnega izpita iz slovenščine, srbščine, slovaščine, romunščine itd. To pa bo najbolj prizadelo srednješolce, ki so za opravljeni jezikovni izpit dobili dodatne točke pri sprejemnih izpitih.
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
•	Monošter, 6. februar: Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika se bo 
začela ob 16. uri v Slovenskem domu. Razstavo z naslovom Dragocenosti knjižnice bo pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote, recital v počastitev 200-letnice Prešernovega rojstva pripravlja z dijakinjami gimnazije višja svetovalka Valerija Perger.
Pred kratkim sta izšli dve novi knjigi (Milan Vincetič: Šift v idini, Slovenska kuhinja ob Rabi), predstavitev le-teh bo v sklopu praznovanja, ki ga bo s svojim nastopom popestril ženski pevski zbor Petrola iz Ljubljane.
•	Budimpešta, 5. februar: Slovenska samouprava 18. okrožja (Pestlőrinc) Budimpešte prireja slovenski ples, na katerem bo igral ansambel Lacija Korpiča. Nastopila bo tudi folklorna skupina z Gornjega Senika.
Porabje, 27. januarja 2000
6
Birokrat-krat-krat-krat...
(Birokorat)
Sto-kratrkratrkrat, jezero-krat-krat-krat, desetjezero-krat-krat-
-krat... Človek v svojem življenji tolikokrat sreča birokrate. Birokrat je takši kak holesterol (kolesterin). Jeste lagvi, od
šterega infarkt dobimo, pa je dober tö, šterega mujs moremo meti. Sploj brez birokracije zato tö ne moremo biti. Depa najmenje polonje je gvüšno odveč.
Bodite vi padarje in naredite diagnozo, iz šterega kolesterina je emo več té ali of uradnik (hivatalnok).
Sveta spoved v banki
En gospod v Sloveniji je že dugo klau penaze v banko na ime svojega sina, šteri je živo
na Madžarskem s svojim sinom. Té oča je z leti tö začno stari gratüvati pa je večkrat sto predati bančno knjižico svojemi sini (vnuki od starega gospoda), depa sin je pravo, ka un ranč čüti nešče o
tem, ka bi se njiva dva pogo-
varjala o očetovi smrti. Oča je ednok tak tö don mrau. Sin (vnuk) z Vogrskega je vzeu bančno knjižico, se odpeljo v
Slovenijo in üšo v banko po penaze. Zaman je emo bančno knjižico, mogo bi prej prinesti izvleček iz mrliške matične knjige (halotti anyakönyvi kivonat) dojobrnjeno na slovenski jezik, šterega bi mogo podpisati in zapečatnivati lotaroša (notar) ptt., ptt. Ka je pa največja hiba, mogo bi znati tisto skrivnostno reč
(jelige), štero je njegov dedek pravo njegovomi oči. Un pa se
je, jeltebar, nej sto o tem po-
gučavati, nej ka bi oča mislo, ka sin že čaka njegovo smrt... Eh, je pravo gospe v banki, vejte ka, naj ostanejo té penazi v vaši banki, tak je nej tak dosta, ka bi se tü telko mantral s temi  papiri, pečati, dokumenti, pa če me bujete, te tö nemo znau tisto reč, ka mi jo nišče nej pravo...
Bančna slüžbenica pa ga je nagovarjala, naj tak hitro ne
zgübi vüpanje. Malo naj ešče počaka, ka ji je ranč zdaj nika na pamet prišlo... Odšla je nikam, za par minut prišla nazaj sploj poleg gospoda sto-
pila, kolivrat poglednila, in mu je v vüjo zašepetnila tisto
geslo (jelige), nato pa ga naglas napotila: „Idite k tisti
kasi (blagajni), tam leko gorvzemete svoj denar, svojo erbo... "
Pod drevom zakopane devize?
Zgodilo se je v tisti cajtaj, gda so jugoslovanski državljani na madžarski meji mogli pokazati toliko in toliko deviz (depozit), ka so je samo tak püstili na Vogrsko. En gospod iz Slovenije je prišo na njin mejni prehod, gde ga je njin
carinik (vámos) pito, če ima kaj za nut zglasiti. Prej samo telko in telko deviz, štere so potrebne na madžarski strani. Vendrak je cariniki nej biu simpatičen, ka je gospod v žuti uniformi začno sigurno tomačiti, ka je toliko denarja prek granice nesti ilegalno. To njega nika ne briga, ka je na madžarski granici trbej pokazati depozit, tü veljajo
jugoslovanski zakoni (törvények), punktum! Vej nas pa
don püstite, ka démo k naši žlati na Madžarsko, šteri nas že trnok čakajo. Nikanej! Morete nazaj in penaze püstiti
pri nekakomi, povejmo pri krčmari v prvi vesi. Spoštovani gospod, vej pa se gostilničarji ne spravlajo z bančnimi
delami in depoziti?!... Obrnite se in adijo!...
