\ J JJ \ J številka 50 četrtek, 23. decembra 1993 90 tolarjev V torek zasedala velenjska občinska skupščina IRRSIRISSSRISlIliSSSSSiSilSKSSRRSSRRRRSRIRKSRSSSRRISRIRIRRRSi! Občina mora določiti strategijo razvoja V torek dopoldne so se še zadnjič v tem koledarskem letu sestali delegati vseh treh zborov velenjske skupščine. Čeprav je bilo na začetku zasedanja nekaj težav s sklepčnostjo Zbora zduženega dela, seje zasedanje začelo ob predvidenem času. Od začetka je vse teklo kot po maslu. Delegati so podali zelo malo delegatskih pobud, podali pa so nekaj predlogov. Franjo Bartolac je med drugim želel, da izvršni svet pripravi program in ga predstavi skupščini, želel pa je tudi poročilo o delu ceste ob železnici. Peter Rez- man je želel, da vseh 27 predsednikov svetov krajevnih skupnosti pripravi poročilo o sredstvih na njihovih žiro računih, njihove vire in porabo. Ivan Marin je med drugim povedal tudi to, daje Titov trg tako lepo okrašen, daje podoben taborišču. Ob torkovi prekoračeni koncentraciji S02 v Šoštanju in Velikem vrhu so delegati opozorili, daje informiranje o tem nekako zamrlo. dalje na 2. strani Pogodba za tri bencinske servise Lepili 111 strpnih medsebojnih odnosov želimo vsem našim občanom, da bi tako mogli polno užiti plemenito sporočilo miru in veselja, ki ga prinašata BOŽIČ in NOVO LETO. Vodstva SO Velenje Izvršni svet SO Velenje Oblačno s padavinami, meja sneženja se bo ponekod spustila do nižin. Vinska gora 40a, tel. 063/857 850 (SV As«ecsu> suxx> t SAOflttPEGAZ RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA _telefon (063) 853 695_ V ponedel jek so v sejni sobi SO Velenje podpisali pismo o nameri in pogodbo o poslovno-tehničneni sodelovanju med občino Velenje in podjetjem Pe-trol iz Ljubl jane. Gre za izgradnjo dveh bencinskih servisov v Velenju in enega v Šoštanju. Pogodba zajema tudi določila o sovlaganjih v komunal-no-infrastrukturne objekte in za druge oblike sodelovanja medPe-trolom in velenjskim gospodarstvom. V odsotnosti generalnega direktorja Petrola je pogodbo podpisal Rado Otrin. v imenu občine pa njen predsednik Pankrac Semečnik. ■ (foto: bm) Radio Velenje in Mladinski klub Velenje vabita na silvestrovanje na Titovem trgu v Velenju Z novinarske konference v Topolšici Znova odločen protest V prostorih Bolnišnice Topolšica je bila v ponedeljek novinarska konferenca, namenili pa sojo vprašanju o obstoju in nadaljnjemu razvoju te zdravstvene ustanove. Sklical jo je predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, nanjo pa povabil vse tiste pomembne može z republiškega ministrstva za zdravstvo (z ministrom Voljčem na čelu), ki si tako vneto prizadevajo za njeno ukinitev. Vabilu se seveda niso odzvali. Tudi tokrat je Pankrac Semečnik v imenu vseh občanov, zdravstvenih delavcev velenjske občine in še koga izrazil oster protest proti načrtovani postopni ukinitvi Bolnišnice Topolšica (temu mnenju sta se pridružila v razpravi tudi žalski župan Milan Dobnik in predstavnik mozirske občine Darko Repenšek). Prav tako je ponovno poudaril, da pri nerazumljivem in nedopustnem podpiranju načrtovane širitve zdravstvenih zmogljivosti v večjih središčih, prav nič ne pomagajo še tako trdna dejstva v prid tistih manjših, kijih hočejo na ta način ukiniti. Pri načrtovanju zdravstvene politike pod mizo avtotji v Ljubljani prav tako pozabljajo na bolnike. Po mnenju mag. Nikše Seguta, vodje pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica so strokovne razlage sporne. Število pljučnih obolenj se namreč povečuje, načrtovalci pa zmanjšujejo število postelj za tovrstne bolnike. Direktor Bolnišnice dr. Janez Poles in predsednik velenjske vlade Srečno Meh sta opozorila še na vrsto drugih trenutkov: od zasedenosti, storilnosti, ekonomičnosti, do težav pri uveljavljanju cene storitev. Vse zaradi političnih odločitev glede obstoja in nadaljnjega razvoja Bolnišnice Topolšica. Vsi skupaj pa so poudarili, da tokrat ne bodo popuščali, ampak protest zaostrovali. V imenu aktivnih zavarovancev so se jim s protestno izjavo pridružili tudi člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Območne organizacije Velenje. ■ (tp) Dragi naši prijatelji! Čez nekaj dni se bo odvrtelo kolo starega leta in začeli bomo vrteti novo. Čim bolj gladko naj nam teče, obilo dobre volje in veliko dobrote. Naš četrtek naj bo še naprej tudi Vaš, to so želje naše. Srečen božič in zadovoljno novo leto! Spoštovani bralci! Pred vami je letošnja 5o. številka našega in Vašega tednika, ki je hkrati tudi zadnja v tem letu. Naš čas bo znova prišel med Vas v čertek, 6. januarja. v v VESEL BOZIC TER SREČNO, ZDRAVO IN USPESNO1994 m ŽEL! M. Adriatic ® d.d. V torek zasedala velenjska občinska skupščina Občina mora določiti strategijo razvoja 1 Predstavitev Velenja v reviji Slovenija (nadaljevanje s prve strani) Potem so delegati skorajda brez razprav sprejeli kar nekaj odlokov; najprej o začasnem financiranju javne porabe v občini v naslednjem letu. Tako se sme do sprejetja proračuna za prihodnje leto za financiranje splošnih družbenih potreb občine uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v isti dobi po proračunu za leto 93, vendar največ ena četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za letošnje leto. Sprejet je bil tudi predlog odloka o lokacijskem načrtu plinovoda Vič - Podlog, del krajevne skupnosti Pesje pa se bo preimenoval v Podgorsko cesto. Malo dlje so se poslanci zadržali pri osnutku pdloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje. Naj poenostavim. Sloje za preimenovanje nekaterih šol v občini, vendar le za drugačno obliko sklanjatve imen šol, kar je med drugim povezano z velikimi stroški. Milica Kovač je podala nekaj konkretnih predlogov o poimenovanju treh šol, ker paje bilo predlogov in pripomb še nekaj, so se odločili, da s sprejemom počakajo in prisluhnejo še vodstvu šol in njihovim željam. Delegati so slišali tudi informacije o zaposlovanju in brezposelnosti v občini Velenje, ki jih je podala Jožica Seme iz velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. Občina Velenje sama je še pod republiškim povprečjem po številu brezposelnih, vendar prihodnost ni tako rožnata, zato so delegati menili, da se mora občina odločiti za natančno strategijo razvoja, ki ji mora prilagoditi tudi štipendiranje. Zadnja točka, ki so seje poslanci lotili na današnjem zasedanju pa je bila najbolj burna, vendar je močno skrenila iz začrtanega predloga o sofinanciranju lokalnih in regionalnih medijev za letos. Predloga niso sprejeli, poslanci pa so množično podpirali razvoj regionalne televizije. Ko je bil za govorniški oder povabljen direktor VTV-ja, se je močno pritožil predsednik Izvršnega sveta Srečko Meh, saj so bile uporabljene besede prvega po njegovem mnenju prehude, izrečenih pa je bilo tudi več neresnic. S tem se ni strinjal g. Raj-ko Djordjevič in še nekaj poslancev, po zapuščanju skupščinske dvorane in vračanju v njo paje vse skupaj obstalo pri nesprejetju sklepa in čestitkah ob prihajajočih praznikih. Poslanci so si nazdravili, kaj dobre volje pa niso bili. Več o zasedanju preberite v naslednji številki. bš VELENJE - V prostorih vile Herberstein v Velenju so se pred tednom dni zbrali ma-negerji iz naše občine in njene širše okolice. Seveda ne kar tako, ampak so se udeležili predstavitve decembrske številke revije Slovenija, v kateri se predstavlja tudi Velenje. Po besedah Petra Rebernika, direktorja Studia Rebernik, kije sodeloval pri pripravi gradiva zanjo, je ideja o sodelovanju vzklila na srečanju s Slovensko matico na Brdu pri Kranju letos spomladi. Ena redkih priložnosti za predstavitev Velenja navzven, I I I I I I I k Zakon o družinskih prejemkih v svet, je bila to, žal paje - po mnenju urednika revije - velenjsko gospodarstvo ni izkoristilo v tolikšni meri kot so pričakovali. Slab odziv za sodelovanje so pokazale predvsem večje velenjske firme. Revija sama po sebi najbrž ne bi bila tako pomembna, če ne bi bila namenjena Slovencem, ki živijo v Ameriki in tudi tistim, s katerimi imajo ti stike. Od natisnjenih 4500 izvodov (izšla je v angleščini) jo danes prebira že 2000 njenih naročnikov Ameriki, v naslednjih dneh pa jo bodo ponudili tudi vsem slovenskim predstavništvom v svetu. Praktič- no ne bo dežele, kjer ne bi imeli vsaj enega izvoda decembrske številke revije Slovenija. Kaj to pomeni za občino, v kateri naj bi eno od prednostnih gospodarskih panog v prihodnje predstavljal turizem, najbrž ni treba posebej poudarjati. "Življenjska doba" v reviji objavljenih prispevkov in reklam-nih sporočil ni kratka, kar pomeni, da bodo informacije uporabne tudi čez leto, dve,... In potemtakem je lahko to tudi postransko darilo poslovnim partnerjem, so poudarili. tp Odslej tudi starševski dodatek Konec prejšnjega tedna se je obilici zakonov v Sloveniji pridružil še Zakon o družinskih prejemkih. Z določili ureja štiri vrste družinskih prejemkov, in sicer denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek (novost), pomoč za opremo novorojenca in otroški dodatek. KS Staro Velenje S 8! & 8 28 8S Potrdili kandidate, kritizirali prometno ureditev V ponedeljek zvečer je bil v prostorih Gasilskega doma Velenje sklican Zbor volilcev za določanje kandidatov za delegata v Zbor krajevnih skupnosti SO Velenje. Prisotni so soglasno potrdili vse tri predlagane kandidate; Bena Strozaka, Franca Severja in Primoža Šajna. Tako je sedaj vse pripravljeno za volitve, ki bodo v nedeljo, 20. januarja 1994. Izvoljen kandidat se bo lahko odločil tudi za funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti Staro Velenje. V nadaljevanju je tekla burna "razprava o problematiki treh cest; Ceste Talcev, Partizanske in Ljubljanske ceste. Zaradi te točke je predsednik sveta KS Franc Sever na zbor povabil tudi del občinskega izvršnega sveta, vendar se vabilu ni odzval nihče. Kot kaže je najbolj pereč problem sedaj Cesta talcev, kjer je v zadnjem času močan tranzitni in osebni promet, cesta pa nima nobenih pogojev zato. Krajani so med drugim zagrozili z živo zaporo te ceste, če se ne bo v kratkem kaj spremenilo. bš ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANE VARČEVALKEIN VARČEVALCI, CENJENI POSLOVNI PARTNERJI! Še nekaj dni in prestopili bomo v novo leto, vsak s svojo mislijo in skupno željo, da bi prihajajoče leto bilo še plodnejše in uspešnejše, kot je bilo leto, ki se izteka. Menimo namreč, da smo lahko kljub nekaterim problemom in težavam, s prehojeno potjo v letu 1993 zadovoljni in da so doseženi rezultati plod uspešnega, medsebojnega sodelovanja banke in njenih varčevalcev. Cilji, ki smo sijih zastavili na začetku minulega leta so temeljili na posodabljanju obstoječih in uvajanju novih bančnih storitev ob podpori najsodobnejših tehnoloških dosežkov. Širitev mreže bančnih avtomatov, uvajanje raznih plačilnih kartic in številne druge spremembe so le del izpolnjenih načrtov, ki nam vsem skupaj omogočajo prehodna višjo raven bančnega poslovanja. Zavedamo se, da nas v letu, ki prihaja, čakajo nove in še zahtevnejše naloge, vendar bomo v LB Splošni banki Velenje d.d. storili vse, da bomo te zahteve tudi uresničili in da boste tudi v naslednjem letu z našo in predvsem Vašo banko zadovoljni. vmo PMznovmt m mtto ino iqq4 m tw LMJMM bMU VLOM bMt V£LM DR Iz dela velenjske vlade Bodo v stavbi Farmina točili alkohol? Med drugim so člani velenjske vlade na zadnji seji obravnavali kriterije za izdajanje uporabnih dovoljenj podjetnikom in obrtnikom. Ob tem se je zataknilo pri izdaji dovoljenja za lokal v stavbi Farmina. Po veljavnem ureditvenem načrtu centralnih predlov mesta naj v tej štabi ne bi bilo lokalov, kjer bi točili alkoholne pijače. Eden izmed najemnikov teh prostorov pa si je dovoljenje pridobil že pred tem. Po precej dolgi razpravi, v kateri je sodeloval tudi ravnatelj Centra srednjih šol, so se odločili, da bodo veljavni odlok še enkrat pretehtali. Informacijski sistem naj ostane v Šoštanju V Ljubljani so si modernizacijo informacijskega ekološkega sistema predstavljali tako, da bi bil Velenju odvzet neposredni vpogled vanj. Proti temu je velenjska vlada odločno protestirala. Še letos osnutek proračuna Velenjska vlada je že pripravila delovno gradivo za pripravo osnutka letošnjega občinskega proračuna. Pri tem imajo sicer veliko težav, saj še niso znana republiška izhodišča. Člani izvršnega sveta so se odhočili, da bodo letos predlagali zadolžitev proračuna, še posebej za področje stanovanjske izgradnje. Ocenjujejo, da bi se smeli zadolžiti v višini deset odstotkov proračunske porabe s čimer bi tudi zadovoljili najbolj perečim vprašanjem. Del KS Pesje bo Podgorska cesta Velenjska vlada je potrdila predlog odloka o poimenovanju dela krajevne skupnosti Pesje v Podgorsko cesto. Tako se bo, ko bodo svoje rekli še delegati občinske skupščine, imenoval odsek Partizanske ceste hišnih številk 63 in 64, Špeglova 2, Li-lijska 1, 2 in 3. mz Novost pri nadomestilu za čas porodniškega dopusta je ta, da to pravico 60 dni pred datumom poroda uveljavljajo starši na sedežu Centra za socialno delo in ne več v firmah kot doslej. Za tiste, ki to pravico že koristijo, velja seveda prejšnji predpis. Tudi glede izplačila. Po 1. juliju prihodnje leto pa bodo matere dobile nakazilo neposredno na hranilno knjižico ali tekoči račun. Pri opremi za novorojenca se bodo lahko starši po novem odločali med dvema možnostima: med paketom ali izplačilom v denarju. Zakonodajalec je pri novosti -starševski dodatek zapisal, daje to pomoč staršem ob in po rojstvu otroka. 