List 78. Kako češpljeve drevesa množiti in rediti? Od prida in koristi, ki ga češpljevo drevo kmetovavcu donaša, je bilo že tolikokrat govorjenje, da ne bomo od tega tukaj obsimiše govorili. Ker pa češplja tako dolgo kot drago sadno drevje ne terpi, in se pogostoma po češpljevih sadiksh poprašuje, naj se posvetvamo: kako si češpljevih dreves pomnožiti in si terdnih in krepkih zarediti? Ze od nekdaj so sadjorejci češpljeve drevesa množili: 1) najbolj po korenininih izrastkih, ki jim tudi tu in tam pri t like ali živice pravijo; 2) bolj poredkoma iz posejanih košic, in 3) malokdaj pa s cepljenjem. Tukaj je vprašanje: Kaj je naj boljše in gotovše, siv. kratkem času veliko lepih in terdnih češpljevih dreves zare-| Uiti, da bodo od leta do leta kmetovavcu obilo sadja rodile? Dandanašnji si sadjorejci češpljeve drevesa po navadi tako-le rede: Vsak priden kmetovavec, ako na svoj bolj ali manj s češpljevim drevjem zasajeni vert stopi, vidi češpljevih mladic, ki so iz korenin starih dreves pognale. Manjše i i \bkej^ poraje, močneje in krepkeje pa pusti rasti, jih ob reže, in tiste, ki krivo rastejo, poravna in na pripravne količe priveze. Čez kakih 6 ali 8 let si je iz njih lepo množico drevesc priredil, ktere je po vertu tje, kjer je bilo za-nje prostora kaj, in ob potih in poljskih mejah posadil; po tem takem mu jih ni bilo treba drugot iskati in jih drago kupovati. Ce si jih je pa več zaredil, jih drugam tudi lahko za gotov denar speča. Ker pa take drevesca večidel po vertih nepresajene v senci pod drugimi visokimi drevesi stoje, imajo le po malo korenin, od kterih se tudi semtertje nekoliko uagnitih nahaja; njih skorja je blizo korenine, iz ktere so pognale, zavoljo sence prav mehka in tako rekoč gobnata. Zato jih pa tudi, kadar se drugam presade, veliko perve leta hira, dokler se ne ukorenijo dovelj, drugim pa na prostorni kraj presajenim dostikrat hud mraz rad škoduje, in ker imajo mehko in precej občutljivo skorjico, se jih tudi rad rak poprijema, druge lesne bolezni poredoma napadajo, da pred ali pozneje pod zlo grejo. To je pri češpljevem drevji naj večja nadloga, da te morajo vsako leto nektere eishe drevesa iz verta metati in zdrave na njih mesto saditi. In komaj je kmetovavec mlade češplje v red spravil, mu že več starih dreves pogin napoveduje, kterih boleznini do sedaj zapazil. Tako je zmirej kaj druzega nadležnega. Drevesca pa, ki se od pohišnih prodajavcov ali pa na tergu po ceni kupujejo, so tudi polne pogreškov. Kupec se večkrat goljfa, če mu prodajavec svoje sadike tudi zlo hvali. (Dal. si.) List 79. Kako čespljeve drevesa množiti in rediti ? (Dalje.) Zvedeni sadjorejci mlade čespljeve izrastke izkoplejo, jih močno obrežejo in v drevesnice (vertne šole) presajajo. Res, da tukaj drevesca zarede več ali menj čverstih koreninic, in ker jih več senca ne pokriva, dobijo tudi boljo in terdnejo skorjo. To ravnanje s češpljevimi drevesci ni slabo, in zasluži, da bi se ga kmetovavci bolj popri-jemali. Da je pa pri ti reji tudi dovelj napak, ne gre tajiti, in te napake so večidel te le: a) Ako se še tako skerbno češpljevi izrastki skopljejo in presade, jih začne vendar le že pervo leto več kla-verno medleti in hirati, menda zato, ker