Gda je za pau vöre nazaj prišo, ga je carinik pito, no, ste püstili devize pri gostilničarji?Nej. Kam ste pa je te djali? Nut se je zosüko v eno plastično začko (vrečko) in zakopo pod enim drevom. Ka!?! Ja, pod enim drevom... Financ se razčemeri in pravi, ka takcofart idemo to poglednit. Gda je sto nut sesti v turista auto, je of pravo cariniki, gospod, v moj auto vi nete nut sedali, sedite v vašega slüžbenoga, in pojte za menov, če ščete... Zdaj se je samo razpezdno birokrat.
Tak se je cekno, ka je nikam nej üšo. Stopo je v svojo pisarno je nika telefoniro svojemi madžarskemi kolegi na drügo stran, in potnika zagno, zmes pa nika mrnjavo pod bajüsi, ka vej se ma že vrag skaže na madžarskem prehodi...
Gda je madžarskemi cariniki
pokazo potrebne devize, je financ samo salotiro, ka leko dé, in moje smej vujšo...
Slovenski gospod se je resan nazaj peljo do prve vesi, nika spiu v gostilni, penaze pa tak njauv žepki, gde ji je emo. Vej ma pa je nej pamet skisnila,
ka bi un dojdavo devize
gostilničarji, kaj bi zakapo pod drevo!?..
Za en ali dva dni je prihajo
nazaj v Slovenijo in je pá tisti ,,jugoslovanski” (nej iz Slove-
nije) financ biu v slüžbi. Malega fičona je skor dau na drobne dele pobrati. Mogo se je z njega dejvati, ka je znau, ka ga je te gospod iz Slovenije za norca emo. „Ohoho!!! Kaj pa je to?! Cela torta?! Prosim,
če jo razrežete, ker morem prekontrolirati, če ste nej kaj skrili v njej... ”
Gda je slovenski državljan s
taušafajklinom drvaro torto in do laketa pun čokoladina
biu, si je mislo, to bo pravi rojstni den sina doma s tem pö-
com.	To je tak lepi kulimajs, tak fajni drek pa šmek, ka ranč sveč nede trbelo. „ V redi, tovariš Leko idete.
„Bog plati, tovariš carinik, vzemite en falajček vi tö, in ga pojejte na zdravje mojega sina, šteri je 
vsigder tak srečen, gda ma prinesem takšo lepo torto z Madžarskega na njegov rojstni dan... ”
Šklezanca
Vogrski državljan je dukši
cajt v Sloveniji in si šče peljati nikši mašin iz več falatov, šterega na konci svoje večletne slüžbe pripelje nazaj na Madžarsko. Gre v županijski
carinski kancalaj, šteri ga opotijo v njim podružnico, gde se carinjenje (vámolás) (v)naprej leko opravi, ka nede gordržo druge na granici. Financ naredi vse papire,
pita, na šterem mejnem prehodi ščejo prek, v redi. Drugi
den,	v auto napakivani kak talapački ciganji, se pripeljejo na tej prehod. Carinik crncka, ka prej geste en sploj mali problemček: „ Tü pri nas
ne smete prek granice, liki morete iti na drugi prehod, tam vas gvüšno prek püstijo,
ka ge vam ne morem takšo numero dati, ka je posebno, ka nemam za to računalnika... Té vnožene papire so vam zaman spunjavali v
županijskem središči, ka mi smo nej cuj njim valon. Razmim, razmim vaš problem, ka vas tam prek granice že čakajo vaši prijatelji, depa
morete se kolivrat peljati. Žau mi je, depa naj vas veseli, ka ste vi v te letošnji par dni že tretji, šteri ste tak zopodili... Vi se leko tožite komi koli, vidite, jaz sem že pau vöre telefoniro v Somboteu Bu-
dimpešto, tü ne morete prek. Zbogom, pa ovim tam v Somboteli povejte, ka naj takše, kak ste vi, ne pošiljajo
es k nam... Srečno, pa skrb
mejte, ka so poti trnok škliske, dosta mejstaj je šklezanca... ”
Pričujskajo se na drugi prehod, autonov kak marmaura, registracija kak manjaura,
madžarski financi, kakša čüda, ležerni kak mikseri v kakšem bari, samo zamajutnejo, ka leko dejo, če rejsan vögledajo kak talapački ciganji. Depa madžarski držav-
ljan je pošteni, nazaj plajuče gospodi v uniformi, ka uni nika ščejo. V kak kača dugom
redej za njimi preklinjajo, ka se pau vöre z njimi pá več nišče ne spravla.