52 - odstotkov od zajamčene plače je "velik", do njega pa so upravičene vse tiste matere, ki nimajo pravice do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta. Velja 365 dni z obveznim 28 dnevnim koriščenjem pred predvidenim datumom poroda. Do starševskega dodatka in opreme za novorojenca so po novem zakonu upravičene le državljanke Slovenije. Denarno nadomestilo in otroški dodatek pa lahko pod določenimi pogoji dobijo tudi zaposleni tujci. Toda, tako le do 17. decembra prihodnje leto. Po tem datumu pa bodo otroški dodatek prejemali le starši iz tistih držav, s katerimi bo država Slovenija podpisala mednarodno pogodbo. Kot pravijo na velenjskem Centru za socialno delo se nobena od omenjenih pomoči ne uvaja po udarni dolžnosti. Z drugimi besedami, vlogo za pridobitev katerega od družinskih prejemkov morajo predložiti starši sami. Vse te zadeve lahko uredijo le na centru, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče prosilca. Za center sam pomeni uveljavitev Zakona o družinskih prejemkih nove in spremenjene naloge. Bolj kot uresničevanje teh jih za zdaj skrbijo prostorske stiske. Strank bo še več, prostora za sprejem pa nimajo. tp - Na rudniku ustanovili sindikat Neodvisnost Sv. Barbara Konkurenca je zdrava -tudi med sindikati Konec oktobra so na Rudniku lignita Velenje ustanovili sindikat Neodvisnost. Poimenovali so ga po zaščitnici rudarjev Sveti Barbari. Danes šteje šestintrideset članov, vodi pa ga Mirko Lorger. Pred dobrim tednom, prejšnji torek je bilo, jih je obiskal predsednik KNSS - Neodvisnost, Konfederacije novih sindikatov Slovenije France Tomšič. Po ogledu premogovnika in pogovorih s predstavnikom vodstva rudnika, je pripravil tudi tiskovno konferenco. Na njej je France Tomšič povedal, daje bil v jami prvič, da gaje ta zelo impresionirala, in daje ob tem spoznal, da se poklic rudarja ne more primerjati s poklici v drugih branžah. "Res je, da imajo rudarji v primerjavi z drugimi relativno dobre plače, a je tudi njihova produktivnost na evropski ravni," je menil. O novem in konkurenčnem sindikatu na Rudniku lignita Velenje paje France Tomšič rekel, daje bila njegova ustanovitev potrebna iz enakih razlogov kot drugod. V naslednjih letih, ko se bo od delavcev hotelo iztisniti kar največ, bodo delavci potrebovali dobro zaščito. To pa bo možno le takrat in tam, kjer je in bo mogoča tudi konkurenca med sindikati. " Seveda pa si, je bilo poudarjeno, želi sindikat Sv. Barbara dobro sodelovanje na rudniku tudi s Svobodnimi sindikati. mkp Končno našli skladišče Velenje - V našem tedniku smo že pisali o težavah velenjske človekoljubne organizacije glede pomanjkanja skladiščnih prostorov oziroma zaradi izpraznitve Erinega skladišča. V njem je ta organizacija do sedaj hranila rabljena oblačila, obutev in prehrambeno blago za begunce socialno ogrožene občane in domače družine. Pred tednom dni paje Rdečemu križu v sodelovanju z velenjsko vlado vendarle uspelo poiskati prostor za skladiščenje omenjenega blaga. Skladišče Tobačne tovarne Ljubljana na Prešernovi cesti v Velenju paje žal, primerno le za shranitev prehrambenih paketov in drugo hrano. Tovrstno vprašanje naj bi tako rešili za leto dni. Na Rdečem križu Velenje upajo, da bodo do konca tega roka našli nov prostor za skladiščenje oziroma, da bodo lahko podaljšali čas najema. Povsem drugače paje s skladiščenjem rabljenih oblačil. Za nedoločen čas so morali namreč skladišče zapreti. Ko bodo tudi za to blago našli primerne, ustrezne prostore, bodo oblačila in obutev spet izdajali tistim, ki jih potrebujejo. tp Oživljanje Elektronike H( & « K & V družbi svetovnih proizvajalcev Direktor Elektronike Velenje Drago Šulek je na novinarski konferenci prejšnji teden razgrnil rezultate poslovanja te firme, ki je zrasla na nekaterih temeljih Elektronike Gorenja, ki je šla sredi lanskega leta v stečaj. Takrat programu, ki so ga pripravili, upniki niso verjeli, verjel pa mu je Sklad Republike Slovenije za razvoj, kije v celoti lastnik tega podjetja. Prvi koraki so bili negotovi, saj je bilo treba zasnovati nove posle, najeti poslovna sredstva in na novo zastaviti proizvodnjo, ki sojo razširili s televizorjev tudi na satelitske sprejemnike in monitorje. Ob koncu leta lahko z veseljem ugotavljajo, da so v celoti uspeli. Tekoča proizvodnja je že rentabilna, preko 85 odstotkov je izvozijo na tuje, pa tudi mnogo višja je od tiste, ki jo je dosegalo nekdanje podjetje. To je lansko leto proizvedlo 62 tisoč televizorjev, letošnja Televizor Je plod lastnega znanja In tehnoloških rešitev. Ključna mesta v proizvodnem procesu so naprave za umerjanje in funkcionalno testiranje šasije televizorja. polletna proizvodnja preračunana na televizorje pa znaša okoli 82 tisoč kosov. Kljub vsemu paje položaj nove firme še dokaj negotov. Nerazrešenih je še nekaj odnosov s staro firmo, delajo pa tudi z najetimi poslovnimi sredstvi. To je bil tudi glavni razlog, pravi Drago Šulek, da so sprva delali s pogodbeno najeto delovno silo. Danes jih imajo redno zaposlenih že 207. Če bo šlo vse po sreči, naj bi že v prihodnjem letu redno zaposlovali okoli 600 delavcev. Njihov proizvodni načrt za leto 1994 temelji na osnovi dolgoročno zgrajenih poslovnih odnosov s tujimi in domačimi kupci. 85 odstotkov svojih izdelkov naj bi tudi v prihodnje prodali na tuje. Računajo, da bodo dosegli 127 milijonov mark celotnega prihodka, kar pomeni, da bi izdelali 108 tisoč monitorjev, 144 tisoč satelitskih sprejemnikov in preko 204 tisoč televizorjev. Celotni lastnik podjetja je torej sklad Republike Slovenije za razvoj, ki namerava po besedah Draga Šuleka v prvem četrtletju prihodnjega leta s prodajo delnic privati-zirati čim večji delež podjetja. Poleg managementa in zaposlenih računa na več strateških investitorjev, ki si želijo z odkupom lastniškega deleža utrditi dolgoročni poslovni odnos z Elektroniko, bodisi kot pomembni dobavitelji ali kot pomembni kupci Elektronike. ■ Mira Zakošek, foto Bogdan Mugerle Gorenjevi koraki vse bolj trdni S88? Sffi SE 588 JK SS 88 & & & 3$ & V boj za boljši dobiček in večje plače Iztekajoče leto je bilo za delavce Gorenjevih gospodinjskih aparatov prežeto z mnogimi težavami, ki so tu in tam omajale njihove optimistično, a trdno zastavljene cilje. Preseči je bilo treba izgubo jugoslovanskega trga in se v več kot 95. odstotkih uveljaviti na zahtevnih tujih trgih, kjer so pogoji gospodarjenja tako finančno kot V.aV.o\ostno mnogo ostrejši. Ni šlo zlahka, saj sojih spremljale mnoge svetovne gospodarske recesije, pa padec nekaterih svetovnih trdnih Jože Stanič valut. Problemov je tudi še ta čas veliko, vendar pa pravi generalni direktor Gorenja Jože Stanič: "Leto bomo sklenili brez izgube, kar pomeni, da seje naša štiriletna gospodarska politika vendarle obrestovala. Torej smo na dobri poti, čaka pa nas še nadaljnji boj za boljši zaslužek. V novo leto stopamo s trdnimi koraki, saj skorajda ni stvari, ki bi nas lahko destabilizirala oziroma ovirala. V prihodnje leto torej stopamo optimistično." Trge so osvojili, na njih se morajo le še bolje uveljaviti, svoj način dela pa podrediti še v večji meri boljšemu zaslužku. Izgub ne izkazujejo več, s plačami, ki jih zagotavljajo svojim delavcem pa ne morejo biti zadovoljni, prav tako tudi ne z ustvarjenim dobičkom. To so torej njihovi najpomembnejši cilji za v naprej, ne glede na to, kdo bo v bodoče lastnik Gorenja, pravi Jože Stanič, ki pa ob tem seveda upa, da bodo to delavci Gorenja. Računajo, da bo Gorenje najkasneje v letu 1995 delniška družba in to trdna in močna, v katero bo rad vlagal vsak Slovenec. ■ Mira Zakošek Pametno in pogumno 1994! Graham Green: Današnji ljudje so tako neuravnovešeni, da se počutijo nesrečne že, če samo enkrat niso srečni. Ernst Hohencmser: v temi jo im-eujemo srečo, ko vzide sonce, vidimo, daje bila zmota. Liv Kortina: sreča jc spodobna ženska. Za nikomer ne teka. Friedrich Hebbel: ko ti bog da srečo, ti da predplačilo, ki ga moraš vrniti. Valonski pregovor: gram sreče je boljši kot tona modrosti. Španski pregovor: čc ti je sreča posebej naklonjena, bodi na preži. Kmalu ti bo podstavila nogo. Ina Seidel: sreča pride pogosto prepozno, nesreča nikoli. Hans Habe: nadarjenost, uspeh, bogastvo ti odpustijo. Samo sreče ne odpuščajo... Teh nekaj iskrivih domislic pa še kakšna podobna, ki jo poznamo, nam je vsem skupaj lahko v koristen premislek te dni, ko bomo hodili naokrog polnih ust in rok sreče za 1994. leto. Velikodušno jo bomo trosili po dolgem in počez, jo z veseljem tudi sprejemali, le malokdo izmed nad pa se bo ob tem vprašal, kaj pravzaprav je sreča. Lahko je marsikaj. Sreča je, če prevoziš pofno črto, pa ni miličnika blizu, da bi te opilil po novem evropskem kazenskem ceniku. Sreča je, če zamudiš v službo pa je prav tistega dne šef zamudil še kakšno minuto več. Srcač je, če prebereš spisek tehnoloških viškov pa na njem ni tvojega imeta. Sreča jc, čc ti Roza in Dergi pošljeta pravi komplet kartic 3x3. Srečaje, če ti višek vode nc da spati prav v trenutku, ko se je vlomilec priplazil do skrite nogavice v dnevni sobi. Srečaje, če ti televizor crkne na začetku poročila o današnjem dogajanju v parlamentu. Sreča je, če si bil v pravem trenutku na pravem mestu in ti je usoda naklonila poslansko penzijo v letih, ko navadni smrtniki komaj začenjajo drugo polovico delovnega življenja. Srečaje, če ti koledar kaže zadnjega v mesecu, denarnica pa še ne. Srečaje, če te z biciklom povozi šofer tovornjaka, ki je tega dne prost. Sreča je, kar kdor hoče in kar komu odgovarja, sreč je brez števila... Marsikatera srečaje lahko za marsikoga nesreča. Srečno potemtakem bo, če bo sreča in ker nihče nima te sreče, da bi bil vnaprej zanesljivi srečnež oziroma nič drugega, kot samo to, sem zelo srečen, da sem se letos odločil drugače. Nič čestitk s puhlicami o sreči marveč iskren in dobrohoten napotek za recept, ki nam edini lahko pomaga brez pomoči sreče. Ljudje, čimveč pameti in poguma, da bomo imeli veselo in prešerno leto kot že dolgo ne. Sreča nam bo tako zavidala, da se nam bo pridružila sama. Na zdravje! ■ Jože Krajnc Člani velenjske in mozirske vlade za skupno mizo K sodelovanju "silijo" sosedstvo in naloge Prejšnji teden je dr. Jože Zupančič, predstavnik lokalnih interesov občin Velenje in Mozirje v državnem svetu sklical člane vlad omenjenih občin na pogovor. Pripravil gaje v želji, da bi dobil čimveč informacij iz terena (pripomb in mnenj) in jih vključil v delo državnega sveta. "Res ni bil namen pogovora, da bi "spravili skupaj" upravni okraj (ta občutek je bil opazen na mozirski strani). Veliko je namreč področij, kjer bomo morali sodelovati, pa če bomo skupaj v okraju ali ne. Če bomo res prišli skupaj, bo to gotovo tudi dobro." Ob tem je dejal, da so želje po centralizaciji v Sloveniji velike. Državni svet po začetnih porodnih krčih sicer dobiva svoje mesto v parlamentu, vendar bo potrebnega več usklajenega sodelovanja med občinami, da ne bodo zadeve krenile še na slabše kot so. Sodelovanje med občinama Velenje in Mozirje je bilo najbrž do sedaj vse prej kot zgledno. Alfred Božič, predsednik mozir-skega izvršnega sveta, je dejal, da so pogrešali delovanje svetnika. Sodelovanje ni bilo tako kot bi moralo biti mogoče tudi zaradi različnih mišljenj pri nekaterih zadevah. Porajalo je vzdušje napetosti brez potrebe. Kot težave pri sodelovanju v preteklosti je omenil Elkroj, zdravstvo, Glin - zaradi premajhnega sodelovanja velenjskega dela Gorenja. "Treba je potisniti v ozadje tisto, kar občini ločuje. Bolj mora biti v ospredju tisto, kar ju združuje. To je lahko tudi skupni upravni okraj. Zanj se nismo še povsem opredelili, saj je naše osnovno vodilo, da nova organiziranost ne sme prikrajšati občanov." Možnosti sodelovanja vidi na več področjih, med drugim v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu. Ovir za sodelovanje ni, to pa morabjti na enakopravni osnovi. Srečko Meh, velenjski izvrš-nik, o bodočem okraju ni želel govoriti. Po njegovem mnenju gre pri tem za največjo državno prevaro v samostojni Sloveniji. Za razprave o tem bi bilo škoda časa. Namenili so ga raje drugim vprašanjem. Izrazil je prepričanje, da bi lahko sodelovanje med občinama temeljilo v prizadevanjih za ureditev cest (povezana s hitro cesto), v turizmu kot eni prednostnih nalog v občini Velenje v prihodnje (sanacija Teša bo dobra za širše območje), v izobraževanju, pri zaposlovanju. Ostali člani obeh izvršnih svetov pa so omenili še področja, pri katerih občini že danes dobro sodelujeta, saj zaradi sosedstva navsezadnje morata. To so predvsem ceste, vodovod in še kaj. Stike morajo tam, kjer gre za zadovoljevanje potreb ljudi, poglobiti, so poudarili. Prepletenost zaradi ljudi, tudi zaradi zaposlitve v drugih občinah, je velika. Zato se naj bi v takšni sestavi, kot so se srečali prejšnji torek, srečali še večkrat. Le tako bodo lažje in sproti reševali težave, ki bodo nastopile. Člani vlad obeh občin so ob koncu pogovora svetnika dr. Jožeta Zupančiča seznanili z vprašanji, ki niso neposredno vezana na sodelovanje. Ovirajo pa delo v posameznih okoljih. Mozirjani so pri tem opozorili na še vedno neodpravljene posledice poplav, o posledicah vračanja gozdov zaradi denacionalizacije. Te so lahko zelo hude, saj lahko ogrozijo lesno - predelovalno industrijo, ki mnogim tamkajšnjim občanom reže kos kruha. Skupaj pa so opozorili še na težave pri proračunu, na nizke plače delavcev v upravnih organih. To naj bi bilo le nekaj tem, o katerih naj bi dr. Jože Zupančič spregovoril v Državnem svetu. Vsekakor pa nameravajo Velenjčani, še bolj pa Mozirjani v prihodnje izkoristiti možnosti poslanskih pisarn, ki jih imajo poslanci Državnega zbora v Velen- Ce so na začetku dokaj previdno stali "vsak sebi", so ob koncu del "previdnosti le odložili". ■ tp Pa bo menda le ostala! Ko sem že mislil, da bo stvarnost ovrgla nadnaslov te rubrike, se vendar spet svetlika na obzorju šaleško-savinjskega povezovanja. Pa pri tem ne mislim le na zadnji dokaj množičen pogovor med predstavniki mozirske ga in velenjskega izvršnega sveta, bolj na nekatere stvarne povezave. Teh pogosto nihče niti ne omenja, ker preprosto so in morajo biti, saj sosedje drugače niti živeti ne bi mogli; no, vsaj v normalnih okoljih in med normalnimi ljudmi je tako. Praksa, žal kaže, da povsod res ni tako. Ampak mi se vendarle imamo za normalne ljudi. Pa čeprav bi lahko kdo tudi karajoče pripomnil, da lahko včasih tudi o tem dvomimo. Zadnji pogovor Velenjča-nov in Mozirjanov je bil morda "konstruktiven" prav zato, ker so večkrat poudarjali, da ne gre za nikakršno dogovarjanje o "okrajevanju", ampak le o pravem tvornem sodelovanju in dopolnjevanju. Očitno namreč je, da so najbolj spolzka tla prav pri prvem, še posebno, če ima kdo vedno občutek, da dogovarjanje ni na enako- pravnih osnovah, da želi biti nekdo apriori superioren, da želi z drugim sodelovati mimo njega. Tako regijsko nesodelovanje pa je kakor nalašč kot voda na mlin državnim lokalobrižnikom, ki želijo izvesti svoje centralistične načrte. Seveda gre ob teh načrtih tesnejšega sodelovanja pritegniti Željam, naj pustijo ob strani dosedanje probleme, ki so jih razdvajali, in gradijo na tem, pri čenler sodelujejo že zdaj, vendar tako enostavno verjetno le ne bo šlo. Nekatere rane namreč še pečejo, saj jih tudi relativno daljši čas še ni povsem zacelil. Morda imajo ob tem prav tisti, ki menijo, da je treba obe občini res še bolj združiti, pa bodo s tem avtomat ino odpadli tudi ti problemi, saj bodo spet vsi v enem kotlu. Sliši se sicer morda lepo, vendarle gotovo tudi naivno. Sploh pa je s to našo ljubo lokalno samoupravo in državno upravo še toliko nejasnosti, da še zdaj skorajda nihče ne ve povedati, kako se bodo te naše sedanje oziroma bodoče občine povezovale. Da se bodo, to je jasno, pa to sedanji politiki velikih in malih občin hočejo ali ne. Nobena politika namreč ni močnejša od interesov ljudi, ki na nekem območju živijo. Zato bi seveda bilo prav, da bi povezovanja nakazali ljudje sami. Kajti enako kot nekateri občinarji očitajo državnim možem, da hočejo posamezna območja neživljensko povezati, lahko ktij podobnegq očjtajo ljudje tudi raznim."regijskim" in občinskim veljakom. Savinjsko-saleškega fiodelovanja in povezovanja verjetno ne bo le v enem primeru. Če se eno od območij ne bo več tako . imenovalo. Območji kot taki in ljudje v njih pa bodo sodelovali, pa je to raznim politikom prav ali ne. Če pa ljudje sodelujejo na nekem področju, politično pa so povezani povsem drugače, potem s tem nekaj ni v redu. Zato so morda taki pogovori, kot je bil zadnji v Velenju, vendarle velikega pomena. Da resnično spoznajo, kakšne so njihove vezi. In ali so med tema "subjektoma " največje, ali ima kdo od njiju še drugo kakšno večjo ljubezen. Če jo ima, naj to seveda tudi jasno pove. Čas prisilnih porok je vendarle že minil; ali ne? m Kr NO ZRCALO Predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik Vse bolj odmevni v slovenskem prostoru Po mnenju velenjskega ' župana PankracaSemečnika, smo v občini Velenje v iztekajočem letu veliko naredili. Med najpomembnejše uspehe šteje pričetek izgradnje odžvepljevalne naprave četrtega bloka šoštanjskih termoelektrarn in to, da smo v državnem zboru dosegli sprejem amandmaja, da se mora v letošnjem letu podpisati tudi pogodba za izgradnjo odžvepljevalnih naprav