niso tako ukoreninjeni kakor druge drevesca; zato se morajo izkopati, potem se pa v drevesnici napravi več praznih prostorov. Če bi se pa drugo leto na te prostore druge češpljioe sadile, bi jih že bolj odrašene s svojo senco dušile, kar bi jim v rasti precej škodovalo. b) Če se tudi nektere drevesca v drevesnici dobro uko-reninijo, jih je med njimi vendar Je nekoliko, ki vedno hirajo, in «e morajo vsako leto iz sadišča pometati. c) Dostikrat puste sadjorejci stare česplje, čeravno prav po malem rode, le zato rasti, da leto za letom iz njih korenin nekoliko izrastkov od njih dobe. Nekteri še močne česplje prav nizko pri tleh posekajo, da iz korenin več izrastkov poženejo. Iz vsajenih košic, če se le po vodilih sadjoreje prav posejejo in pozneje tudi prav obdelujejo, se gotovo tudi bolje česplje izredijo kakor iz izrastkov. Čespljeve košice se sejejo po navadi redko po razorih, ali pa v vlažne brazde in precej gosto v rahlo, precej pe-seno drevesno gredo, že v jeseni, k večem pol pavca globoko. Semenic, ki so spomladi iz košic pribodle, ne gre nikakor Čez leto s plevelom prerašenih pušati, v suši jih je tudi dobro večkrat z vodo , če je ravno lužnica, škropiti. Drugo spomlad se drevesca, ko so že kot slamnate bilke debele, v na novo prekopane grede, po kakih 6 pav-cov saksebi, potem ko so se jim serčne korenine nekoliko prikrajšale in veršički za kakšne 3 ali 4 pavce prirezali, kakor se po navadi kapus sadi, v luknje s kakim količem napravljene posadijo, in prav dobro zalijejo. To zalivanje se pervih 6 tednov, in tudi še pozneje, če je treba, ponavlja. Razun tega se morajo drevesca čez poletje pridno p let i, in zemlja, kjer rastejo, rahljati, da bolj spešno rastejo in se bolj ukoreninijo. Potem se ali v jeseni tistega leta, ali pa drugo spomlad po 2 čevlja narazen v drevno sadiše presade, in od tukaj čez 5 ali 6 let tje posadijo, kjer jim je prostor namenjen, da bodo vedno ostale. Pri češpljevih gemenicah se da rast jako pospešiti, če se namreč, ko so iz zemlje pririle, in imajo po 4 do 6 peresic, presade v dobro prerahljano zemljo po kakih 6 pavcov saksebi, kakor je bilo že gori omenjeno. Tako ravnam jez večidel z vsemi drevesci; toda le pri češpljevih semenicah, ki poredi ne kalijo, in nektere med njimi še le drugo leto iz zemlje pricimijo, je enako zgodnje presajenje težko in negotovo, ker se jih veliko pokvari in pokonča. Zato jih pa tudi pervo leto na njih mestu stati pustim, in se jih nikakor ne dotaknem. Če bi pa na ti gredi, iz ktere so se po enem letu stare semenice izkopale, drugo leto še nektere drevesca iz zemlje prikazale, se skupej v kako gredico posade, ali pa se pri prekopanji, posebno, če niso za rabo, brez vsega usmiljenja uničijo. Prednosti poprej popisanega presajenja češpljevih se-menic so te le: a) Po presajanji dobe čespljeve drevesca že v imenovani rastlinski gredi prav lepe in goste korenine, ktere b) bodo po dvojnem presajanji in pravem uku drevoreje še lepše. c) Ko so se sčasoma tretjič presadile in sicer tje,. kjer zmeraj ostanejo, so že tako lepo ukoreninjene, zdrave in krepke, da gotovo brez vse druge posaditve krepko in čversto rastejo in dolg terpež obetajo, zato pa tudi vse koreninine izrastke deleč