„Delikvente” vkraj postavijo, papire obračajo, glave obračajo, oči  obračajo, papire obračajo, glave obračajo, oči obračajo... „Te papiri iz Sombotela so nej za nüc, ka so vas tam nej nut napisali v računalnik, zato pa to mi zdaj
ne moremo pogledniti v našem komputeri, jaz pa to vam zdaj nemo nut druknivo, to gvüšno...” „Eksporterji"  (v Sloveniji dve pošteni knjigi telko koštajo, kak celi njini „koceraj” za eskportirat) se nanizavajo, Bog moj, Bog moj, samo nej ka bi nas vi tö kam poslali kak vaši kolegi!... „No, te papirji iz Sombotela
(tam so njini glavni prednji) so rejsan nej za nüc, depa vönapišite eta papir za eksport in bo v redi. Ovim v županijskem centri pa povejte, naj vas vözbrišjo s svoje knjige, ka ovak do za par let, gda pridete nazaj dva mašina prosili od vas. Tam, gde so vas odposlali, bi té leko vönapisali té dokument in vas püstili prek... ”
Že so bili daleč v Sloveniji, gda
jim je od velki nevol na pamet prišlo, ka  jeja, vejpa aparata je ranč nin nišče nej pogledno?!? Originalno
Na nikšem natečaji (pályázat) je trbelo nut dati dokumente v devet kopijaj enega originalnega in osem kopij. Tisti, šteri so to pripravljali, in tisti, šteri je mogo podpisati, so nej v enem varaši doma. Zato so originalno (ednok)
podpisane dokumente nej mogli fotokopirati, ka of, šteri naj bi podpiso, je indrik biu. Zato je mogo podpisati vse. Več kak sto papirov, več kak
sto podpisov, sila velika, ka je osebno treba nesti iz Porabja v Budimpešto, ka če se ger na
pošti zgübi, te gvüšno, ka ne dobijo tisto, ka prosijo. Murphy pravi, ka ka se leko
stere, se stere. Jaz pa pravim, človek, šteri se leko zmejša (zmoti), se zmejša. Eden podpis na originalnaj dokumentaj je nej biu podpisani. Iz
glavnega mesta so telefonirati in pismo napisali, naj tisti, šteri more podpisati, pride v Budimpešto. Za en podpis voljo? „Grešniki” so začnili štonderati pa ovim čednjakom tanačivali, naj enega iz 8
podpisani kopij (vsak je podpisan originalno) dajo med originalne dokumente, iz ene (originalno podpisane) kopi-
je pa naj naredijo ešče eno kopijo pa de vse v redi. Nej, ka se prej tisti ,,originalni” formular, šterega so „grešniki” doma sami sprintali, ne sme
fotokopirati, ka te več nede originalen.
Bog vari nevolj s pošto, pa ovak je že tö bila velika sila, se je en gospod iz Porabja pá (drugo pot) mogo odpeljati, z enim samim podpisom (škoda, ka so o tem unikati nej naredili kopijo za Guimssovo knjigo rekordov), v Budimpešto. Vöro gledat, bi po noriji pravili porabsko, če bi nej znali, ka se je z biroškrabci dostakrat nej vredno obimati, ka človek dobi po škrabcaj.
Besedilo in posnetek: Francek Mukič
Porabje, 27. januarja 2000
7
Milivoj M. Roš
Škrat Babilon si je najšo nouvo dolino
In zato, ka si je najšo nouvo dolino, je odišo iz té svoje doline, v steroj je biu tak dugo, kak dugo lidge ojdimo po svejti.
Dapa, neje odišo samo tak, kak če bi vujšo. Eno trikrat je leto kouli naše matere Zemle, pa te gledo in isko, stera dolina bi se njemi najbole vidla. In te jo je rejsan najšo tö.
- Tou je takša dolina, ka ma eden potok in ške edno reko.