petega bloka. "Drugi najpomembnejši uspeh v občini je," pravi Pankrac Semečnik, "da smo uspeli v občinski hiši konsolidirati vrste, tako da izvršni svet in skupščina normalno delujeta, da ne prihaja do prevelikih napetosti in nestrpnosti, kar se je v preteklosti dogajalo." Med pomembne uspehe šteje tudi, da jim je uspelo v kratke pol leta urediti prostorsko dokumentacijo za celotno občino. "S tem je dana osnova, da bomo v prihodnje normalno gradili, kar je predpogoj vsakemu nadaljnjemu razvoju," dodaja predsednik velenjske občinske skupščine. Zelo vesel je, da Velenje ponovno stopa v slovenski prostor na svojstven način. V mislih ima podpise pisem o nameri za izgradnjo novih bencinskih servisov, ki pomenijo v nadaljevanju tudi raz- vejano servisno in trgovsko mrežo. In kar je še posebej razveseljujoče, kapital prihaja od drugod. Ponosen je velenjski župan na regionalno televizijo, pohvalil paje tudi dosežke Našega časa, ker se je razširil na žalsko območje in Radia Velenje, ki se je posodobil in opremil hov studio. Razveselil se je predstavitve Velenja v četrti številki revije Slovenija, saj pomeni to tudi poziv Slovencem po svetu, da obiščejo naše mesto. To še zlasti, ker v mnogih pomembnih edicijah, ki so izšle v Sloveniji letos, Velenje, četudi je peto največje mesto, ni bilo niti omenjeno. "Vse bolj občutna so na žalost prizadevanja nekaterih, da bi Velenje onemogočili in mu odvzeli vse pomembne funkcije. Ukinili bi radi Bolnišnico Topolšica, pa našo reševalno postajo, kar naenkrat se nam je zgodilo, da se nam oglašajo Celjani, ko kličemo številko 92 in še kaj bi lahko naštel." Posebej dobro ocenjuje župan sodelovanje s partnerskimi mesti, kar je dobra naložba za prihodnost. Sam pa se v tem času največ ukvarja z lokalno samoupravo in upa, da bo Velenje sedež upravnega okraja in da si bo tudi pridobilo čim več upravnih institucij. Drugače pa misli, da imajo vse tri predvidene nove občine vse pogoje, da to postanejo. Za prihodnje leto pa si Pankrac Semečnik, predsednik velenjske občinske skupščine najbolj želi podpisa pogodbe za izgradnjo odžvepljevalne naprave petega bloka šoštanjskih termoelektrarn in seveda uspešno gradnjo, veseli pa se tudi začetka posodobitve centra Velenja. "Vsem občanom pa srečno, zdravo in zadovoljno leto 1994!" ■ Mira Zakošek Stane Vovk Dominik Miklavc, po pooblastilu SO Mozirje 38 SE 3S S8 tSi $ $ & Hi & & Zaželimo drugim, kar želimo sebi "Leto, ki se izteka, bo skoraj gotovo eno tistih, ki jih v spominu ne bomo ohranili po posebno visoki ravni kakovosti življenja. Družbene spremembe, ob katerih smo vsi skupaj pričakovali hitrejši in predvsem skladnejši razvoj, neka- ko ne opravičujejo teženj po vstopu v Evropo in razviti svet. Težave, s katerimi se spopada gospodarstvo in veliki moralni razkroj družbe, sta poleg negotovosti, ki tare ljudi, največji problem prehodnega obdobja, ki ga preživljamo. Upam in želim, da da jih bomo vsi skupaj sposobni premostiti. Kljub temu velja ugotoviti, da smo v letu, ki se poslavlja, zabeležili določene pozitivne premike pri uveljavljanju in utrjevanju položaja Slovenije v svetu. Splošna, dokaj nejasna in negotova situacija, seje v veliki meri odražala tudi pri vsakodnevnem delu in življenju ljudi naše občine, še posebej v delu Skupščine občine Mozirje in njenega Izvršnega sveta. Še vedno so živo prisotne rane velike po- plave. Sanacija vodotokov sicer napreduje, vendar kljub velikim naporom odgovornih iz naše občine in obljubam države, dela ne napredujejo dovolj hitro. Dejstvo je, da živimo na področju s stalno prisotno možnostjo poplav. Še večjo negotovost predstavlja izredno težka gospodarska situacija. Vsem je dobro znana usoda Glina kot največjega gospodarskega subjekta v občini. Komaj za spoznanje bolje je mogoče v drugih, po obsegu manjših kolektivih, kjer vodilni in vsi delavci bijejo usodne bitke Za preživetje, zelo pereč položaj je tudi v kmetijstvu. Vendar se kaže optimistično ozreti proti prihajajočemu letu, saj je po mnenju in ocenah priznanih ekonomistov gospodarska kriza nekako dosegla najnižjo točko in je moč pričakovati umiritev situacije. Upajmo, da imajo prav. Velike spremembe se bodo zgodile tudi na področju lokalne samouprave. V kolikor bo Državni zbor pravočasno sprejel potrebno zakonodajo, bomo leto 1995 pričakali razdeljeni v več občin, sklad-, no z referendumsko odločitvijo občanov. Kakorkoli že', delitev na nove občine se^ne more in pc- sme odražati v medsebojnih odnosih. Še naprej bomo ži veli skupaj in morali preko pozitivnih elementov medsebojnih odnosov ustvarjati pogoje za boljše življenje! Moja želja'je, da v času dobrih namenov in medsebojnih ' izrekanj želja, drug drugemu ponudimo-tisto, kar si sami zase najbolj želimo. Želaja po skupnem ustvarjanju za vse in vsakega posebej naj bo tudi moje voščilo ob pričakovanju leta 1994, v katerem vam želim predvsem zdravja in osebne sreče ter umirjeno pričakovanje božičnih praznikov in veselo Novo leto." Milan Dobnik - predsednik Skupščine občine Žalec Zdravja in pa pametiI Milana Dobnika skrbi predvsem negospodarno obnašanje vlade - Trenutno le vedeževalke vedo, kaj se bo zgodilo na področju lokalne samouprave Konec leta je pač takšen čas, ko seje treba ozreti malo nazaj in premisliti, kaj slabega in dobrega se nam je zgodilo v njem. Navadno si rečemo, saj bo drugo leto bolje, čeprav vemo, da ni vedno tako. Tudi žalski župan Milan Dobnik nič kaj optimistično ne pričakuje novega leta. In kaj meni o tem, ki pravkar mineva? Milan Dobnik: "Mislim, da je največji dosežek iztekajočega se leta podpis pogodbe s PTT o modernizaciji telefonije v občini, ki bo izpolnjena v prvih dneh naslednjega leta. To leto so zaznamovale tudi razprave o avtoceti, odločanje o trasi paje j>rav tako pomaknjeno v naslednji mesec. Tndi glede obrtne cone v Arnovskem gozdu smo končno prišli do tiste točke, ko je občina postala večinski lastnik zemljišč in smo objavili razpis za idejno rešitev oziroma že iščemo tudi morebitne investitorje." Bistveni problemi pa ostajajo. Kot na primer odlagališče komunalnih odpadkov in avtocesta. Pričakujete sprejetje trase J4? Milan Dobnik: "Moram reči, da se problemu odlagališča malo izmikamo, ker le upamo, da bo zgrajena regijska deponija. O tem tečejo konkretni pogovori s Celjani, pri čemer smo v malo boljšem položaju, saj oni črpajo podtalnico na našem področju. Gotovo pa bo deponija delala sive lase tudi naslednji občinski vladi. Glede trase avtoceste pa pričakujem, da bo januarja sprejeta v občinski" skupščini z dvotretjinsko večino. Pričakujem nasprotovanja vseh prizadetih, toda to je skoraj najkrajša možnost, izgubljeno zemljo pa je tudi mogoče nadomestiti." Kaj menite o grožnjah o prelivanju krvi, ki so bile izrečene na javnih razpravah? Milan Dobnik: "Bolj glasno in javno so povedane, manj se jih bojim. Pa nikogar ne podcenjujem, ampak mislim, da so to le razumni ljudje." Kaj pričakujete glede lokalne samouprave in volitev naslednje leto? Milan Dobnik: "Kaj se bo zgodilo na tem področju, vedo trenutno samo vedeževalke. Po nekaterih namigovanjih volitve le bodo spomladi in mislim, da je prav tako. Nisem pa ravno navdušen nad delitvijo občin. Vendar ji tudi ne nasprotujem za vsako ceno, še najmanj zaradi svojega položaja." Kaj bi zaželeli ljudem v novem letu? Milan Dobnik: "Glede tega sem pa kar malo zloben. Poleg zdravja in seveda sreče, bi jim predvsem zaželel pameti, da bi znali presoditi, da seje treba obnašati gospodarno. Samo tako bomo rešili tudi gospodarstvo in zaživeli bolje. Kajti ni gospodarstva, ki bi bilo sposobno ustvariti toliko, kot je sposobna zapraviti država. Ob takem povečevanju javne porabe, bo po mojem mnenju sledil hud polom. Reši nas lahko samo varčevanje." ■ K. Rozman ZA DOBRIM KONJEM SE VEDNO PRASI! Da bi se v letu 1994 še pogosteje srečevali, si želimo delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik! M« LETA 1880 V našem letošnjem zadnjem prispevku kot prvo objavljamo novico iz Slovenskega gospodarja: "Iz Šoštanja. (Javna prošnja do drž. poslanca g. dr. Vošnjaka). Prinesel sem danes k tukajšnjemu sloveti-, sitemu davčnemu uradu pobotnico za neko vsled nakaza vis. c.k. namestništva v Gradci od 27. novembra 1880! štev. 3656 izplačati mi seimajočo svoto denarja. Pobotnica je bila pisana slovenski - in slovenska davkarija je nij hotela sprejeti, rekši, da mora biti nemška, kajti je oni nakaz bil izišel v nemščini; ko bi je... 23. grudna nakaz bil slovenski -reklo mi seje- samo tedaj bi veljala tudi slovenska pobotnica. Na mojo prošnjo pokazala mi se je tudi ta odloka glede nemških pobotnic, namreč: odloka c.k. deželne finančne direkcije v Gradci dne 17. septembra 1880 štev. 11929 namenjena c.k. glavnemu dačnemu uradu v Ptuji, glaseča se tako, da v stvareh tičočih se - "Waarenerklarungen (carinska deklaracija, op.DK), Kassa - Dokumente und alle Rechnungsstucke, welche der' Censur einer Rech-nungsbehorde unterliegen (blagajniški dokumenti in vsi računi, ki so podvrženi finančnemu nadzoru, op. DK) - slovenski jezik ne more veljati. Čital sem v štev. 43. "Slovenskega Gospodarja" od 21. oktobra ti. ukaz visokega c.k. finančnega ministra od dn% 15. avgusta 1880 štev. 24321: akti davčnih uradov v slovenskem jeziku se morajo prevzeti in uradno obravnavati. To objavljajoč prosim uljudno našega poslanca g. dr. Vošnjaka, naj omenjeno stvar blagovoli na znanje vzeti ter na dotičnem mestu potrebno učiniti." Z nižjimi uradniki je vedno križ, saj si zakone vedno razlagajo malo po svoje! LETA 1898 V Slovenskem narodu je bila objavljena naslednja novica iz Šoštanja: "IZ ŠOŠTANJA se nam piše: Pri občnem zboru Šaleške čitalnice dne 26. t.m. izvoljeni so bili v odbor gospodje: Ivan Vošnjak, predsednik; dr. Fran Mayer, podpredsednik; Jožef Goričar, Iv. Kačič, Ed. Planinšek, Fran Rajšter, Ant. Šumljak; odborniki. Upati smemo, da Šaleška čitalnica, kateri so pristopili šaleški škrjanci in tamburaši, zopet narodno življenje obudi, kakor je to storila iz začetka svojega obstanka. Želimo dober napredek na polju narodnega delovanja in društvenega življenja." Iz naših prejšnjih nadaljevanj že veste, da se je avtorju članka njegova želja izpolnila. Ker je današnja številka Našega časa hkrati tudi zadnja številka v letu 1993, vsem bralcem rubrike "Zgodilo se je..." želim veliko sreče, uspehov, zdravja in miru v letu 1994! ■ Damijan Kljajič RDEČI PAJEK Pameti si želimo Božiček, pameti Otroci so zadnji dve leti zelo zadovoljni z novim obdobjem demokracije, kajti v zmedi tabuiziranih obdarovalcev (Miklavž, Božiček, dedek Mraz, babice, dedki in drugi veseli ljudje), vedo predvsem to, da na različnih koncih marsikaj dobijo; kar je bistveno: DOBIJO VEČKRAT. Toda niso le otroci mahnjeni na količino. Tudi mi odrasli bi radi kakšno Ivano Kobilico viška, obljubljamo, da bomo potem na obe očesi zamižali, ko bo na tehtnici kvaliteta. Ko takole opazujemo slovenski parlament, nekoliko resne člane samostojne poslanske skupine v samostojni Soveniji, štoserje kot sta Partljič in Zupanec, spreobrnjence v vseh slovenskih novih strankah in druge zamerljivo zamerljive predstavnike alpskega občestva, dobimo vtis, da so vsi skupaj malce nezreli. Slovenec Slovencu bratje krilatica, ki dobiva novo podobo: SLOVENEC SLOVENCU GOSPODINJSKA POMOČNICA. Če je meso zanič, je kriva gospodnijska pomočnica, če je prah pod posteljo, je kriva gospodinjska pomočnica, če nam zjutraj ne vžge avto, je kriva gospodinjska pomočnica. In kdo je gospod .j-jska pomočnica: TO SE ŠE NISMO USPELI DOGOVORITI. Še crknjeni narod, ki se ne ukvarja z ingenioznimi idejami nekaterih odposlanih poslancevjee uspe med sabo zmeniti, da nekako vsak nekaj zasluži. Stranke, pa še shodile niso, kaj šele, da bi se naučile reči: ATA in MAMA. Zato te, dragi moj Božiček, vljudno prosim: "Daj tista darila, v katerih so bomboni, vlakci, dinozavri, kameleoni in kompleti LEGO, daj tisto otrokom, ki bodo veseli tega. Našim politikom in poslancem, daj pameti, nekaterim manj, drugim več, ampak daj jo vsem, ker vsi sojo potrebni. In mir bo prišel s tem na zemljo nam Slovensko! Prijeten božič vsem bralkam, bralcem in ostalim nezadovoljnim državljanom! ■ Tekst & Foto: Tea Rinček Društvo upokojencev Velenje Novoletna praznovanja TABOR - V času novoletnega praznovanja želijo vsaj delček k lepšemu razpoloženju prispevati tudi pevci iz Tabora. Zato so organizirali koncert treh zborov, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri v Domu krajanov Tabor. Na njem bo nastopil Ženski pevski zbor iz Griž pod vodstvom Manje Urankar, Moški pevski zbor iz Petrove, ki ga vodi Metka Degen, in seveda domači Mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Kasesnika. PREBOLD - Novoletni koncert pripravlja tudi Pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold, ki ga vodi Milan Posavec. Koncert bo v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v kinodvorani v Preboldu. ■ rox Jelka Reichman v Žalcu Prikupne živalce in lepe punčke Kljub nenavadno slabemu vremenu in grmenju, so vsi, ki so prejšnji četrtek prišli v Občinsko matično knjižnico v Žalcu, nenadoma vstopili v prijeten in pravljični svet otroštva. Ob 17. uri so tam namreč odprli razstavo ilustracij Jelke Reichman, ki jo je pripravil Zavod za kulturo in se jo je udeležila tudi umetnica sama. Najprej je nekaj besed o Jelki Reichman povedala Marlen Premšak, med drugim to, daje umetnica slovenski ilustraciji vdihnila nove kvalitete, s knjigami ponesla umetnost v domala vsako slovensko družino, žela hvalo in priznanja doma in v tujini ter v najmlajših budila ljubezen do lepega, ubranega, skladnega. Očitno zelo priljubljeni ilustratorki so nato v umetniškem programu zaplesali učenci krožka za izrazni ples OŠ Žalec, ki ga vodi Breda Stepan. Da nobeno srečno otroštvo ne more brez prikupnih podob Jelke Reichman, so dokazali tako otroci kot odrasli, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo. Ta bo odprta še do 30. decembra. rox Nekaterin pokojninen komajda za preživetje V prvih peti decembrskih dneh so v velenjski občini potekale letne konference devetih pododborov Društva upokojencev Velenje, pripravili so jih v različnih krajih, saj je velenjsko društvo med štirimi, ki se združujejo v Zvezo društev upokojencev Velenje, največje po številu članov in velikosti območja, ki ga pokriva. Z letošnjo udeležbo upokojencev na konferencah so bili organizatorji zelo zadovoljni, prav tako z vsebinsko pestrimi razpravami. Osnovni točki dnevnega reda sta bili ocena preteklega dela ter načrti in program za prihodnje leto. Seveda v razpravah ni manjkalo kritik in predlogov, zlasti v zvezi s trenutnim položajem slovenskih upokojencev. Če na kratko povzamemo poročilo o dosedanjem delu društva lahko ugotovimo, da so bili upokojenci z dosedanjim delom v glavnem zadovoljni in si vsaj takšno delo želijo še naprej. Med drugim so povedali, da so zelo priljubljeni enodnevni izleti po naši domovini, različne oblike rekreacije in pikniki v naravi; teh seje letos udeležilo preko 1.200 upokojencev. Vsi so se strinjali, da predstavniki društva nadaljujejo z vsakoletnimi obiski nepokretnih članov po domovih in v bolnišnicah ter starejših od 75 let, se z njimi pogovorijo, jim voščijo in jih skromno obdarijo, tudi tradicionalni "teden upokojencev", ki je združen z rekreativnimi, športnimi in kulturnimi prireditvami z zaključkom na Rogli, je za upokojence nepozabna sprostitev, predvsem pa pomeni