prekose. Take čespljeve drevesca so najkoristniše, in gotovo koristneje kakor cepljenke; zakaj pomnoženja češpelj s cepljenjem ne morem iz lastnih skušinj nikakor prav za prav priporočevati, ker cepljene česplje malo kadaj dobro fliore; zato pa sadjorejci češpelj radi ne cepijo. Le tam pa tam se pri prijatlih sadjoreje, toda le poredkoma, kaka cepljena češplja ali sliva narajma. Ravno tako ima tudi reja iz košic semtertje dovelj protivnikov, kteri izrastke veliko več obrajtajo od semenic, in pravijo: 1. Da izrastejo brez vsega obdelovanja iz izrastkov veliko prej lepe in čverste čespljeve drevesa, kakor iz košic, posebno iz starejih in čverstejih drevesc. Res jo, da košice marsiktero leto po malem kalijo, in še te, ki ozelenijo, prepočasi rastejo, potem takem izrastki veliko prej sad obrodijo, kakor drevesca iz košic zarejene, če jim sadjorejec še tako streže. 2. Iz izrastkov, kteri se le od najžlahnejih in najboljših češpelj jemljejo, si kmetovavec tudi najboljši in najžlahneji sad zaredi, kteri je dvakrat več vreden od druge izreje. Semenice donašajo večidel le mnogoversten ead: ene debel druge droban, zopet druge okusen ali pust, nektere zgodenj, druge pozno zrel; z eno besedo tako različen sad, da se je čuditi, kako zamorejo sadjorejci semenice več obrajtati kakor izrastke. (Konec si.) List 80. Kako češpljeve drevesa množiti in rediti? (Konec.) Tema važnemu terdenju nasproti zamorem pa jez iz lastue skušnje reci, da so semenice mojega drevnega ea-dišča, ki sem jih iz košic priredel, vse drugačne; zakaj kakor sem že gori pod a) in b) od cespljeve nadloge omenil, se je tudi v moji sadjoreji pogostoma in s tako škodo godilo, da sem pri reji izrastkov dovelj učnine zastonj potrosil; zato sem pa tudi sklenil, rejo s koreninimi izrastki popolnoma opustiti, posebno pa ker se mi semenice, ki jih iz košic vsako leto veliko priredim, kaj dobro ponašajo, rastejo kakor konoplje brez vse posebne strežbe, in skorej bi rekel, speš-neje kakor izrastki, in so v malo letih take drevesa, da jih je lepo viditi. Za češpljevo rejo začnem košice vseh češpljevih in slivuih plemeu, zgodnjih in pozno zrelih, že mesca avgusta in v začetku septembra skupaj spravljati, kterih mi otroci iz vseh krajev, posebno pa iz češpljevega sejma naueso, da je kaj. Pozaeje septembra že nepomešano nabranih, kakor tudi tistih, ki so se pri raznih kuhah iz češoeli iz-irebiie, dobim kaka 2, včasih blizo 4 doljnp avstrijanske vagane. Te košice posejem in iz njih izrastlih drevesc ne pocepim, ampak jih pustim, kakor so, rasti, in si lepih dreves za dom in za prodaj zaredim. Iz omenjenih 2 do 4 doljno avstrijanskih vaganov kosic, ki sem jih že mesca avgusta nabral, in kmali potem posejal, pribodejo prihodnjo spomlad mnogoverstne cespljeve semenice iz zemlje, ktere čez neke leta tudi mnogoverstnega več ali menj dobrega sadja obrodijo. Veliko teh semenic neizrečeno naglo raste, so ravne kot sveča, tako, da sem na nje že v tretjem letu, ki so že po 6 do 7 čevljev visoke, marelice in razne žlahne slive in česplje cepil. Drevesca, ki mi niso po volji rastle, ali pa če mi niso dopadle, sem dal izruvati in preč vreči. To je pač res, da se pride naj ložej k lepemu sadju, če se izrastki le od naj