Drugo mi je od tej doline nej nika več povedo, nej v steri kraj trbej iti, ka prideš do nje in nej kakšo lüdstvo tam živé.
Samo tou mi je ške vöovado, ka je prle, kak je odišo iz svoje stare doline, napravo.
- Pogledno sam v vsikši rour, po steri sam se tak rad vlačo. Po tistom sam šou od prve do slejdnje krave. Nut v vüje sam njim fudno svojo čelerijo, tak de zdaj vsikša mejla največ mlejka, kak ga leko ma.
Mlajšom, steri so ške spau,
sam v senjaj zapovedo, naj so nej preveč vrli, ka do si te stariši in školnicke brodili, ka so betežni. Starejšim sam v glavé natrouso več boukše vole in v tejla malo več zdravja. Na konci sam
Sedemkrat s
petouv vdaro v
zemlou, naj bou na poulaj dober pouv. Tak sam napravo, ške idnouk visoko
gori med oblakami pogledno po toj dolini in odleto. Na, stavo sam se ške pri tebi, ka ti povejm, zbougom boj
Tak je prišo škrat Babilon do mene sloboud gemat. Že
se je skur pogno skouzi rour prouti svojoj nouvi dolini, pa sam ga ške mujs mogo neka pitati.
-	Povej mi, škrat Babilon, pride za teuv v tou dolino
kakši drugi škrat?
-	Gvüšno ka pride ali pa mogouče prileti, dapa ge ne vejm, komi se pokaže. Ge sam se tebi pokazo, té nouvi škrat pa de se leko pokazo komi drugomi. Ali pa se sploj nikomi nede pokazo, sto vej? in je že blisno skozi rour in ga je že več nej bilou.
Če je že prišo nouvi škrat v tou dolino, ge ške ne vejm. Mogouče vej sto drugi, če se njemi je že pokazo.
KAKO SO POTEKALE POČITNICE?
Zimske počitnice so trajale od 17. decembra do 3. januarja.
V prvih dneh počitnic sem počivala, gledala televizijo in sem mnogo časa preživela s sestričnami. Šle smo se sankat in kepat. Zelo dobro smo se počutile. Pred božičem sem šla v Monošter nakupovat darila in obiskat sošolke. Doma sem pospravljala in pomagala peči pecivo. Na sveto noč smo šli k sorodnikom, povsod smo dobili darila in tudi mi smo jih dali. Potem smo šli domov in smo pogledali, kaj smo dobili. Zelo rada imam božič, ker je to praznik ljubezni in ob tem času so vsi ljudje srečni.
Na Silvestrovo smo bili pri sestrični in smo se zelo dobro zabavali. Naslednji dan so prišli sorodniki in so nam želeli srečno novo leto.
Tako so minile moje počitnice. Bilo mi je zelo lepo, toda malo sem bila žalostna, da se je začel pouk in moram spet v šolske klopi.
Anita Vajda 9.b-r.
Gimnazija Monošter
Zimske počitnice so se začele 20. decembra. Ko sem se zbudila prvi dan počitnic in sem pogledala skozi okno, sem se zelo razveselila. Vse je bilo belo: ceste, drevesa, njive in strehe hiš Zapadel je sneg in
mislim, da je v tem času to zelo pomembno. Ta mesec je
poln priprav. Tudi mi v družini smo se pripravljali. To ne
pomeni samo nakupovanja, temveč tudi pomoč mami pri gospodinjskem delu. Končno je prišel praznik, sveta noč in božič, ko praznujemo Jezusovo rojstvo. Največji praznik, praznik ljubezni. Naša družina je praznovala božič skupaj z nekaterimi sorodniki. Postavili smo božično drevo. Vsi smo pripravili darila. Nismo dobili in tudi nismo dajali dragih daril, kljub temu smo bili zelo veseli. Tudi majhno presenečenje razveseli človeka.
Toda tudi prazniki, kot vse drugo, so minili. Ti dnevi so
zelo pomembni za učence, enako tudi zame. Nisem
vstajala zelo zgodaj, a sem imela dovolj časa za vse. Vsak
dan sem spala dolgo, veliko sem počivala, malo sem se učila. Srečala sem se s prijateljicami in veliko smo se pogovarjale.
Iz dneva v dan smo se bolj bližali novemu letu, prišlo je
silvestrovo. Nekateri so silvestrovali skupaj z družino ali so šli v disko, nekateri so se od
starega leta poslavljali sami. Jaz sem silvestrovala s prijateljico in prijateljem. Ogledali
smo si tudi ognjemet in skupaj smo poslušali himno ob
polnoči.