veselje ob ponovnih medsebojnih srečanjih. S pomočjo Rdečega križa je društvo pripravilo okoli 80 majhnih paketov, ki so jih podelili tistim, ki so takšne pomoči najbolj potrebni. Obdarjeni upokojenci so največkrat dejali: "Glej, glej, tudi na nas so se spomnili, nismo še odpisani!" Seveda to ni vsa društvena dejavnost, tudi strokovno so svetovali in pomagali pri davčnih prijavah, urejanju prostovoljnega zavarovanja, pri pravicah iz pokojninskega zavarovanja in še bi lahko naštevali. To je bilo le nekaj izvlečkov iz poročila o preteklem delu društva. Poglejmo še najpogostejše pripombe, ki so jih na konferencah pododborov prispevali upokojenci. Že v začetku velja zapisati, da so bile pripombe in kritike na vseh konferencah zelo podobne, skoraj do besede enake. Največjih je bilo gotovo na račun nizkih pokojnin. Več kot šestdeset upokojencev prejema tako nizke pokojnine, da v teh časih komajda še preživijo, saj majahna rast pokojnin vsekakor ne sledi vsakodnevnemu povečevanju življenskih stroškov. Za primer so postavili vprašanje: koliko tolarjev nekomu sploh še lahko ostane, če prejema od 25 do 30.000 tolar- jev pokojnine, poravna vse mesečne obveznosti in preživlja še enega nepreskrbljenega družinskega člana?. Povrh vsega stanuje še v družbenem stanovanju. "Se sreča, da smo navajeni vsega hudega," so dodali. Pripomba je tudi, da naši državni poslanci nimajo nobenega razumevanja do upokojencev. Svojih plač si niso dovolili zamrzniti, drugi pa naj se znajdejo. V tem vidijo in občutijo upokojenci največjo ironijo. Nas- Franc Odončnik Anton Vuzem lednja pripomba oziroma vprašanje je bilo, zakaj niso vsi upokojenci vključeni v eno od društev in tako s članarino, prihodnje leto bo 400 tolarjev, pripomorejo k večji in boljši dejavnosti društva. Mimogrede - včlanjenje je prostovoljno (op.pisca). Eden od razpravljalcev je celo pripomnil, da takšnih letnih konferenc v prihodnje sploh ne bi bilo treba organizirati, saj bi se morali za njihove pravice potegovati v Ljubljani. Če še dodamo, da ima prav ta upokojenec preko 80.000 tolarjev pokojnine, je komentar "povsem odveč. Ali pa tole - če se boste za svoje pravice borili vi z majhnimi pokojninami, bomo veseli tudi mi z visokimi! V nadaljevanju letnih konferenc pododborov DU Velenje so upokojenci sprejeli še delovni program društva za naslednje leto, ki bo v celoti objavljen v biltenu Zveze društev upokojencev Velenje. Ob zaključku letnih konferenc smo dva upokojenca povabili na kratek klepet. Franc Odončnik iz Pake pri Velenju: "Vsa leta sem delal v rudniku kot vodja čela v jami. Doma imam malo zemlje in vrt. Pokojnine imam blizu 60.000 tolarjev in z ženo kar dobro shajava. Bolj težko je tistim, ki imajo polovico manjšo pokojnino. V Društvo upokojencev Velenje sem se vključil leta 1977. delo društva zelo spoštujem in menim, daje eno najuspešnejših. Kljub 71 letom prihajam skoraj vsak dan, šest kilometrov daleč, v društveni klub in se tam redno srečujem z nekdanjimi sodelavci in prijatelji. Vesel sem tudi, da sem še kolikor toliko zdrav." Drugi naš sogovornik je bil Anton Vuzem s Prešernove v Velenju. "Najprej sem delal na rudniku v jami in tam na pol oslepel, nato sem kot invalid nadaljeval na Sipaku, kjer je bila plača kljub rudniškemu dodatko sila majhna. Tako po 33-letnem delu in po invalidski upokojitvi leta 1985 prejemam 55.000 tolarjev pokojnine. Z njo nisem zadovoljen, saj imam še ženo z majhno pokojnino in sina. Če ne bi tako rasle cene, bi še nekako šlo. V društvo upokojencev sem se vključil takoj po upokojitvi. Z delom društva sem zadovoljen, še naprej naj bo takšno. Hudo pa se počutim zaradi slabega zdravja. Poleg tega, da nimam enega očesa, me nenehno bolijo še noge." »B.Mugerle ■ Kam Savinjčani na silvestrovanje Tudi doma je (bo) prijetno Veliko hudih pa tudi prijetnih trenutkov V soboto sta v Andražu nad Polzelo praznovala zlato poroko Anton in Ivanka Brinovšek iz Andraža nad Polzelo. Obred zlate poroke v žalski poročni dvorani je opravil Edmund Božiček. Anton Brinovšek seje rodil 1918 leta v Dobriču v kmečki družini. Šolo je obiskoval v Andražu, opravljal paje različna dela. Vrsto let jc bil zavarovalni zastopnik, mrliški oglednik, oskrbnik pokopališča v Andražu itd. Ustanovil je društvo upokojencev Andraž, sodeloval v pevskem zboru, v prostem času pa se je ukvarjal z različnimi izdelki domače obrti. Ivanka seje rodila 1923 v Andražu, v kmečki družini. Do po- na planinskih postojankah vedno zelo prijetna, saj se tam ponavadi zberejo preprosti ljudje, tako, da si 1 vestro vo poteka brez blišča, vendar v prijetnem zabavnem in prijateljskem vzdušju." Andreja Zoran: "Trgovka sem po poklicu in vse kaže, da bom na delu tudi na silvestrovo. Po službi me seveda ne bo mikalo ne vem kako hrupno praznovanje, zato sem se odločila, da bom ta večer doma skupaj s hčerko in prepričana sem, da bo prijetno in lepo." Alenka Mušič:" Silvestre vo bom letos praznovala doma ob ----- gledanju televizije, upam pa, da bo program zabaven, tako, da mi vsaj dolg čas ne bo. Drugače pa mislim, da se mi bo malo počivanjainlenarjenjaob koncu leta kar prileglo." u Besedilo in slika: -er Zlatoporočenca Brinovšek roke je pomagala doma na kmetiji. Ko je spoznala sedanjega moža Antona sta se poročila pred petdesetimi leti na Polzeli. Ivanka je med drugim opravljala tudi humano delo. V 21. letihje kar 135 krat darovala kri. V zakonu se jima je rodilo šest otrok od teh je živih še pet. Otroci so si ustvarili svoje družine, imata pa že 9 vnukov in 2 pravnuka. Kot sta povedala zla-toporočcnca je bilo v teh petdesetih letih veliko hudih pa tudi prijetnih dni, vendar sta znala vse težave in dobrote prenašati skupaj. V imenu našega uredništva obema skrene čestitke! m Besedilo in slika: -er Višek novoletnega praznovanja je prav gotovo silvesterski večer in novoletna noč. Silvestrovanje takšno ali drugačno si privoščimo skoraj vsi, seveda ga prilagodimo svojim željam, ki pa se morajo velikokrat podrediti globini naših žepov. Poiskali smo nekaj sogovornikov, da so nam, povedali kakšne imajo silvestrske načrte. Matjaž Kočevar: "Sem gostinski JM pa čeprav ^Tjt. mW * sem dan F ' za dnem med gosti ne bi rad silvestro-v e g a preživel doma, med štirimi stenami. Zato sem se odločil da bom šel v Velenje k sestri, kjer pripravljajo silvestrovanje na prostem. Tako sem že sil vestroval in bilo mi je zelo všeč." Frida Mahtig: "S prijatelji smo se že dogovorili, da bomo letošnji silvestrs-ki večer preživeli na koči pod Reško pla- \ / nino. Iz izkušenj vemo, da so silvestrovana Vonj po svežih, čudovitih dobrotah, ki neusmiljeno vabijo in povabijo, prihaja že dve leti iz "PRESTE" - pekarne, slaščičarne Ročnik na Cesti talcev 2 v Velenju. Vonjavam in okusom se tudi siti ne morejo upreti. Nikomur ni žal! Enkratni okusi, bogata izbira: kar 15 vrst kruha (od sadnega finskega, božičnega sadnega kruha do mlečnega, koruznega,...) in približno 25 vrst potrošnike vsak dan. Potešijo še tako izbran okus starih in mladih, domačinov in popotnikov. Zaupanje, ki velja, bo veljalo še dolgo. Saj je pekarna, slaščičarna Presta v Velenju n a j s o d o b n e j e opremljena pekar- na v Sloveniji. Z računalniško tehnologijo zagotavljajo, da so sestavine v vseh njihovih izdelkih vsak dan enake, zato kakovost kruha, pekovskega peciva in slaščic ne niha. Trudijo se ugotoviti željam in zahtevam strank vsak dan, v teh predprazničnih dneh še toliko bolj. Cenjene stranke! Najboljša presta sredi mesta vam bo tudi v letu 1994 ostala zvesta! pekovskega peci- | a f va prihaja med 1 ] Vesele božične praznike in srečno, uspešno, predvsem pa zdravo novo leto 1994 Pooblaščen servis in prodaja avtomobilov Cimos Citroen CIMOS CITROEN SERVIS IN PRODAJA Vsaka zgodba o uspehu posameznika ali celote se nekje prične. Ponavacji skromno. Podobno zgodbo beleži tudi obrtniška zgodovina družine Muršič. Začetek seže v čas pred 26 leti, koje Jože Muršič pričel svojo dejavnost v majhni delavnici v Šoštanju. Danes, ko se izteka leto 1993, pa vas vabi v sodoben avto servisen center Muršič, na Žarovo 7 v Velenju. Ob sodelovanju vse družine se dejavnost Avto Muršič nezadržno širi, v mozaik ponudbe vpleta novosti in jih sedaj zaključuje v celoto. Avto Muršič so v vseh teh letih spoznali mnogi, od njih stranke odhajajo zadovoljne, njihovi avtomobili pa v brezhibnem stanju. Najprej so vam ponujali vse AVTOKLE- PARSKE in AVTOLIČARSKE storitve. To vam ponujajo tudi danes, znani pa so po tem, da pri delu uporabljajo najmodernejše tehnološke postopke pri popravilu avtomobila. Gredo v korak s časom, zato pri lakiranju avtomobilov uporabljajo najnovejše postopke suhega brušenja s sesalnimi napravami. Svojim strankam brezplačno ponujajo tudi avtovleko. Avto Muršič smo dosedaj spoznali tudi po trgovini, kjer lahko dobite vse karose-rijske rezervne dele in vetrobranska stekla Zagotavljajo vam hitro in dobro uslugo po konkurenčnih cenah! V novem, lepem avto salonu si že lahko ogledate krasno Xantio in najmanjšega lepotca iz Ci-mosove družine, Citroen AX. Pa ne samo ogledate! V razstavno prodajnem salonu Avto Muršič lahko kupite prav vse avtomobile iz Ci-mosove družine, tako družinske kot tovorne avtomobile. Ker je nakup avtomobila vedno družinski dogodek, ki zahteva premislek, vas vabimo na Žarovo 7 v Avto salon Muršič. Ob osebnem obisku vam bodo postregli z vsemi informacijami, ki vam bodo pomagale pri odločitvi za nakup kateregakoli avtomobila iz družine Cimos Citroen. Oglasite se lahko vsak dan med 8.00 in 12.00 ter 12.30 in 17.00 uro, ob petkih do 15.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. To je delovni čas, ki velja tako za prodajno razstavni salon kot mehanično delavnico. Lahko jih tudi pokličete po telefonu št. (063) 856 - 852. Pri tem ne pozabite; Avto Muršič vam zagotavlja hitro in kvalitetno uslugo! za vse tipe avtomobilov. Ponujajo vam kvalitetne barve Standox in Helios ter 3M ličarski material. Pred nekaj dnevi paje Avto Muršič okrepila nova ponudba in z njo nova pridobitev za vse ljubitelje avtomobilov Cimos Citroen: Avto Muršič se je pridružil verigi pooblaščenih serviserjev in prodajalcev vseh tipov avtomobilov Cimos Citroen. V njihovi mehanični delavnici vas pričakuje strokovnjak, ki so ga še posebej usposobili za mehanična dela v delavnicah Cimosa v Kopru. < ■ SRAR TRGOVINE KUŠEJ Avstrija TRGOVINE Z NAJUGODNEJŠO IN NAJCENEJŠO PONUDBO V ZAMEJSTVU 6C Vrf^MJv Crbčhtc t/ i c letu* teleti v Letu,, teč jc yncct ■»■it - - 1 i ičj+itcčjett^ vcičtttvc veicl ber^ič č*v 1;t\,ctcrVCrLytXCr tel AteČtlCr fxGrVCr teto 1994- RAR ® AVTOHISA KOS CITROEN Pooblaščen servis in prodaja Ločica pri Polzeli 2 b, Polzela, tel. 063/701-060, 701-090 ZA VSA VOZILA NISSAN 10 % BOŽIČNO IN NOVOLETNI POPUST NAJUGODNEJŠI LEASING PRODAJA KREDITNI POGOJI ZA VOZILA CIMOS ZA VOZILA NISSAN IN NISSAN (14 DO 16 % letna obrestna mera) PRODAJA AVTOGUM SVETOVNO ZNANEGA ^ PROIZVAJALCA GOODfVEAR VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994. Za obisk se priporoča AVTOHISA KOS NAS CAS NJIVA PD ŽETVI ELEVATOR GORSKI GREBEN 8ALERINA PAVLOVA OONNA SUHHER SODOBNIK KELTOV PLENICI V FEVD. DONOSU NAUK 0 ATOHIH, NATERIAL. TEORIJA PODJETJE, KI IZDELUJE ROLETE PERZIJA SLAVNI IT. GRADITELJ GODAL (ANTONIO) 10 PREVAJALEC, TOLHAC 't PRASKA, ODRGNINA HESTO V PRIHORJU AH.PEVEC BOONE 1 & NATKO N00IL0 14- - HAOZARS-KO HESTO (VINO) SKUPEK,SOP LAS,VLAKEN RAJKO RANFL M 26 POLOTOK V SEV. JADRANU 23 KRATICA ITALIJ. VALUTE KAREL OSTIR URJENJE TELESNIH SPOSOBNOSTI k ABRAHA-HOV SIN V KRSCAN. HITOL. 1? 18 REKVIZIT PRI KEGLJANJU NA LEDU 0 A T P hO CM Na cn £ -r cn CTH "Cd n> Nagradna križanka MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Nagrade: Geslo, opremljeno z vašim točnim naslovom pošlji- 1. nagrada 5.000 SIT te na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10, Velenje 2. nagrada 3.000 SIT najkasneje do 10.. januarja 1994. Prosimo, da pri 3. nagrada 2.000 SIT pišete " nagradna križanka ZKZ Moziije". mladinska knjiga trgovina d.d. velenje Knjigarna in papirnica tel. 855-827 Birooprema tel./fax: 853-371, 851-485 * IZVIRNO IN PREVEDENO LEPOSLOVJE * OTROŠKA LITERATURA * DOMAČA IN TUJA STROKOVNA LITERATURA * VELIK IZBOR PAPIRNIŠKEGA BLAGA * BIRO OPREMA * AKUSTIKA * RAČUNALNIŠTVO - MULTIMEDIA * VIDEO IGRICE SEGA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994! K mladinska knjiga trgovina d.d. velenje DEL KNJIGE. PLAT DOKAZ OD SOTNOSTI S KRAJA ZLOČINA VINSKA POLIVKA. ŠODO OSKAR KOGOJ jt RIMSKI HIŠNI BOG KOCINA ANGL. POPEVKAR JONES OČRT. ORIS KRASTAČE ITALU. POLITIK V SLOV. PRIMORJU (SILVANO) 13 GR.ČRKA GORA V GRČUI, SEDEŽ MUZ IN APOLONA AVTOR KRIŽANKE R.NOČ ODKLO-PITEV TROPSKA PAPIGA Al 11 MODEREN PLES( NAŠA PISAVA) OBLIKA IMENA ROZALUA DRUGAČE, Z DRUGIM IMENOM VELIKA VEŽA. VSTOPNI PROSTOR 21 1? ZNAMKA ČEŠ.AVTOMOBILOV PhfsTOL EGIPT. BOG SONC^| (DALJŠA OBLIKA) % ADAMOVA DRUŽICA NORVEŠKA PISA TEUICA (NINI) ALBERT EINSTEIN VRSTE. NABIRKI LOVRENC ARNIČ 10 14 NEKD.SOVJ. POLITIK BREŽNJEV w Nagradna križanka VEL - VAR Rešitev križanke pričakujemo do 10. januarja 1994 1. nagrada: denarna nagrada 5.000 SIT na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje, ob- 2. nagdara: denarna nagrada 3.000 SIT vezno s pripisom "KRIŽANKA VEL- VAR. Ne pozabite 3. nagrada: denarna nagrada 2.000 SIT pripisati vašega naslova. Avtocenter Meh Servis in prodaja Avtocenter Meh d.o.o., 63320 Velenje, Koroška 7b tel.: 063/856824, fax: 063/857005 V prihajajočem letu in božičnih praznikih, našim sbankam, kupcem in prijateljem želimo obilo zdravja, varno vožnjo, veliko užitka in uspeha pri delu. TUDI V LETU 1994 VAŠ VOLKSWAGEN IN AUDI PARTNER Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. DECEMBER je mesec predprazničnih nakupov, v poslovalnici M - ZfCZ Mozirje - pa tudi mesec POPUSTOV in PRESENEČENJ! Za nakup živi i, galanterije in tehničnega blaga v vrednosti: m nad 3.000 SIT-3% popust ali plačilo na 2 čeka • nad 6.000 SIT-4% popust ali plačilo na 3 čeke • nad 10.000 SIT-5% popust ali plačilo na 4 čeke Kreditni pogoji za nakup tehničnega i blaga nad 10.000SIT: J« • na 1 + 4 obroke - brez obresti ^jflffr % na 1 + 6 obrokov - 8 % ob resi • na 1 + 12 obrokov -18% obresti Cenjene kupce čaka v predprazničnih dneh prijetno presenečenje ! ITALIJANSKI DENAR (MNOŽ.) SLAVNOST NA UMETNIŠKA PRIt REDITEV TEŽKO STRELNO OROŽJE. TOP EMIL NAVINŠEK "SEF"SA- LEPO VEDE NJE, OLI-KANOST TABORNI- TEKOČ ŠKA OPRE- TRANSPOR- MA ZA TNI TRAK BIVANJE S KORCI POLAGA NJE TLAKA CMERA KRAJ PRI VIROVITICI čne praznike :ho novo leto! Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 63320 Velenje restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA TRC JEZERO Želimo vam prijetne božične praznike ter uspešno in zadovoljno leto 1994. Vabimo vas, da ostanete še naprej naši gostje! Nagradna križanka HIGIENA, TEHNIKA, ZAŠČITA - HTZ X. NAGRADA: čevlji TINE Rešitve križanke, opremljene z vašim naslovom, 2. NAGRADA: tok za tenis lopar pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10, Ve- 3. nagrada: usnjen pas lenje.s pripisom "križanka HTZ". Čas imate do 10. januarja 1994. LETALO LAŽJE OO ZRAKA ST.SLOV. SMUČAR. SKAKALEC [JOŽE) KRUH IZ AJDOVE MOKE NAS ČAS OREL IZ GERMAN. MITOL. SILVO MERHAR MONGOLSKI PO GLAVAR PREBIVALKA ANTIČNE ASIRUE PREPRO STA VO DNA RASTLINA PRAKAN-TON V ŠVICI ERIZIPEL STARO-PERZUSKI JEZIK RAJ KO LOTRIČ FIGURA. PODOBA ZNANI NEMŠKI ORTOPED (PETER) ALKALNA RAZTOPINA SL. PESNIK (IVAN) ZMEDA.NEU REJENOST ' SLIKAR MALEŠ BRITANSKI OTOK ANEMIC-NA OSEBA ZENA.KI JI JE UMRL MOŽ NACUA. LJUDSTVO ZVONKO VUJIN ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA KORALNI OTOK NIKOLAJ OMERSA LJUDSTVO SLOV. PESNICA ŠKERLOVA NEVESTINO PREMO ŽENJE JOŽE ISTENIČ NADALJE VANJE GESLA AVTOR KRIŽANKE R.NOČ ATENSKI DRŽAVNIK IN VOJSKOVODJA,USPEŠE V PELOPONEŠKI VOJNI PROTI ŠPARTANCEM NAS ČAS RENAULT SERVIS LEVEČ, d.o.o. Leveč 54-63301 Petrovče Servis 063/28 -011, Rez. deli 063/24 016, Prod. vozil 063/28-515, Telefax: 063/24 - 057 PRODAJA VOZIL KLEPARSTVO lir mi LIČARSTVO Kt^ VI M BARVE STANDOX VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOZIL RENAULT ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE; TER SREČNO IN1 ^ USPEŠNO NOVO LETO1994! V neskončnosti časa, kS se ga vsi d©tlkam© fle za trenutek, mas radosti, / da Vam lahk© zaželim© uspeln© p©sl©vn© flet© In ©sebmi© sreč©« Vesele božične praznike in v N srečno novo leto Dimnikar, ki prinaša srečo Brez gumba ne gre m Štefke Bršek 94 let Če dimnikar res prinaša srečo, če res izpolni skrito željo, potem vam bom to lahko povedala že kmalu. Seveda je ne prinese kar tako. Najprej ga je treba srečati, zagledati, se takoj prijeti za gumb, pomisliti in si zaželeti... Najbolj nerodno zna biti, če tistikrat, ko se prikaže, ni pri roki nobenega gumba. Zato, če verjamete v dimnikarja, gumb in v srečo, ki jo prinaša, imejte vsaj v zimskih mesecih na sebi vedno kakšen gumb. V tem času je, tudi po besedah dimnikarja Petra Pečnika največja verjetnost, da se srečate z njim, ali pa s katerim drugim dimnikarjem. On bo pa že vedel! Ko naredite vse karje treba, pravijo tisti, ki se na to spoznajo, je, da bolj drži, in da sreča gotovo pride, treba narediti še vsaj dvoje: videti rdeč avto in srečati koga z očali. To dvoje, rdeč avto in očala, je verjetno prinesel moderni čas. Zato morda niti ni obvezno, je pa dobro, za vsak slučaj. Peter Pečnik ima v enem žepu dimnikarske obleke vedno prostor, kamor spravlja želje. Ko ima čas, ko ne ometa dimnikov in počne vsega tistega, kar počenjajo dimnikarji dandanes, želje vleče iz žepa i Nikoli le ni nič utrucalc Tako zadovoljnega člove- ■ ka, kot je 94-letna Štefka ■ Bršek, ne vidiš vsak dan. Pri-a čakala nas je nasmejana, lepo ■ urejena ženica, ki smo jo zmo-* tili pri klepetu s sostanovalko B Ivanko Melanšek v sobi ■ Doma za varstvo odraslih v J Velenju. ■ "Kar na hitro sem se odlo- ■ čila, da grem", je naprej po-B vedala in razložila, daje mora- ■ la do stanovanja, kjer je živela ■ še pred dobrim mesecem, in a kjer je zadnjih dvaintrideset let ■ za vse skrbela sama, premagati J 99 stopnic. "Nak," si je rekla a tistega popoldneva, "to pa ne ■ bo šlo več." Njpge so jo izdale. ' "V Dom bom šla. Potem je šlo ■ pa hitro in zdaj sem tu, zado- ■ voljna, da bolj ne bi mogla J biti." Le šivanje pogreša, je po-b vedala. To je tako rada počela! ■ "Zdaj pa nimam kaj v roke , vzeti in zato mi je včasih malo ■ dolgčas. Pa berem tudi rada," ■ je povedala Štefka Bršek. B Pisalo se je 1900, ko se je ■ rodila v Škalah, tam, kjer je zdaj " jezero... Še štirinajst let ni bila b stara, ko je šla v agrarno tovar- Pajo in njegovi petelini Ste že slišali za Valentina Hein-dla? Niste? In za Pajo, tistega s TV, ki tako spretno rezlja petelinčke iz lesa? O, ja! Porečete, ta je naš. Pa vendar je mož eden in isti. Malo Velenjčan, malo Šoštanjčan, že od malega zapisan glasbi in že osmo leto vsak dan s svojimi petelini. "Poglej tegale!" mi je pokazal kakšne pol metra visokega ptička, ko sem ga obiskal na Gorici, kjer stanuje z ženo Slavico in otrokoma Petro in Urošem. "Jutri ga po-nesem v Ljubljano in bo glavna trofeja letošnjega skupnega zmagovalca "Lojtrce domačih" Alftja Nipiča. Pravzaprav, narodnoza-bavna glasba, iz lipe rezljani pete-linčki in Zdravko, sodijo tesno skupaj. Upam, da mi kolega Vili Grabner ne bo očital, da mu hodim v zelje, ko bom zapisal, da že leta ni na slovenskem nobene večje prireditve, kjer ne bi ugledali nasmejanega Štajerca v narodni noši s košaro polno ličnih petelinov, izdelanih nalašč za Alpski večer na Bledu, pa videomehom, Šimekovo Marjanco ali Galičevo TV oddajo "po domače". "Pa to še ni vse", je v isti sapi nadaljeval sogovornik: "Najraje imam opraviti z Osino podoknico, veš, tisto, ki jo organizira Nedeljski dnevnik. S podokničarjem Francem Pes- totnikom tesno sodelujeva. Jaz mu izdelujem peteline, on pa jih po lestvi pridno nosi svojim izvoljen-kam, seveda ob spremljavi veselih zvokov zdaj tega, zdaj onega ansambla." Za trenutek se zamisli, ko ga vprašam, zakaj se s spominki ne ukvarja poklicno. "Ne gre mi toliko za zasklužek, čeprav vsak tolar prav pride. Važnejše je veselje, ki mi ga prinaša rezljanje. In še to ne pozabi napisati, da mi je Obrtna zbornica Slovenije uvrstila mojega petelina med izvirne spominke!" s ponosom pristavi, "Sicer pa rad hodim v vrtec! Tam sem namreč hišnik, delam z veseljem in kar nekako bi pogrešal otroke, če bi mi ostali samo petelini." "In kako je z glasbo?" ga še povprašam na koncu najinega pogovora, saj vem, daje bil celih dvajset let vnet hornist v šoštanjski godbi na pihala. "Igram res ne več, bom pa prihodnje leto vsakemu muzikantu šoštanjske Zarje napravil po enega - petelina!" ■ Stane Koselj O varjali v gospodarstvu. Mi, starejši, lahko pri tem sodelujemo le še z nasveti. Potrebna paje volja!" Martin Smon, Ravne pri Šoštanju:" Če novo leto ne bo slabše, kot je bilo letošnje, bom kar zadovoljen, saj mislim, da letošnje leto le ni bilo tako slabo. Vendar bi bilo dobro, ko bi se politiki manj kregali, to bi pomagalo vsem nam. Osebno si želim le več zdravja. Kot sem že rekel, posebnih pripomb ob iztekajočem letu nimam, želim si pa, da ne bi šlo na slabše. Upanje, da nam bo šlo še boljše, pa še vedno obstaja." Martin Šmon Le še nekaj kratkih dni in spet si bomo nazdravili. Ob čaši vina si bomo deliii najboljše želje. Najpogostejše besede bodo zdravje, sreča, mir in osebno zadovoljstvo. Tistim, ki jih imamo res radi, bomo voščili iz srca, bežnim znancem iz vljudnosti. V naslednjih dneh bomo vsaj poskušali pozabiti na vse skrbi in probleme, ki nam ubijajo spanec med letom. Verjetno pa se bodo naše misli povrnile tudi v iztekajoče leto. Naredili bomo osebno bilanco in ga ocenili. Nekaj vaših želja in ocen smo naredili tudi mi. Kako naši bralci ocenjujejo iztekajoče Vinko Požek leto in kaj si želijo v novem, preberite v tej kratki prednovoletni anketi. Vinko Požek, Velenje: "Leto, ki se poslavlja, me ni razočaralo. Mislim celo, da seje situacija v državi precej popravila. Sem namreč obrtnik in na našem področju se je že marsikaj spremenilo na bolje, le plačevanje računov še šepa. V prihajajočem letu tudi računam, da bom upeljal v delo še nekaj novosti. Osebno pa imam majhne želje. Želim si predvsem zdravja in razumevanja v družini." Jernej Fijavž, Vitanje: "S kakšnimi občutki se poslavljam od tega leta? Jernej Fijavž Razočaralo me ravno ni, vendar si želim, da bi se v novem letu nekatere stvari še popravile. Želim si več razumevanja med našimi politiki in tudi nami, navadnimi ljudmi. Preveč je odtujenosti..No, na deželi kjer sam živim, je malo bolje, v mestu pa ne. Osebno si želi m zdravja in razumevanja doma, vse ostalo pa že samo pride." Dijana Kramar, Vitanje: "Upam, da bo novo leto boljše, kot je bilo letošnje. Med ljudmi nekako še ni pravega vzdušja, marsikaj me še moti. Hodim še v šolo in tu seje letos vse lepo izteklo. Kot sem že rekla pa me najbolj moti odtujenost med Ijud- Dijana Kramar mi, ne znamo se zabavati. Vzrok je verjetno tudi v pomanjkanju denarja, zato si želim, da bi bilo novo leto bolj bogato in da bi odprli več delovnim mest za nas, mlade." Heifvika Steblovnik - Konovšek: "Takole bom rekla. To leto, ki se poslavlja, je bilo še kar dobro. Saj je bilo tudi žalostno, vendar smo lahko še kar zadovoljni, ker gre ves čas samo na boljše. Tudi osebne želje imam, seveda. Rada bi šla več med ljudi, vendar mi zdravje tega včasih ne dopušča. Kako bo pa v novem letu, je odvisno predvsem od tega, kako bodo ust- Hedvlka Steblovnik - Konovšek Dimnikar Peter Pečnik Ima poseben žep, kamor spravlja želje. Ko ima čas, Jih uresničuje. Tu In tam pa kakšno tudi izgubi... (foto:vos) in jih izpolnjuje. No, na sumu ga imamo, da včasih kakšno v žepu tudi pozabi in jo skupaj z obleko opere. Zato se nekatere ne uresničijo. Nikoli pa ne spregleda tiste, ko ga občani kličejo, da postori to in ono. Takrat prihiti in naredi, kar je treba. Na vprašanje, koliko sam verjame v srečo, ki jo nosi, se je zasmejal... "Človek mora biti zdrav, to je prva in največja sreča. Koliko je res, da dimnikar prinaša srečo, pa naj ljudje sami presodijo. V tem ne morem biti razsodnik." Zanj je velika sreča, kot je rekel, da ima tri zdrave otroke. Zato tudi vsem bralcem želi veliko zdravja, ker -kjer je zdravje, je tudi sreča. Dimnikarji so črni zato, ker so črne saje s katerimi imajo opravka. "Neprestano se kadi pod nos. Če bi bile saje bele, bi bilo sicer bolje, a kaj hočemo... Le da bi nas potem lahko kdo zamenjal za peke. In potem ne bi bili več pravi dimnikarji, takšni v katere ljudje verjamejo in takšni, ki jim prinašajo srečo. Potem se ob srečanju z nami nihče ne bi držal za gumb." ■ Milena Krstič - Planine Obiskali smo Srečka Kopitarja "Moj konjiček je kolo" Veliko je strastnih zbirateljev najrazličnejših starin in predmetov, nekateri pa so ponosni nas stvar, ki soji dodali svoje znanje, veliko dela in ljubezni. Med takšne vnete "popravljalce" vsekakor sodi Srečko Kopitar iz Arnač pri Šentilju, ki je sicer zaposlen v Vegradovi Mehanizaciji. Pred približno tremi eleti si je kupil kolo z motorjem NSU Pretiš, prodal ga mu je prijatelj Štefan Peternež, motor pa je že takrat imel častitljivo starost. Prvi lastnik je motor kupil v Avstriji, Srečko je že četrti, kolo z motorjem na dve brzini pa je znova usposobil za vožnjo. "Ko sem kolo kupil, ni bilo vozno, zato sem zanj pričel iskati dele. Nekaj sem jih dobil v Avstriji, druge pa sem "pobral' ' z enakega motorja, ki sem ga imel doma. Najtežje je bilo z Srečko Kopitar z veseljem pokaže svojega lepotca gumami, ki se pri nas ne dobijo. Kljub temu je bilo kolo z motor- jem sposobno za vožnjo v dobrem mesecu dni," je povedal Srečko Kopitar. Motor doseže do 70 kielometrov na uro, Srečko pa se z njim v letnem času rad popelje naokoli. Ni ga še pustil na cedilu, porabi pa zanemarljivo malo goriva. Srečko se je na motor navezal s takšno vnemo, da ga ne bi prodal za nobeno vsoto, čeprav so mu zanj ponujali že kar lepe denarce. "Obdržal in vzdrževal ga bom dokler mi bo služil," še pravi Srečko in doda, da ga lahko poganja tudi s pedali, če bi mu slučajno odpovedal. Zaželimo mu še veliko srečno prevoženih kilometrov. ■ B. Mugerle "Kaj pravite, bi bila lepša z očali ali brez?", nas Je Štefka Bršek vprašala, ko smo jo fotografirali, (foto: B.M.) no v Šoštanj, kjer so prebirali divji kostanj. Ko danes razmišlja o tem pravi: "Ne vem, zakaj je bil. Ampak zdi se mi, da smo ga zmletega v moki v prvi svetovni vojni pojedli za kruh. Strašna lako- ta je bila takrat." Vse svoje življenje je trdo delala, lepegaje pravzaprav okusila bolj malo. Mož ji je umrl, ko sta bila poročena štiri leta, ena hči je imela takrat tri leta, z drugo paje bila pet mesecev noseča. "Pa me ni nič utruca-lo. V Pivovarni v Pesju, kjer sem tudi delala, se nisem ustrašila nobenega moškega dela. Po dva vagona piva sem "zrukala" v ledenico." Zaželeli smo ji, ob Novem letu, da bi se s čilo in zdravo ob njeni stoletnici spet srečali. Paje rekla: "Ne, tako dolgo ga pa ne bom špičila. Kar je preveč je pa preveč. Ampak, tako dolgo dokler bom, bi pa bila rada zdrava." Štefka, potem pa zdravja. Čim dlje! ■ Milena Krstič - Planine Pred novim letom smo obiskali Begunski center v Domu učencev v Velenju Kakšni so le hribi tam daleč? Otroke smo zmotili pri likovnem pouku v 5. razredu. Ko so ravno risali, tako po spominu, hribe in planine, ki so nekje daleč, danes zasneženi, ki pa sijih lahko, samo zamižati je treba, takoj prikličejo v spomin. Zakaj ne rišejo hribčka, ki se vidi skozi okno njihove učilnice v Domu učencev, jih vprašal kolega Stane. "Ne," so mu odgovorili Amira, Adela, Arnisa, Selma, Emir, Anel, Senad in vsi, ki so sedeli v tej učilnici, Holocaust, gledali so ubijanja, zrli smrti v oči...", jih je opisoval. Pa smo kmalu opazili, da se o tem pred njimi ni dobro pogovarjati na glas, jih spominjati na stvari, ki bodo v njihovih nežnih dušah pustile brazgotine. Zvedavega plavookega fantiča, drobnega, skuštranih las, "tistile tamle je," je že tiše nadaljeval Šaban Nurič, "med poukom kdaj pa kdaj oblijejo solze". Kar same se namenijo na pot. Vsakič, ko se spomni na očeta, ki je za vedno ostal v Za iskrico v otroških očeh Ne vem, v kaj veijamejo, če še sploh veijamdo v kaj. V dedka Mraza najbrž ne, ali pa tisti, čistoča mali še. Pišejo mu ne. Ker ne vedo, na kakšen naslov bi pismo zanj lahko naslovili. Pa tudi, kakšen smisel bi to sploh imelo... Tako kot vsi otroci pa imajo tudi begunski kakšno željo. Ampak ta želja je navadno takšna* da seje ne da zaviti v lep ovojni papir in postaviti pod jelko. Te njihove želje se pravzaprav sploh ne da zaviti. Mogoče pa ste tudi vi, drage bralke, dragi bralci med tistimi, ki bi z drobno mandarino, ali majhno čokolado radi prispevali k temu, da se bo v njiho- "Ta pa ni tak, kot so naši hribi. Ne, ni tak," so odkimavali ti zvedavi enajstletniki. "Dobri so ti otroci. Najboljši otroci na svetu," je o njih rekel Šaban Nurič, s katerim so tisto uro v spominu hodili po bosanskih hribih. "Sli so skozi Kot vsi otroci tega sveta, Imajo tudi ti najraje igre z žogo... vih očeh ob novem letu, ko se vse veseli, prižgala majhna iskrica, iskrica veselja. Če ste, vas vabimo, dajo v skupni akciji Našega časa in Radia Velenje prižgemo. Priboljške za otroke, predvsem sadje, bomo med 10. in 12. uro, v sredo, 29. decembra, zbirali v prostorih Našega časa na Foitovi 10 v Velenju. Vse kar bomo zbrali, bomo otrokom iz obeh begunskih centrov dostavili istega dne med 13. in 14. uro. Vse, ki boste darovali kakšen priboljšek za begunske otroke iz Begunskega centra Velenje, bomo objavili v naslednji številki Našega časa. enem od taborišč. Ubili so mu ga. Vse predmete imajo radi, ene bolj, druge manj. Ampak vsi so jim pri srcu, le enega predmeta nikakor ne marajo. "Vprašajte jih katerega," mi je namignil Šaban. Katerega torej? Zgodovine! Ni jih težko razumeti. Kasneje, v eni od sob Begunskega centra v Domu učencev smo se srečali z Janjo in Zdenko Tadič. Zdenko z Idiotom Dostojevskega v roki, kije bila, ko seje začelo, študentka prava na sarajevski Pravni fakulteti. Študirala je in se pripravljala na izpite. Da jih ne bo, se ni mogla navaditi tudi, ko je kot begunka prišla v Slovenijo. Tudi tukaj se je na začetku kar nekaj časa še pripravljala. Zdaj pa čez dan bere in razmišlja. Ven ne hodi, druži se z nikomer..."Razmišljam o tem, kdaj se bomo vrnili domov. Nič drugega. Nič bistvenega, pomembnega, ničesar, kar bi lahko spremenilo svet. Samo to, kdaj domov...". Mlajša sestra Zdenke in hči Janje Tadič je bila ob našem obisku v enem od razredov begunske šole, sin paje ostal doma, v Tuzli. "Vse smo pustili in smo šli." Vrniti se želijo čimprej, a kaj, ko se te možnosti tako majhne. "Zadnje Novo leto, ki smo ga čakali vsi skupaj je bilo nekaj najlepšega, že zato, ker smo ga čakali doma, vsi zdravi. Pravijo, da jim je v begunskem centru v Domu učencev dobro. Da se nimajo nad čim pritoževati. Da gre. Da tako ali tako samo čakajo, da se vrnejo. V obeh enotah begunskega centra v Velenju (Domu učencev in Vegradovem samskem domu) je nameščenih 458 beguncev, od tega 217 otrok do 15. leta starosti. 