zla h ne je in najboljše sorte jemljejo. Toda to se ne ujema z občinsko sadjorejo, ampak velja le za manjši zasade, ker enakih žlahnih izrastkov veliko dobiti ni. Žive priče tega so nam taki kupčevavci, ki se z rejo euakih dreves pečajo, ki rujejo izrastke češpljevih dreves brez vsega razločka in iz vertov pobirajo, da le več šare za prodaj skup spravijo; ali je za kaj ali ne, za to jih ni skerb. Ravno od imenovanih tergovcov dobivajo skorej vsi kupci od tako visocih dreves pravo mešanco sadja, ki je po debelosti, okusu, zrelosti in ločenji od košic ravno tako različno, kakor so drevesa, na kterih je zrastlo. Enaka nadloga se nahaja tudi pri sadji takih dreves, ki so iz košic zarejene. Na terg prineseno sadje je ravno tako veliko-sortno, kakor so drevesa, na kterih je prirastlo, ktere so namreč tudi mesarica iz izrastkov in semenic zarejena. Toda omenjena različnost sadja ni na videz tako očitna, kakor po ukusu. Ljudje segajo po navadi raji po debelem, kakor drobnem sadji, akoravno je dostikrat drobneje boljši od debelega, ker na kraji in zemlji, kjer je prirastlo, je naj vec ležeče. Veliko lepše in okusniše sadje je na dobro obdelani 318 vertni zemlji, ali pa na takih krajih, ki so po poslopjih ojstrih sap zavarovani, ali pa na južnih berdih leže, kakor na raznih vetrov prostih prostorih ali na pustih pašnikih. Iz omenjenega je dovelj pojasnjeno, da dobro ukoreninjene in krepko zrašene čespljeve drevesca iz košic, če bo le po pravem uku sadjoreje izrejeue, delj rastejo in rode, kakor šibki koreninini izrastki, posebno tisti, ki so iz korenin starih dreves pognali in večidel v senci rastejo, od kterih je bilo že zgorej v pervem sostavku govorjenje. Če bi hotel pa vendar le kdo pri koreniniuih izrastkih ostati in jih več obrajta kakor semenice, mu svetujemo, jih ne koj presajati v drevesna sadišča (vertne šole), ampak ž njimi ravno tako ravnati in jih presajati, kakor smo v drugem sostavku od enoletnih semenic priporočali. Kdor bo po tem svetu z drevesi ravnal, si jih bo gotovo kmali dovelj čverstih zaredil, s kterimi bo une prostore v drevesnem sadišču nadomestoval, ki so se mu zastran slabih korenin posušile, ker drevesa, če se večkrat presadijo, se tem bolj ukoreninijo. Končaje moram še omeniti, da sem popisano rejo če-špljevih drevesc le po stanu svojega verta, ki je v pešeni In rahlji zemlji, in kjer se mi semenice in cepljenke z na-kladom kaj dobro obnašajo, popisal. Tam pa, kjer je zemlja bolj ilovnata in težka, se mora ta, da se drevesca preveč ne zamore, nekoliko s pešeno perstjo pomešati. Tako ni n. pr. gosp. Siebenfreund v Tirnavi na Ogerskem, kakor mi je pred malim časom pisal, kteri se že veliko let s češpljevo rejo ukvarja, pri izrastkih nikakor dobro opravil, ker se mu niso, naj jim je stregel, kakor koli je hotel, nikoli po njegovih željah obnesli. To, da se reja češpljevih semenic večidel po pripravni zemlji in dostojnih skušnjah ravna, ktera je tudi meni precej učnine in praznih potroškov prizadela, mi bo vsak ekušen sadjorejec rad poterdil. Kdor ima tedaj tak in tako obdelan svet, kakor je moj, mu bodo. porok sem mu, tudi češplje, naj so izrastki ali semenice, čversto rastle in rodile, da jih bo vesel. Po „Wochenbl." K.