Pišemo novo leto in zdaj smo že tudi v šoli. Moramo se mnogo učiti, ker že prihaja polletje. Imamo samo še malo časa
in ni vseeno, kakšne ocene bomo dobili.
Žuži Sulič Gimnazija Monošter
V gimnaziji so se začele zimske počitnice 20. decembra in se končale 3. januarja. Učitelji in dijaki so zelo čakali počitek in tudi mene so počitnice zelo veselile.
Večji del počitnic sem počivala. Veliko sem se sprehajala s prijateljem in prijateljicami. Bila sem v kinu in v gledališču. Na srečo je snežilo, zato smo se hodili z bratom in sestro sankat na bližnji grič. Neki dan smo naredili na dvorišču velikega sneženega moža. Če je bilo zelo mrzlo, sem ostala v sobi in sem brala zanimive knjige, poslušala glasbo ali gledala televizijo.
Pripravljala sem se na božič. Pospravljali smo in krasili hišo, spekli smo več vrst dobrega peciva, na primer: orehovo potico, medenjake, kekse itd. Veselilo me je, da lahko moje obdarim, saj je tudi meni všeč, če dobim darilo. Na sveti večer je bilo pod drevesom ogromno daril. Družina je skupaj pela in pogovarjali smo se pozno v noč. Naslednji dan smo obiskovali sorodnike in tudi k nam so prišli gostje.
Od starega leta sem se poslavljala s prijatelji na žurki. Ob polnoči smo si ogledali ognjemet in smo nazdravili s šampanjcem. Potem smo šli v disko in smo plesali do zgodnjih jutranjih ur.
Žal, počitnice so zelo hitro minile. Zadnje dni sem se morala učiti, ker se je 4. januarja ponovno začela šola.
Bianka Bartakovič 10. b-r. Gimnazija Monošter
Počitnice so se začele 20. decembra in trajale do 4. januarja. Težko sem jih že čakala, ker sem se morala veliko učiti.
Pozimi imamo veliko praznikov, božič, silvestrovo, no-
vo leto. Zame je
najlepši praznik božič Božične praznike smo preživeli doma z družino. Z bratom sva zvezala bonbončke. Potem sva okrasila jelka Vsi smo
pod drevo postavili svoja darila. Bili smo veseli. Bratje
dobil knjige, razne igrače, kaseto, banane. Jaz sem imela pod drevesom knjige, pulover, torbico, parfum. Tudi midva z bratom sva presenetila svoje starše. Od
naju sta dobila knjige, pero. Zelo sta se razveselila. Medtem so prispeli stari starši. Pogovarjali smo se in obdarili drug drugega. Poslušali smo božično glasba Potem smo sedli k mizi. Na njej je bilo dosti jedi, ribe, puranje meso,
razne vrste peciva, pijače. Dobro smo se najedli. Čez
nekaj minut smo pomislili na babico, ki je umrla predlani.
Tako smo praznovali.
Škoda, da so minili božični prazniki, ki so nam prinesli
mnogo veselja.
Andreja Pint 10. b-r. Gimnazija Monošter
Zimske počitnice so trajale od 18. decembra do 3. januarja. Na začetku počitnic sem samo počivala, gledala sem televizijo in brala. Potem sem pomagala mami peči in pospravljati. Ob božiču sva se z bratom šla sankat, dokler sta oče in sestra krasila božično drevo. Ko sva se vrnila, sta ga že okrasila in smo si skupaj ogledali darila. Potem smo šli sorodnikom želet vesele božične praznike in tudi tam smo dobili manjša darila. Seveda smo jim tudi mi nesli darila. Preden smo pogledali darila, smo zapeli božične pesmi. Tudi pri polnočnici smo peli svete pesmi, katere smo se naučili od našega duhovnika, novomašnika. Naslednji dan popoldan so mi prišli voščit sorodniki, kajti 23. decembra imam rojstni dan. Moja mama mi je spekla okusno torto in dobila sem tudi darila.
Božični prazniki so potekali zelo dobro, toda, na žalost, so hitro minili.
Nikoleta Vajda 1O.b-r.
Gimnazija
Monošter
Porabje, 27. januarja 2000
V ZIMI...
... v Porabji pogače pečémo,
palinko žgemo,
mesarimo,
snejg
odmetevamo.