147 teh otrok obiskuje osnovno šolo, 44 je srednješolcev, drugi pa so mlajši. Dobivajo dva obroka hrane dnevno. Med 7.30 in 8.30 zjutraj zajtrk, med 15.30 in 16.30 popoldne pa topel obrok. Druge prehrane v Dijaškem domu nimajo. Na dan dobijo za begunca 350 tolaijev, v ta strošek je vključena nastanitev in vzdrževanje, hrana, nabava sanitarnih in higienskih sredstev...Oblačila dobivajo z Rdečega križa in občasno Karitasa. Osnovna šola je organizirana v Dijaškem domu. Obiskujejo 390 begunskih otrok, tudi tisti, ki so nameščeni pri družinah. Učitelji v njej so državljani Bosni in Hercegovine, nekateri od njih tudi sami begunci. Šolo financira Ministerstvo za šolstvo. "Ob pomoči Alenke Čas iz Centra Srednjih šol in Vzgojno Zdenka Tadič: "Razmišljam, am- varstvenega pak o ničemer takšnem, kar bi , ... ,, ' „ zavoda se tru- lahko spremenilo svet... V petem razredu smo Jih zmotili med likovnim. Takole pa so se vsi po stavili pred objektiv fotoaparata dimo, da bi v Dijaškem domu organizirali tudi Janja Tadič: "Zadnja lepa novoletna noč Je bila tista leta 1991, ko smo bili vsi zbrani doma... vrtec za begunske otroke. Iščemo primeren prostor, v katerem bomo uredili šivalnico. Šivalne stroje že imamo, da bodo lahko begunke tudi same kaj zašile. Poteka pa že likovna delavnica in čitalnica. Nekaj knjig zanjo smo že pridobili," je povedal Črt Urbašek, vodja begunskega centra. Ob Novem letu bo otroke obiskal dedek Mraz. Prišel bo 27. decembra in v centru upajo, da jim bo do takrat uspelo zbrati tudi kaj daril za otroke. Naj jim bo srečno novo leto, ki prihaja. Naj jim prinese vsaj dehšek tistega, o čemer sanjajo, če jim že ne more uresničiti tiste največje želje. Ve se, katere. ■ Milena Krstič - Planine (fotografije: Stane Vovk) Ob slovesu tudi pričakovanja Anton Bitenc iz Nazarij: "Časi so težki, pred tem dejstvom si ni treba zatiskati oči. Ob vsem tarnanju in včasih tudi neupravičenem kritizerstvu pa moramo bljamo sami nase in dobre medčloveške odnose. Res nas k temu "spodbujajo" politiki, gospodarstveniki in še kdo, povsem zasvojiti pa nas tudi ne smejo. Bodimo zdravi in srečni." Anica Bolha, Šoštanj: "Tako na hitro lahko rečem le to, da naj bo stojno kaseto. Med uspehe uvrščam tudi končanje prvega letnika srednje šole. Kaj si želim v prihajajočem letu? Pravzaprav nič posebnega. Če vedeti, da smo prebrodili še hujše težave in bomo morali še sedanje. Zdobro voljo in s pravo besedo na pravem mestu smo lahko resnično močni, kar smo že dokazali. Veliko je še nujnih nalog v vsakem kraju, zdravi in strpni jih bomo tudi uresničili." Štefka Turk iz Šmartnega ob Dreti: "Ob vseh norijah na vseh ravneh si pravzaprav lahko zaželim samo zdravja. Pa malo več razumevanja in sodelovanja vseh, ki se vsakodnevno srečujemo vsak s svojimi težavami, ob "zganjanju" najrazličnejše politike in afer pa poza- bo takšno kot je to iztekajoče, bom kar zadovoljna.''' Matevž Urleb, Paška vas: "Leto 93? O, ja, uspešno v vsakem pogledu. Dobil sem službo, upam, dajo bom tudi obdržal. Zdravje mi je tudi kolikortoliko služilo. Kaj posebno slabega se mi ni dogodilo tudi na novo leto vsaj takšno, kot je bilo letošnje. Jaz sem pač taka. Če ne more biti boljše, naj vsaj slabše ne bo. Seveda pa si želim miru in zdravja. In tega, da ne bi bili ljudje tako odtujeni. Ni več časa za sosede, ni več časa za prijatelje, le še za kakšen televizor ga najdemo. To ni dobro, svet preveč nori." Tanja Majhen, Šmartno ob Paki: "Ne menim se za politiko, strankarske peripetije, ampak za dogajanja okoli sebe. Zato lahko govorim o uspešnem letu 93. Nekoliko bolj kot minula leta sem se trudila pri ustvarjanju svoje pevske kariere in mislim, da ne zaman. Vtisi z nastopov so dobri in upam, da bom prihodnje leto lahko izdala samo- m*1 . M\ išs. drugih življenskih področjih. O dogajanjih v širšem prostoru pa raje ne govorim. Zdravja, miru in vsaj takšno leto kot je bilo 93, pa bom ob koncu 94 povsem zadovoljen." 10. letnica ansambla Dan in noč iz Velenja »»»»»»»»»»»«»»»»»»»»«»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» »« "Pesem iz srca" Ni prav veliko takih priložnosti, ki seje ansamblu Dan in noč iz Velenja ponudila pred nedavnim. Praznovali so 10 -letnico igranja in za nameček ljubiteljem narodno - zabavne glasbe ponudili svojo prvo samostojno kaseto. Seveda ni prišlo to zgolj po naključju in samo od sebe. Vaje in spet vaje, odrekanja, ljubezen do lepih in vedrih melodij, predvsem pa zagnanost in volja so botrovali jubileju in uspehu. Po svoje je zgovoren naslov kasete: Pesem iz srca. Prav takšno pesem gojijo fantje in dekle torej že 10 let. Več kot le zadovoljivo, kar kažejo mnoga zavidanja vredna priznanja s festivalov narodno - zabavnih ansamblov. Bronasti, srebrni in letos še zlati Orfej i^ Ptujskih festivalov polnijo vitrino priznanj ansambla, pa zlata in srebrna plaketa prireditve na Graški gori in še bi lahko kaj omenili. Igor Podpečan, Romana Cafu-ta, Peter Rezman so napisali besedila za melodije, ki gredo "lepo v uho". Nekaj "fletnega" je za samostojno kaseto prispeval vodja ansambla Milan Verboten. "Sestava, igranje našega ansam- Dan in noč : Agata Zgonec, Miro Doki, Milan Verboten, Tomo Slatinek, Miro Slatinek in Frenk Oder bla je nekaj posebnega," pravijo omenjeni muzikantje iz Velenja. "Ni Slak ali Avsenik "sištem", ampak nekaj vmes. Naša posebnost so vokali ter vložki saksofona, klarineta in harmonike. Takoj se nas da ločiti od drugih. Tisto, kar nam leži, "potegnemo ven" in navdušujemo občinstvo." Tudi imeansamblaDan in nočni zgolj slučajno. Po eni strani poudarja to, da so fantje in dekle sposobni igrati od zgodnjih večernih do poznih jutranjih ur, po drugi pa njihov programski izbor: nasprotujoča si "muzka" - od narodne, zabavne do popa. Skratka, prilagajajo se družbi, za katero igrajo, tržišču in še čemu. Prva kaseta še ne prinese pomladi in člani ansambla to dobro vedo. Zato zvesto snujejo nove načrte. Čez leto, dve naj bi razveselili svoj, vedno širši krog poslušalcev z novo kaseto. Seveda še boljšimi melodijami, saj nameravajo kakovosti igranja v prihodnje nameniti še več pozornosti. To pa navsezadnje zahteva tudi najsodobnejša tehnika, potrebna za ozvočenje,... "Četudi bom prišel na kant, ostal bom vedno muzikant!" zatrjujejo. Lahko jim verjamemo. Če drugače ne, pa vsaj na osnovi tega, kar so naredili in pokazali do sedaj. ■ (tp) Pogovor z Brankom Sevčnikarjem, podpredsednikom velenjske športne zveze Si ss s? žsj m Marsikaj se je dogajalo Med vprašanji, aktualnimi na področju športa, je ta trenutek pomen, položaj Športne zveze v nekem ožjem in tudi širšem slovenskem prostoru. Za občino Velenje še najbrž toliko bolj, ker njenega delovanja ni čutiti že lep čas, ker odstopa predsednik za predsednikom. Kaj je torej s Športno zvezo v občini Velenje, kakšna je njena prihodnost,... so vprašanja, ki smo jih zastavili podpredsedniku zveze Branku Sevčnikarju. O delu zveze v zadnjem času nismo prav veliko slišali. Kaj bi lahko rekli o njenem delovanju? Branko Sevčnikar: "O kakšnem zadovoljstvu ne moremo govoriti. Ocenjujem, da je njeno delovanje doseglo najnižjo raven v zadnjih 15 letih. Marsikaj seje dogajalo. Menjali so se predsedniki, strokovni kadri,... Veliko pove tudi to, daje sedanje predsedstvo zveze usmerilo svoje aktivnosti v izdelavo analize stanje v športu v občini Velenje. Na pogovorih s predsedniki klubov poskušamo dobiti konkretnejše predloge, stališča, na katerih temeljih naj bi v prihodnje gradili njen razvoj in razvoj športa v dolini. Hkrati s tem iščemo model organiziranosti, s katerim imajo drugje dobre izkušnje, in ki bi ustrezal tudi nam. Naša zveza Branko Sevčnikar je še preveč organizirana po starem in do januarske skupščine, prihodnje leto, moramo priti skupaj in stvari zastaviti na novo." Vloga Športne zveze - kje jo vidite, kako jo nameravate uresničiti? Branko Sevčnikar: "Kakšna je bila vloga Športne zveze v Velenju v preteklosti, vemo. Dokaj dobra in klubi ter športniki sojo vzeli za svojo krovno organizacijo. Tako je bilo vse dotlej, dokler jih je primerno finančno podpirala. V sedanjem trenutku pa so si interesi zelo Karate Velenjski podmladek odličen Na Madžarskem je bilo neuradno svetovno prvenstvo za pionirje in pionirke v karateju, ki je vsekakor najmočnejše tekmovanje na svetu za podmladek. Letošnjega tekmovanja seje udeležilo 1.500 mladih upov iz 32 držav, tudi iz Japonske. Odlično so se izkazali tudi mladi Velenjčani. Jelen seje uvrstil v finalni del in osvojil 8,mesto, Sprečakovičje bil 12.in Mir 14., pri pionirkah paje Cingesarjeva zasedla 12.mesto. Ekipa pionirjev (Jelen, Mir, Sprečakovič) si je priborila odlično 7.mesto. Mladim tekmovalcem so nastop na tej veliki prireditvi omogočili REK, Fori in Gorenje. ■ Dušan Borovnlk Judo « » a « Dovečerjeva zlata V soboto je bil v Ljubljani vsakoletni mednarodni turnir "Nagaoka." Zelo se je izkazala Velenjčanka Klavdija Dovečer, ki je zmagala v absolutni konkurenci, finalno srečanje paje dobila kar z 10:0. Klavdijina velika želja je, da bi z odlično formo in pripravljenostjo osvojila naslov mojster juda l.dan in se dokazala tudi v evropskem merilu. ■ Franjo Urbane nasprotujoči in preveč je takih, ki bi radi postali "resnica". Treba bo poiskati pravo vlogo športa v interesu človeka v vseh sferah delovanja. V tem trenutku ponujamo 29 članicam zveze eno strokovno moč. Ta naj bi predvsem delala na področju množičnega športa z mladimi v šolah. Najbrž bo treba v bližnji prihodnosti razmisliti o dveh strokovnih delavcih, kajti stroka bo potrebna za uresničitev programa, za dosego kakovosti. Kljub metanju polen pod noge smo dokaj smelo začrtali prve korake delovanja na novih temeljih. Čarobno formulo bo za vse najbrž težko najti, vendar moramo vzeti več kot le v zakup smernice razvoja športa na republiški ravni, te prenesti v občinski prostor ter ji h glede na dane možnosti tudi izpeljati." Od nekdaj 8 delavcev na zvezi bodo z zadnjim letošnjim decembrom menda vsi na Zavodu za zaposlovanje. Torej tudi svojih prostorov nimate več. Branko Sevčnikar: "Tudi to je eden od kazalcev skorajda mačehovskega odnosa širše družbe do razvoja športa v občini. Vsa ta leta smo menili, da smo lastniki prostorov na Foitovi v Velenju. Drugi nam sedaj dokazujejo, da temu ni tako. Če gremo v spor z državo - občino, ga bomo - po mnenju sodne stroke - dobili. Na potezi je sedaj velenjska vlada s Srečkom Mehom na čelu. Prizadevamo si pridobiti nove prostore v velenjski Rdeči dvorani. Čez mesec, dva upamo, da se bomo iz sedanje začasne lokacije v Domu učencev preselili v Rdečo dvorano. Lastništvo glede prejšnjih pa nameravamo kljub temu razčistiti in stvar urediti v zadovoljstvo vseh udeležencev." Sedaj praktično za klube ne opravljate nobenega dela? Branko Sevčnikar: "Le finančni servis izvajamo. Strokovnega delavca pa zveza tako ali tako nima skoraj že dve leti. Zato je tudi stanje tako kot je - nezaupanje do Športne zveze. 1. decembra nam je vendarle uspelo zaposliti strokovno moč." V zadnjem obdobju sta odstopila kar dva predsednika zveze. Kje so vzroki? Branko Sevčnikar: "Tvorba nove države Slovenije, zamenjava v občinskem vrhu, spremembe, ki tudi šport niso zaobšle, so zmanjšale število zaposlenih na zvezi. Tisti, ki so zvezo prej vodili, so bili na to nepripravljeni, marsikdaj tudi premalo odločni. Težave so se kopičile in odstopi so se vrstili. V takem stanju sem ocenil, da je moja dolžnost zaustaviti trend padanja, doseči normalizacijo stanja v predsedstvu. Ob tako različnih interesih v Šaleški dolini na področju športa, spremembah in težnji za umnejšim gospodarjenjem, je država marsikaj dovolila Zveza nima več vloge kot jo je imela, postala je neorganizirana. Sedaj poskušamo - kot sem že omenil- zgraditi nove temelje njenega nadaljnjega delovanja. Pri tem nameravamo podpirati množično šolsko športno dejavnost, iz katere bomo črpali kakovost. K sodelovanju pa pritegniti strokovnjake, aktiv profesorjev. Mislim, da se država preveč mačehovsko obnaša do športa. Pomembnost tega kažejo izkušnje. Mi skratka moramo do prve seje skupščine zveze pripraviti presek stanja, zastaviti smernice njenega zdravega nadaljnjega razvoja. Skupščina bo odločila, če je to tisto pravo. Odvisno od nadaljnjega razpleta dogodkov bo povezana moja kandidatura za predsednika zveze." Izbor športnika, športnice za leto 1993? Branko Sevčnikar: "Ne bo ga. Na predsedstvu smo o tem razpravljali in ugotovili, da dovolj kakovostnega izbora glede na nesposobnost delovanja zveze, zaradi stalnih menjav strokovnih sodelavcev, ne bi opravili. Zato raje te akcije ne bomo izvedli, da ne bi komu naredili krivice. Upamo, da bo to športna javnost v občini Velenje razumela." Kaj bi rekli za konec? Branko Sevčnikar: "Vse dobro moramo ohraniti, le novo preobleko nadeti. Staro in slabo mora proč. Upoštevali bomo kar se da vlogo športa za množice in se v danih možnostih poskušali tudi razvijati. Vizijo nadaljnjega razvoja moramo imeti, s svojo močjo in strokovnostjo pa se nato uveljaviti. Treba bo strniti vrste, se zavedati stanja, v kakršnem smo in kar s precejšnjo • mero strpnosti postaviti nove temelje delovanja zveze." ■ tp Topolšica - 9. novoletni tek m tm K tnntimK« a ^mth^ts s Tekači iz štirih držav "Veseli nas, da ste v tako velikem številu prišli ljubitelji tekov v Topolšico. Vaša udeležba je dokaz, da smo v Tekaški sekciji Gorenje kljub nenaklonjenosti določene javnosti vendarle na pravi poti," so bile besede predstavnika organizatorja tradicionalne množične tekaške prireditve v Šaleški dolini, ki si ji pridobila sloves že tudi zunaj meja Slovenije, ob otvoritvi teka. Vremenska napoved za soboto, 18. decembra, je napovedovala lep sončen dan in takšen je tudi bil. Tekaški dan v Topolšici seje začel že v jutranjih urah s predtekom za člane organizacijskega odbora, ob 13. so se za teke že pričeli ogrevati otroci, za katere so pripravili kar deset kategorij. Ob 14.30 se na 10,5 km dolgo pol od hotela Vesna mimo Lajš in Raven nazaj v Topolšico podalo 146 tekačev, med katerimi so bili tudi nekateri izmed boljših slovenskih tekačev. Na sedmem kilometru sta se od vodilne skupine ločila Geza Grabar in Lado Urh, ki sta z roko v roki pritekla prva čez ciljno črto. Pri ženskah je z lahkoto zmagala Marijana Vidovič . Druženje tekačev seje nadaljevalo z video predstavitvijo newyorškega maratona, podjetje Vitalis d.o.o. iz Novega Mesta je pokazalo Aku stimulator, ki ga imenujejo kar žepni zdravnik, saj uspešno zdravi najrazličnejše bolezni in lajša bolečine. Tako je bilo kar nekaj spremljajočih akcij na tem prijatelj- skem srečanju tekačev iz štirih držav. Seveda jih jebilo največ iz dveh že uveljavljenih tekaških sekcij v Sloveniji: Gorenja in Radenske. Najboljši v otroških kategorijah so si pritekli kolajne, za starejše kategorije pa so organizatorji iz zbrane štartnine razdelili denarne nagrade. Absolutna zmagovalca sta prejela vikend paket v Termah Topolšica, pri žrebanju takšne nagrade pa sreča ni zapustila družine Seršen, ki je že peto leto zapored sodelovala na tem teku. Tekači so sklenili prvo darilno nagradno akcijo za potovanje v New York 1994. Letošnja udeleženka Marijana Vidovič z dvajsetim mestom na tem največjem maratonskem teku, je med petinpetdesetimi darovalci izžrebala Staneta Lipnika iz Škal. Tudi zanj bodo slovenski tekači zbirali pomoč, sklepna akcija bo na maratonu Treh src v Radencih. Medtem ko so dosedanji sponzorji odpovedali sodelovanje, velja vendarle omeniti Turistično zvezo Velenje, Svobodni sindikat Velenje, Pekarno Presta, trgovino z oblačili Bay, trgovino na Splitski ulici, zlatarstvo Krajnc, zlatarstvo in urarstvo Tamše, trgovino Nočni škrat in mesarstvo Sušeč, Naš čas in Radio Velenje, Eurograf Grafika Donko, tiskarno Velenje in Raster, Svobodni sindikat SKEI Gorenje, Breza Velenje,Kulturni center Ivan Napot-nik, LB Temeljna banka Velenje, ki so na različne načine pomagali pri izvedbi teka. Na kratko... Geza Grabar in Lado Urh sta vso progo novoletnega teka tekla z ramo ob rami. Tudi skozi cilj sta prišla skupaj. Kako si bosta delila glavno nagrado, še razmišljata. Iz Nemčije je na tek prišel Got-fried Filipitsch, 67 letni maratonec. Njegovi predniki so se pred 300 leti priselili na Ptuj. Nekaj let po vojni (po vrnitvi iz ruskega ujetništva) se je odselil na Bavarsko. S teki seje začel ukvatjati šele s 50 leti starosti in doslej pretekel 41 svetovnih maratonov. "Lepo ste pripravili tek, šc bom prišel!" so bile njegove pohvalne besede. Stanislav Bobck iz Maribora je bil najstarejši udeleženec, podobna čast je pripadla stari znanki Topolšice Heleni Žigon, od nedavna članici Tekaške sekcije Gorenje. Posebej ugodno: Trgovina z oblačili Bay na Stantetovi 11 v Velenju nudi tekačem, ki so uspešno pretekli proge novoletnega teka v Topolšici, posebno ugodnost, in sicer 20 odstotkov popusta pri nakupu trenerke. Tekači morajo prinesti s seboj Naš čas in osebno izkaznico. Tekači iz Bretanije v Franciji so se za povabilo na novoletni tek prisrčno zahvalili, žal pa zaradi prometne varnosti niso odšli na tako dolgo pot. Avgusta 1994 pridejo zanesljivo. Rezultati 9. novoletnega teka Dečki do 7 let (300 m): 1. Marko Bregar (AK Sevnica) 1,29,2. Aljoša Jagodic (Jesenice) 1.40.3. Vid Seršen (Aija vas) 1,43, 4. Matej Nidorfer (Maribor) 1.51,5. Andjelo Novkovič (Šmartno ob Paki) 2,05,6. Nejc Fišer (Črna) 238. Deklice do 7let: 1. Petra Poznič (AK Velenje) 1,30. 2.Maja Bregar (AK Sevnica) 1,44, 3. Alenka Jere (Brežice) 1,45, 4. Eva Hribamik (Radovljica) 2,41, 5.Ajda Hribarnik 2,42,6. Rahela Nidorfer (Maribor). Dečki do 9 let (800 m): I. Marko Sabolički 4.46. 2ž Marko Vasič (Šmartno) 4,54,3. Matej Ivešič 5,21, 4. Josip Lukenda 5,22. Deklice do 9 let: I. Barbara Kušej (Libeliče) 1.31. 2. Andreja Pinoza (AK Sevnica) 5,01.3. Maja Jere (TS Gorenje) 5,19,4 Jerneja Veber (AK Sevnica) 5,36,5. Anita Aceska 5,48. Dečki do II let: I. Borut Veber (AS Sevnica) 4,18. 2. Dragan Vasič 4,26, 3. Alfons Kraiger 4,31.4. Urh Klemen (Celje) 4,37,5.Domen Peer (Velenje) 4,38,6. Aleš Adanič (TS Radenska) 4.40.7. Robert Ivešič 4.59, 8. Edis Hadžič (Novkovič team) 5,«), 9. Matevž Žgank (Terme Topolšica) 5.44. Deklice do II let: I. Urška Klemen (Celje) 4,23,2. Polona Martič (TK Boštanj) 4,52, 3. Dušica Kunšek (AK Sevnica) 5,08, 4. Sibila Nidorfer (TS Gorenje) 6,19. Dečki do 13 let (1600 m): I. Alexander Rožič (AD TAM Maribor) 7,23, 2. Dušan Breznik (TS Radenska^,33. 3. Luka Klemen (Celje) 7,38,4. Boštjan Košec (Rudar Trbovlje) 7,45,5.Sebastijan Blatnik (AS Sevnica) 7,46,6. Robin Papež (AS Sevnica) 8.14, 7. Jožek Novak 8.19, 8. Zoran Dolšek (Šmartno) 8,29. 9. Bojan Bratkovič (TS Radenska) 8,48,10. Gorazd Baga-roš (TS Radenska) 9,24, II. Andrej Vuzem (Novkovič team) 9.40. Deklice do 13 let: I. Petra Radišek 8,40,2. Klavdija Tomažin 9,04, (obe AK Sevnica). 3. Mojca Sabolčki 9,58. Dečki do 15 let: 1. Tomaž Gregorc (ADSB Slov. Bistrica) 7,08, 2. Danilo Huber (TS Radenska) 7,26, 3. Damjan Horjak 7,41,4.Damjan Kraner (TS Radenska) 7,44,5. Robi Zorjan (TS Radenska) 8,13. Deklice do 15 let: 1. Janja Košar (AK Sevnica) 8,25. Mladinci: 1. Robert Grojzdek (AS Sevnica) 38.17 (skup. uvrst. 23), 2. Goran Mihinjač (AK Čakovec) 38,49 (27), 3. David Rihtarič (TS Radenska) 40,22 (38), 4. Dejan Glavnik (Breg) 41,31 (43), 5. Gregor Žalig (TS Radenska) 41,33 (44), 6. Džoni Kočivnik (TS Gorenje) 41.46 (48). 7. Damjan Kraner (TS Radenska) 43,20(64),8. Dušan Breznik (TS Radenska) 43,31 (65), 9. Matej Šoštarič (AD Slov. Bistrica) 44,16 (74), 10. Dejan Gutman 45,08 (82), 11. Primož Gutman 54,34(134) Mladinke: I. Katja Kušej (Dravograd) 57,24 (147) N llajši člani: I. Geza Grabar (TS Radenska) 33.54 S tem, kar so si velenjski nogometaši priigrali v prvem delu letošnjega državnega prvenstva, to je bila le tretjina vseh možnih točk, nihče ni bil zadovoljen; ne vodstvo kluba in ne gledalci, ki pa so vseeno vendarle v zadovoljivem številu prihajali na Rudarjeve tribune. Vodstvo kluba je že med prvenstvom, tedaj, ko so nogometaši nizali poraze enega za drugim, razmišljalo kaj storiti. Odločili so se za okrepitvi (Goran Ži vanovič in Slavko Komar), vseskozi paje bila na tehtnici tudi odločitev -zamenjati ali ne trenerja. Kar so šepetali, so prejšni teden storili. Po šestih letih so se razšli z Dragom Kostanjškom, dirigentsko palico nad igralci pa je prevzel Borut Jarc, nekdanji igralec Maribora, sedaj pa uspešen trener avtrijskega tretjeligaša Volfs-berga. Predsednik Rudarja Janko Lukner je takole obrazloži njihovo odločitev: "Najprej moram povedati, daje Drago Kostanjšek izvrsten strokovnjak, predvsem je njegova zasluga, daje bil Rudar pod njegovim trenerstvom tudi prvak slovenske lige, njegova zasluga je, da smo v ekipo uvedli več mladih igralcev in končno je njegova zasluga, da danes v nekaterih znanih klubih uspešno igrajo igralci (Goršek, Pranjič, Karič, Cvikl...). Dejstvo je tudi, kar se dogaja vsepovsod, daje ob večletnem skupnem delu prišlo do zasičenosti med igralci in trenerjem. V klubu smo ocenili, da ob takšnem odnosu ni več moč dosegati otpimalnih rezultatov. Pred nami sta bili dve možnosti: ali ekipo v zimskem obdobju korenito spremenimo ali zamenjamo trenerja. Izbrali smo drugo odločitev. Razmišljali smo o več imenih in se odločili za Mariborčana Boruta Jarca. Res v Sloveniji še ni treniral, je pa zato neobremenjen z odnosi v našem prostoru." Torej bomo v spomladanskem delu videli drugega Rudarja, predvsem njegovo boljšo igro? I Nogometni klub Rudar i Namesto Draga ! Kostanjška - Borut Jarc i Janko Lukner "Res je, da smo v zadnjih dveh sezonah izgubili nekaj odličnih in naših najboljših nogometašev. Vemo, če bi sestavili idealno enajsterico Rudarja, mislim na tiste igralce, ki so v zadnjih letih odšli iz Velenja, Rudar ne bi držal mesta pri dnu ali v sredini lestvice, ampak bi krojil njen vrh. Upoštevati je treba, da pri sestavljanju ekipe igra vlogo več dejavnikov, eden izmed pomembnih je prav gotovo tudi denar in doslej smo sestavljali ekipo v okviru naših finančnih možnosti." Bo torej poslej uprava kluba pri oblikovanju novega -boljšega Rudarja bolj zavzeta? "Pripravili smo cilje za naprej, postavljeni so za dve leti in pol, v tem obdobju si bomo prizadevali, da v klubu vendarle obdržimo najboljše igralce, hkrati pa dodali še enega ali dva. Skratka, Rudar naj bi se po dveh letih uvrščal v sam vrh slovenskega nogometa. Prepričan sem, daje sedanja ekipa dobra podlaga, da na njej gradimo in ob upoštevanju zgoraj navedenega uresničimo cilj." Bo Drago Kostanjšek ostal v Klubu? "Ponudili smo mu sodelovanje. Osebno bi bil zelo vesel, da ostane v klubu, če pa bo sprejel drugačno odločitev, si seveda želimo, da bi kdaj kasneje še sodelovali." ■ vos (1), 2. Jože Čeh (TS Radenska) 34.14 (4), 3. Janez Vovk (Ljubljana) 34,19 (5), 4. Anton Holdinar (TS Radenska) 34,25 (6), 5. Lovro Petrin (AK Rudar Trbovlje) 34,29 (7). 6. Klemen Dolenc (Koala Šport Bled) 34,55 (9). 7. Anton Švigelj (Ljubljana) 35.13 (10), 8. Mitja Šentjurc 36,06 (14). 9. Ivan Župec (AK Lenart) 36,27 (16), 10. Wili Pinter (VST Volkermarkt) 37,58 (21). 11. Milan Župane (TS Gorenje) 38,03 (22), 12. Peter Podvratnik (TS Gorenje) 39,08 (30). 13. Blaž Barborič (TS Gorenje) 40,50 (40), 14. Božo Novkovič (TS Gorenje) 41,16 (42). 15. Vasja Volavšek 43.01 (57). 16. Vasja Jerfič (TS Gorenje) 43.05 (60). 17. Srečko Olaj (TS Radenska) 43.06 (61). 18. Andrej Hrovat (TS Gorenje) 44,22 (75), 19. Pavel Jančič (TS Gorenje) 46.05 (91), 20. Jože Mori 47,35 (100), 21. Mitja Dečman (Triatlet Celje) 48.44 (108), 22. Marko Medvešek 51.55 (122), 23. Damjan Gutman 54,19 (132) Mlajše članice: 1. Zvonka Bregar 42.55 (55), 2. Nataša Hribar (Kamnik) 47,51 (101). 3. Nives Dobrič (Zagreb) 51,06 (119) Starejši člani: I. Lado Urh (restavr. JB Domžale) 33.54 (I). 2. Ivan Golob (TK Maraton) 34,33 (8), 3. Branko Krajnc (TS Gorenje) 35,24 (11), 4. Borut Podgomik (AD TAM Maribor) 35,30 (12), 5. Branko Lehner (TS Radenska) 35,37 (13), 6. Božo Mulej (Kovinotehna) 36,14 (15), 7. Danijel Mihalič (AK Slo-boda Varaždin) 37,03 (17). 8. Lojze Čarman (Lingua Litija) 37.33 (19), 9. Slavko Kumek (TS Radenska) 37.55 (20). 10. Rado Ačimovič (TK Maraton Ptuj) 38.37 (25). 11* Jurij Plavčak 39.15 (31), 12. Krešo Levačič (AK Medjimurje) 39.2« (32). 13. Miran Cen-trih (Velenje) 39,44 (33). 14. Jože Jere (TS Gorenje) 39,58 (34), 15. Boris Kuzmin (Gimnazija Brežice) 41.05(41), 16. Beno Jelen 41,35 (45), 17.Janko Novak 42.18 (51). 18. Mirko Nidorfer (TS Gorenje) 42,43 (52), 19. Drago Krenker 42,58 (55). 20. Matjaž Mraz (Triatlet Celje) 42.59 (56), 21. Jože Štingel (TS Gorenje) 43.03 (59). 22. Marjan Predanič 43.12 (63), 23. Ivan Kušej 43.57 (67), 24. Branko Meglič (TS Radenska) 43,41 (68). 25. Branko Žnidar(TS Gorenje) 43.51 (69), 26. Gorazd Koritnik (Hrastnik) 44,07 (73), 27. Branko Kolmanič (TS Radenska) 44.50 (78), 28. Alojz Flisar (TS Radenska) 44,56 (79), 29. Marjan Gradnik 44,58 (80), 30. Neven Mlarar (Hrvaška) 45.10 (83), 31. Aleš Zavolovšek (TK Sonja) 45.47 (88), 32. Janko Kolar (TK Nejc Koroška) 46,55 (95), 33. Rudi Ravl-jen (TEŠ) 46,56 (96), 34. Werner Findening (Austria) 47,54 (102), 35. Aleš Žalig (TS Radenska) 48,35 (106). 36. Zlatko Šoštarič (DŠR Gorenje) 50.27 (115), 37. Emil Blagus 53,15 (128), 38. Branko Rožič 56,36.39. Zdravko Podkoritnik (RLV) 57,19 (146), 40. Milan Novak 1.01,18(150) Starejše članice: 1. Marijana Vidovič (TS Gorenje ) 38.38 (26), 2. Slava Poznič (AK Velenje) 44,45 (77), 3. Anka Pugelj (TS Gorenje) 48,21 (103), 4. Dragica Hriberšek (TS Gorenje) 48,41 (107), 5. Ljubica Do-lovski (TS Gorenje) 52.02 (123), 6. Mirjana Novkovič (TS Gorenje) 53,21 (129), 7. Milena Kušej 56,40 (143). 8. Dragica Andreje (RPD Dolga pot) 57.15 (144). 9. Katja Otič (Dravograd) 57,18 (145), 10. Stanka Nidorfer (TS Gorenje) 1.01.07 (149) Mli^ši veterani: 1. Milan Komik (Joštov hram) 34,07 (3), 2. Jože Uranjek (TS Gorenje) 38,28 (24). 3. Obrad Lazič (TS Gorenje) 39,07 (29). 4. Drago Mo-toh (ŠD Dolina) 39,59 (35). 5. Brane Kregar (ŠD Zad-vor) 40,06 (36). 6. Dušan Peer 40,15 (37). 7. Maks Klemen (Gimnazija) 40,41 (39). 8. Kari Vrbnjak (TS Radenska) 41,42 (46), 9. Roman Klančar (TS Radenska) 41 ,43 (47), 10. Mare Krištotič (TS Gorenje) 42.14 (49). 11. Stane Plešnik (TS Gorenje) 42,17 (50), 12. Anton Vencelj 42,57 (54). 13. Franc Rozman (TS Gorenje) 43,02 (58). 14. Ivo Trtinjak (AK Gošanec Hrv.) 44,05 (71), 15. Marjan Novak (TS Gorenje) 44.36 (76), 16. Rajko Jagodic (TS Gorenje) 45,06 (81), 17. Malin Lah (TS Gorenje) 45.16 (84), 18. Hinko Jerčič (TS Gorenje) 45,32 (86). 19. Vid Jelene (Mengeš) 46.45 (93), 20. Aleks Lozič (TS Gorenje) 47,13 (97). 21. Drago Kosem 47,16 198), 22. Alojz Šalehar (TS Gorenje)47,33 (99), 23. Božo Doki (TK Maraton Ptuj) 48.49 (109), 24. Oto Gumilar (Prevalje) 49,09 (111). 25. Čedomil Horvatek (Varaždin) 50,16 (114), 26. Branko Andreje (RPD Dolga pot) 51,03 11 18). 27. Ljubo K* (TS Gorenje) 52,08 (124), 2X. Tone Košir (TS Gorenje) 52.43 (124). 29. Rudi Babušek (TS Radenska) 53.05 (126). 30. Roman Pugelj (TSGorenje) 53,36 (130), 31. Franc Gutman 54.34 (134). 32. Stanko Otič (DP Dravograd) 55.04 (137). 33. Ervin Seršen 58.32 (148) Mlajše veteranke: I. Ana Hagemann (Varaždin) 51.27 (121). 2. Milena Peče (Kamnik) 53.06 (127). 3. Jelka Motoh (ŠD Dolina) 55.03 (136), 4. Lojzka Fe-licijan (TS Gorenje) 1.03.23(151) Starejši veterani: 1. Ivan Bartol 38,56 (28). 2. Albin Struna (TS Gorenje) 43,08 (62). 3. Vili Blatnik (TS Mežica) 43,33 (66), 4. Boris Kavčič 44.04 (70), 5. MIlan Ivanelič (Beli Metlika) 45.27 (85). 6. Ivo Gostečnik 45.38 (87). 7. Karel Medvešček (Bohinj) 45,49 (89). 8. Cveto Novak (Kranj) 45.51 (90). 9. Tone Strchovec (TS Gorenje) 46,25 (92). 10. Franc Hrovat (Koala Šport Bled) 46,53 (94), 11. Franc Hribemik 48.30 (104), 12. Roman Koklič 4833 (105), 13. Franc Fajfar 49,34 (112), 14. Ajdan Aco Ibraimov (Hero cetis) 50.28 (116), 15. Lado Čemivec (SD Krplje) 53.57 (131), 16. Higin Kukovič (TK Gaberje) 55 JO (138) Starejše veteranke: I. Kazimira Lužnik (TS Gorenje)49,54(113).2. Marija Vencelj (PekamaGrosuplje) 54.35 (135) Super veterani: I. AlojzGologranc (TS Gorenje) 44,06 (72), 2. Miro Rant (Kranj) 48,56 (110), 3. Vilim Pap (Varaždin) 50,52 (117), 4. Stane Lipnik (TS Gorenje) 51.24 (120). 5. Stane Pušnik 55.48 (139), 6. Gottfried Filipitsch (TUS BAD AIBLIN Nemčija) 56,14 (140), 7. Stane Bobek 1.05,16 (152) Super veteranke: I. Helena Žigon (TS Gorenje) 56.18041) Dvoransko državno prvenstvo v malem nogometu &25S8 » « S S5 "Rudarji" v včerajšnjem finalu Nogometaši velenjskega Rudarja so ne glede na izid v včerajšnjem velikem finalu v Ljubljani dosegli lep uspeh. Kot zmagovalci vzhodne skupine so se vanj uvrstili brez poraza, saj so v sedmih krogih izgubili le točko. ERA Šmartno je bila v tej skupini šesta. Peti, šesti in sedmi krog so igrali v soboto v Celju. Rezultati - Rudar:Potrošnik 2:2 (strealca Komar in Polovšak, RudanMaribor 4:2 (Spasojevič 3, Komar), RudanERA Šmartno 5:2 (Spasojevič 3, ČaničvPolovšak; za ERO Grobelšek in Irman); ERA Šmartno: Mavrica 4:3 (Druškovič, Grobelšek 2); ERA:Šmartno:Maribor 2:4 (Fa-jdiga, Žurej). Vrstni red vzhodne skupine: Rudar 13, Maribor 9, Publikum 8, Avtobum in Potrošnik 7, ERA 6, Mavrica 2. ■ J.G. Smučarski skoki Rolando in Robi izvrstna Začetek letošnjega mladinskega alpskega pokala v smučarskih skokih v italijanskem Predazzu je bil za naše mlade skakalce izjemno uspešen. Med slovenskimi reprezentanti sta se posebej izkazala Rolando Kaligaro iz Velenja s 3.mestom in Robi Kopušar (Ljubno), ki seje uvrstil na 5.mesto, s tema uvrstitvama sta bila tudi najboljša med slovenskimi upi. V nedeljo je bila na Ravnah na Koroškerm prva tekma za pokal Cockta za mladince do 16 let. Zmagal je Grosar iz Tržiča, 12.je bil Jerele, 20. Žunič in 23.Drev, točke za končno zmago pa na vsaki tekmi osvoji najboljših 30. ■ J.O. Squash »niii Zmaga v Beljaku V nedeljo je bil v Beljaku božični turnir najboljših igralcev in igralk avstrijske Koroške. Kot edina slovenska predstavnica je na posebno povabilo organizatorja nastopila Petra Vihar, članica velenjskega kluba. V močni konkurenci je osvojila prvo mesto in tako med drugim opravičila tudi zaupanje velenjskega župana Pankraca Semečnika, ki ji je pri tokratni poti v sosednjo Avstrijo denarno priskočil na pomoč. Petra se ob tej priliki zahvaljuje tudi vsem ostalim, ki ji tako ali drugače pomagajo na njeni vse bolj uspešni tekmovalni poti. To so zlasti Turistično društvo Velenje, Avtocenter Vihar, Studio Hey ter Radio Velenje in tednik Naš čas. Dan prej, v soboto, je bil v Mengšu turnir za slovensko jakostno lestvico. Močno oslabljena ekipa velenjskega kluba ni bila uspešna, saj