Papiga
Ilona je bogata, sama žive. Ka bi ji nej bio dugi cajt, si je küpila ednoga papagaja. Tri dni je nika nej što gučati, po tistom je pa telko znao, ka nej što gor enjati. Grdao je gučo, ešče preklinjati je znao. Ilono so čemerje stisnili, vej ona njemi pot pokaže, ga malo prestraši, ka nede gučo več tak grdao. Ga zgrabi pa v (h)ladilnik (hűtőszekrény) včesne v čemeraj, naj se malo razladi. Za dobri deset minut ga vövzeme pa ga pita: "No, si se malo razlado?" Papiga pa: "Ti grda stara ku-ku-ku..., ka ti je pa tisto piščé zadenilo, ka si ga do čonte dala zmrzniti!?!"
Švercali so
Gnauk ste si dvej ženske vözbrodile ka ta tri šunke nesle prejk granice. Vedle sta, ka je tau prepovedano. Dja, drügi tü šverca, zakoj bi one tü nej sprobale. Vö sta najšle, ka šunke najbaugše bau skriti pod süknjo (kiklo). Samo, ka sta one dvej bile, šunk pa tri bilau. Na tau je k njim staupo en pop, steri je vido, ka te dvej nikšno nevolo mate. Ka njim prejk leko pomora? Ta so ma prajle svojo nevolo. Pop je nagnauk kreda biu pomagati, samo naj ma vöovadijo, kam so skrile one šunke. On je tretjo šunko tü zvezo pod reverendo med noge.
Vsedejo si na kaule pa se pelejo do granice. Financ je vstavi pa pita, ka majo nutzglasiti. Pop se včasin zglaso. Pokazo je na križ, steroga je povejšeno emo na prsaj: tou je prej cerkven, potistin na reverendo: tau je prej njegvo, ka pa med nogami ma, tisto je pa tej dvej žensk.
V.G., K.F.
RAZPIS
Javni sklad za narodne in etnične manjšine razpisuje natečaj za štipendiranje manjšinskih ustvarjalcev.
Razpis velja za manjšinske ustvarljalce, ki v svojih delih predstavljajo likovno, glasbeno, literarno, plesno tradicijo in vrednote ene ali več manjšin.
Namen štipendije je, da bi se s pomočjo le-te ustvarili primerni pogoji za ustvarjalno delo na visokem nivoju.
Teme:
1.	Likovna umetnost
•	ustvarjanje v katerikoli veji likovne oz. ljudske umetnosti ter fotografije
2.	Glasba
•	komponiranje glasbe (priredbe), primerne za glasbeno kulturo določene manjšine
3. Literatura
•	literarna dela v jeziku manjšin /z manjšinsko tematiko/ v dvojezični obliki (poezija, proza, odrska dela, prevodi literarnih del)
4. Koreografija
•	koreografiranje avtentičnih plesov.
Rok natečaja: 10. marec 2000 Podrobnejše informacije dobite:
-po telefonu: 06-1-312-2824,06-1-332-7334 - po internetu: http://w3.datanet.hu/mnekk
Iz künje naši babic
Ričet
1/2 l ogüljenoga gečmena, 1/2 l bujtoga graja, 2 žlici mele, 1/2 kg mesa skaužov, 2dl vrnjoga mlejka, 4 stroke česneka, lombrovo listke, sau, voda.
Gečmen pa gra zvečer namaučimo v mrzlo vodau. Zrankma prejkzaparemo i vse vküper v vodej gordejemo küjat. Cüdejemo na draubne falajčke zrezano mesau s kaužami, česnek pa lombrovo listke. Tak dugo küjamo, ka de vse meko. Vmejs ne pozabite graužati, ka rado gorzgori. Vodau tö trbej Večkrat gorvlejati, ka se tásküja. Če je gotovo, zabejlimo z Vrnji mlejkom i melo.
Hilda Čabai
igrálec/igrálka - színész/nő izjáva - nyilatkozat komisija - bizottság naprédek - haladás podeželje - vidék právna podlága - jogi alap priljúbljen - kedvelt primérjati - összehasonlít priporočílo - ajánlás prireditev - rendezvény storílec - elkövető štúdijska knjižnica -tanulmányi könyvtár uresničevánje - megvalósítás veleposláništvo -nagykövetség vlom - betörés zadéva - ügy zapísnik - jegyzőkönyv
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter,
Deák Ferenc ut 17, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.