so Bojan Pavšek, Iztok Uršič in Tjaša Ferfolja že v prvem krogu naleteli na močnejše nasprotnike in izpadli. ■ bj 11. mednarodni turnir v Rdeči dvorani mrnsi^ntis m ssm«i»mm!si«mmxtiimis«iimsii mm m mm Sportklubu doma ne gre Konec minulega tedna - v petek, soboto in nedeljo - so znova uživali tisti, ki so navdušeni nad malim nogometom. V Rdeči dvorani je zaigralo kar 60 ekip in to v glavnem tistih, ki v tej igri v Sloveniji nekaj pomenijo. Žal je bila tokrat mednarodna udeležba zelo skromna, saj sta iz tujine prišli le dve ekipi - po ena iz Hrvaške in Avstrije. Domači privrženci malonogo-metne igre so od velenjskih ekip največ pričakovali od igralcev Sportklu-ba, ki pa so jih v polfinalu zaustavili zmagovalci letošnjega turnirja - Klateži Cobra iz Celja. Tako so igralci Sportkluba znova "potrdili", dajim domača dvorana ne leži, kajti pred tem so pobrali kar dva naslova - postali so regijski prvaki, zmagali pa so tudi na nedavnem močnem turnirju v Slovenj Gradcu. So pa tudi Klateži težko prišli do prvega mesta, saj so imeli v finalu odlično mlado ekipo Inženiring Šarbek iz Jevnice pri Litiji, ki je s svojo igro prav tako navduševala številne gledalce. Zmagovalca je namreč odločilo šele izvajanje kazenskih strelov. Za najboljšega igralca so izbrali Džafiča (Klateži), najboljši strelec je bil Vickovič (Klateži) z 8 zadetki, najboljši vratar pa Zakrajšek (Šarbek). Tekme so sodili Zlatko Raukovič in Milan Tasič (Velenje) ter Vojko Živkovič (Šoštanj), turnir paje tudi tokrat uspešno izvedel velenjski Sportklub. Polfinale Klateži Cobra: Sportklub Velenje 4:1, Grmovškov dom (Hrvaška): Inženiring Šarbek 0:4; za 3.mesto: Sportklub:Grmovškov dom 2:4, za 1.mesto: Klateži Cobra: Inženiring Šarbek 5:3 (1:1). __■ vos Strelski šport V 3.kolu 1.državne strelske lige pištoljarjev so strelci Mroža v Trzinu premagali domačo ekipo s 1.683:1.597. Streljali so Veternik 566, Legner 561, Šterman 556. Po tem kolu so s 7 točkami na 3.mestu V 3.kolu 2.državne lige pištolarjev so velenjske mladinke gostile strelce ekipe Heroj Marok iz Sevnice. Srečanje so izgubile s 1.374:1.619. Streljale so Mat-ijevič 483, Ravnjak 476, Saje 415. Med pripravami na bližnje tekmovanje mlajših mladincev so velenjski strelci gostili Braslovčane in zmagali s 649:540. Plavanje Ajdi in Andražu zlato, štafeti srebro Zadnjo tekmo v letu 1993 je v soboto v Mariboru organiziral domači Branik, bil paje to "Božičev memorial" v spomin na tragično preminulega predsednika tega mariborskega kluba. Nastopilo je 420 mladih plavalcev iz vseh slovenskih klubov in Hrvaške, med njimi tudi 20 velenjskih plavalcev. Njihovi dosežki so bili tudi tokrat sijajni, kot že vso letošnjo sezono. Osvojili so 3 zlate in 1 srebrno medaljo in še celo vrsto odličnih uvrstitev. Izredno so se izkazali Ajda in Andrhž Valcl ter mešana štafeta dečkov. Ajdajezasvoj rezultat na 100 metrov prosto prejela nagrado in pokal za najboljši dosežek med deklicami. Štafeto 4 x 100 m mešano je tesno premagal le najboljši hrvaški klub Mladost iz Zagreba. Posebno razveseljivo je, da imajo ti rezultati v bazenu tudi mednarodno vrednost. Najbolje uvrščeni velenjski plavalci: deklice - 100 m prosto: 1 .Valcl 1:02,65, 8.Kološič 1:07,09; lOOmhrbtno: l.Valcl 1:10,48; 100 m delfin: 7.Kološič 1:16,68; 100 m prsno: 8.Udovičič 1:25,62; štafeta 4 x 100 m mešano: 4.Velenje (Valcl, Udovičič, Kološič, Sladič) 5:07,76; dečki - 100 m prosto: 4.Valcl 1:00,34, 5.Petras 1:00,52; 100 m hrbtno: 4.Petras 1:11,04; 100 m delfin: 1 .Valcl 1:05,89; 100 m prsno: 6.Majhen 1:20,26; štafeta4 x 100 m mešano: 2.Velenje (Valcl, Majhen, Primožič, Petras) 4:44,64; mlajše deklice - 50 m prsno: 6.Kukovič 45,72; 50 m delfin: 9.Pandža 44,19. Vsem podjetjem in posameznikom, ki so velenjskemu plavalnemu klubu v letu 1993 finančno pomagali, se ob tej priliki plavalci in plavalke iskreno zahvaljujejo in jim želijo srečno Novo leto 1994. ■ Marko Primožič Karate m m * m * Jelenu kristalni pokal Trboveljski karate klub je organiziral že 21. tradicionalni turnir, ki se ga je udeležilo 150 mladih tekmovalcev iz vse Slovenije, je pa to najmočnejši tovrstni turnir v naši republiki. Rezultati velenjskih tekmovalcev - starejši pionirji: 1. Jelen, 5. Mil-ijaš, 9. Mir, 10. Sprečakovič, 14. Forštner; mlajši pionirji: 3. Petrovič, 8. Očko, 10. Kotnik, 11. Hriberšek; mlajše pionirke: 3. Cingesar. ■ D.B. Namizni tenis Igralci velenjske ERE so odlično igrali tudi na 3.mednarodnem božično-novoletnem turniqu v Tržiču. Tasmkajšnji klub Križe je turnir organiziral odlično, nastopilo paje 140 igralcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije, med njimi 5 velenjskih, ki so se vsi uvrstili v sklepni del. Najboljši je bil z drugim mestom med pionirji Uroš Slatinšek, med mladinci paje bil Tadej Vodušek tretji. Mladi igralci so po dvodnevnem uspešnem nastopu povedali, da so z rezultati želeli potrditi, da lahko velenjski šport nanje najresneje računa, vsem pa želijo srečno Novo leto. ■ A.V. modro - bela kronika Policija svetuje December - mesec "ugodnih" nakupov V decembru trgovine "oživijo". Vabljive izložbe in reklame v sredstvih javnega obveščanja privabijo v trgovine vse tiste, ki nameravajo kupiti darila za svoje bližnje. Med številnimi kupci in obiskovalci trgovin, pa se najdejo tudi takšni, ki bi določene stvari sicer imeli, niso pa jih pripravljeni kupiti. Zaradi večjega obiska v trgovinah pa imajo tatovi tudi več proiložnosti za tatvine. Zato morajo zaposleni posvečati večjo pozornost kupcem in njihovemu obnašanju. V tem mesecu smo že obravnavali nekaj tatvin v trgovinah. Obravnavali smo skupino storilcev, ki so opravilili več tatvin različnih artiklov v določenih trgovinah. Prodajalke in prodajalci imajo veliko dela. Ustreči morajo vsem, ki se zanimajo za izdelke in si jih želijo le ogledati in vsem, kijih želijo kupiti. Pri tem morajo biti pozorni na to, da ne bi kdo "jemal" predmetov, ali drugače povedano, kradel. Opozoriti moramo na večjo previdnost pri tistih obiskovalcih, ki se sumljivo vedejo, naprimer, če opazujejo okolico oziroma gibanje zaposlenih in opazujejo dogajanje s pomočjo ogledal, če zapuščajo trgovino z zaprtim plaščem ali bundo, pod njo pa nosijo določen predmete... Tatovi izkoriščajo priložnost na sejmih in tržnicah, kjer je navadno več obiskovalcev. Občane bi opozorili, da ne nosijo večjih vsot denarja s seboj na različne prireditve in ne puščajo torbic na policah ali v bližini nakupovalnih mest. S svojim obnašanjem ne pripravite tatu, do tega, da se odloči za tatvino. Lani smo obravnavali tatavino denarnice z večjo vsoto denarja. Občanka je nakupovala, in ko je na blagajni plačala kupljeno, je denarnico odložila na vrh torbe. Med potjo domov seje ustavila še v eni trgovini, ob pultu odložila torbo, to paje izkoristil neznanec in denarnico odnesel. 1 Upamo, da takšnih primerov ne bomo obravnavali tudi letos. | Opozarjamo tudi starše otrok, ki prinašajo domov predmete za ka-i tere nimajo denarja. Najverjetneje jih niso kupili v trgovini in je i zato njihov izvor sumlji v. Z izjavami otrok, da so takšne predmete 1 našli ali jih dobili od prijateljev, se nikar takoj ne zadovljite. Če i boste otrokove navedbe preverili in ugotovili, da ni ničesar nar-i obe, toliko bolje. 1 Na koncu želim vsem, da božične in novoletne praznike preživite 1 srečni in zadovoljni. ■ Adil Huselja Policijska postaja Velenje <& « sss M % m. m m m %t ss s Noč vlomov in kraj Iz petka na soboto, med 17. in 18. decembrom so imeli velenjski policisti polne roke dela. To je bila noč, v kateri so neznanci vlamljali in kradli. Samo v naselju vikend hišic ob velenjskem jezeru so neznani storilci opravili tri vlome, v dvanajst vikendic pa so poskušali vlomiti. Verjetno ti podatki še niso dokončni in bo kdo od lastnikov vikend hišice vlom ali poskus vloma še prijavil. Zlikovci so odnašali predvsem hrano, pijačo in oblačila. V isti noči so vlomili v okrepčevalnico Palma na Kidričevi cesti. Odnesli so nekaj pijače in hrane. Na Delavskem klubu v Velenju so se v petek popoldne trudili, da bi objektu dali čim lepšo in čim dopadljivo praznično podobo. Čez noč je šlo njihovo delo in trud v nič. Objestneži so jim pokradli okoli 150 žarnic! Tudi brez vlomov v avtomobile ni šlo. Zaznali so dva vloma, iz njih pa so, doslej še neznani nepridipravi, odnesli več predmetov, med njimi tudi avtoradio. Požar v sušilnici mesa Velenjski policisti so opravili ogled kraja požara, ki je izbruhnil v torek, 14. decembra, okoli 17. ure na stanovanjski hiši v Paki pri Ve- lenju. Ugotovili so, daje nastal v priročni sušilnici mesa, kjer je okoli 50 kilogramov mesa tudi zgorelo. Ogenj je že pred prihodom gasilcev pogasil lastnik sam, nastalo paje za okoli 50 tisoč tolarjev materialne škode. Zasegli malokalibrsko puško 15. decembra so velenjski policisti posredovali pri krišitvi javnega reda in miru v Kavčah. Pri postopku pa so ugotovili, da so bile "vmes" tudi grožnje z orožjem. Ko so stvar vzeli pod drobnogled, se je izkazalo, da 54-letni J.P. iz Kavč razpolaga z malokalibersko puško znamke Brno in s šestimi naboji zanjo. Zasegli so mu jo, obenem pa napisali zanj tudi predlog sodniku za prekrške. Huda prometna nezgoda v Pesju V četrtek, 16. decembra, okoli 8.50 seje na regionalni cesti v Pesju, pripetila hujša prometna nezgoda. 20-letna Mateja Kajba iz Velenja je vozila osebni avto iz smeri Šoštanja proti Velenju. V Pesju je pričela prehitevati pred seboj vozeče vozilo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal po svojem voznem pasu voznik osebnega avtomobila 43-letni Jože Marovt iz Braslovč. V trčenju do katerega je prišlo, se je voznik Marovt hudo telesno poškodoval in so ga prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. Raziskali nekaj zanimivih primerov Prejšnji teden so velenjski policisti zaključili obravnavo pri petih polnoletnih osebah, za katere so ugotovili, da so letos storili najmanj 16 kaznivih dejanj. Med drugim so osumljeni tatvin po trgovinah, vlome v kleti in camp prikolice. Ovadbo zanje so že napisali in jo predali tožilstvu. Policijska postaja Mozirje Znan vzrok požara v šport centru Prodnik 2. septembra letos je v šport centru Prodnik v Juvanju izbruhnil požar, ki je povzročil za več kot 7 milijonov tolarjev materialne škode. Požar je močno odmeval tudi v širši javnosti, saj so sumili, da gre za požig. Kriminalisti so ves čas zbirali obvestila in po vztrajnem delu v sredo, 15. decembra privedli preiskovalnemu sodniku C.Ž. iz mozirske občine. Utemeljeno ga sumijo, daje storil to kaznivo dejanje iz malomarnosti. Kriminalisti so ugotovili, daje navedeni v kritičnem času odšel v zgornje prostore čolnarne, kjer je nameraval prespati. Pred spanjem je kadil, vžigalice in ogorke pa metal okoli sebe. Kmalu po tistem, ko je zaspal seje prebudil, saj mu je pričela goreti hlačnica in gaje ogenj opekel po nogi. C.Ž. je objekt zapustil, ogenj paje v kratkem času zajel objekt in ga tudi uničil. Ugotovitve kriminalistov so se pri preiskovalnemu sodniku, ki je osumljenega zaslišal, potrdile. Po zaslišanju gaje sodnik izpustil. Policijska postaja Žalec Ranjen kolesar V nedeljo, 19. decembra, ob 16.45 seje pripetila huda prometna nezgoda na lokalni cesti v Parižljah. 23-letni Peter Klančnik iz Žalca je vozil osebni avto iz smeri Braslovč proti Polzeli. Pri trgovini Kač v Parižljah mu je z desne strani iz stranske ceste zapeljal na vozišče kolesar, 8-Ietni S.M. iz Žalca. Klančnik je kljub zaviranju in izogibanju, kolesarja zadel v zadnje kolo kolesa in ga zbil po tleh, pri tem pa se je otrok hudo poškodoval. Vlom v trgovino Iz petka na soboto, iz 17. na 18. december, je neznani storilec vlomil skozi okno v trgovino Avro v Doberteši vasi. Neznanec je odprl registrsko blagajno in iz nje odtujil nekaj več kot 40 tisoč tolarjev. Klateži s svojim pokroviteljem veseli zmage In veseli lepe nagrade Nagradna križanka KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ 1. nagrada: denarna nagrada v vrednosti 5.000 SIT Rešeno geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite 2. nagrada: denarna nagrada v vrednosti 3.000 SIT na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje, s pripi- 3. nagrada: denarna nagrada v vrednosti 2.000 SIT som "Križanka KZ Šaleška dolina", najkasneje do 10. januaija. i, ■ «p t. V NAŠ ČAS UDOBNOST BREZ SKRBNOST NORV.JE-ZIKO SLOVEČ AASEN TERME V POMURJU DODATEK K POGODBI GLAVNO MESTO PERUJA IME VEČ REK V ANGLUI ROČNI VOZIČEK KARLI ARHAR mk ► AVTOR KRIŽANKE R.NOČ NASILNA TATVINA PISMENA IZJAVA 0 VZROKIH IZOSTANKA VDOR sa VRAŽNIKA VARNOST NI SVET TANČICA, PAJČOLAN REKA V BOSNI ZNAMKA ANGLEŠK AVTOMOBILOV PRAVO IZKLICA NA BAR VA PRI KARTAH POLJSKO MESTO V ŠLEZUI ENOJKA ANTON INGOLIČ SODNI SPOR, PRAVDA NJE GRŠKI POTUJOČI PEVEC ŽIVEC DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO KITAJSKI LIRIK IL1 ... 1 TUPOLJEV NEM. META LEC DISKA (LARS) TOMAŽ VERLIČ RAJ KO RANFL DIKTAT SPREMU. EROSA KTTUTEŽ NA MERA DEPARTMA V VZH. FRANCIJI BILO. PULZ GLAVNO MESTO JOR-DANUE SL.HUMORISTKA PUTRI-HOVA BOSANSKI ARHEOLOG 1 BRANKO) PLATNO ZA OBVEZE ŠVIC.ALP. SMUČAR ZUR-BRIGGEN POJAV PRI GORENJU LADKO KOROŠEC KADEČA SE ŽLE-PLOVA KISLINA PRIŽNICA NAŠ CAS SLONOVI ČEKANI VRSTA RIBE Mi verjamemo, da vam bo tudi v prihodnjem letu življenje z nami prijetnejše in lažje, saj smo partner, ki vas gotovo razočara najredkeje. Z zaupanjem torej izkoristite naše znanje, kakovost in bližino za zadovoljstvo, ki si ga fahkostkete sami vaše IflMEI IviNELd.o.o. | ul. janka ulriha 43 s velenje m tel / fax : 855 - 477 £ GRADNJE CIGLER KREVZEL INSTALACIJE ELEKTRO JEZERNIK mrn^ O ŠIL M UJ > IJJ m > NAS IZZIV: KAKOVOST g ROKI pri/r UJ UENE IN CELOVITA IZVEDBA ! gj PO NOVEM LETU TUDI TRGOVINA g lISSl €3 PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994 ! Lepotica in Kovinotehna -z roko v roki Logarska dolina - alpska lepotica - se dolini slovensko prvenstvo v tej pri-je po mnogih letih prelestne zasanjano- vlačni in drzni panogi, smo morda posti prebudila. Prebudili sojo domačini, zabili na blagodejnost sproščujočih svoj delček k živahnosti gorske lepote sprehodov v svetu alpskega miru? je primaknila tudi Kovinotehna. Sku- Logarska dolina in Kovinotehna va-paj, z roko v roki, stopajo naprej, ponu- bita vsc? ki si želijo aktlvnCga odmora, jajo lepoto in užitke neokrnjene miru in zdravja. narave, vab.jo vse, kt to še znajo ceniti. Vabijo domačini; va5l Penzion Pa_ Poleti in pozimi, kadarkoli. Kdor zna , , , , ,, r lenk z dobro ponudbo, savno in tnm živeti v naravi in z njo, naj pride. Po- , , . „ .. „ . ,v , . kabinetom. Pridite in spoznaite zdrav- nudba je vse pestrejsa, lepota ostaja. ia in creCO Zima v Logarski dolini ponuja J smučanje, tek na smučeh je sanjski Srečne in vesele užitek, drsanje na naravnem letu tudi, praznike ter USpeŠnO možna je vožnja na saneh s konjsko novo leto vam Želita vprego, pripravljajo tekme pasjih Penzion Palenlf V vpreg, posebnost so ledeni slapovi in Logarski dolini in plezanje v njih; januarja bo v Logarski ICovinotelina! KOVINOTEHNA »/SN SERVIS ELEKTRONIKE -FINOMEHANIKE KOMPAN tel.: (063)856-980 Fax: (063)881-044 63320 Velenje, Stantetova 18, ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA, doo Tel.: (063)854-061 Fax: (063)881-044 63320 Velenje, Srebotnikova 1, Slovenija Vsem poslovnim partnerjem in strankam vesele božične praznike in srečno novo leto! Titovo Velenje, Prešernova Telefon m ssw9 0 P T / K A OPTIKA V naših optičnih servisih vam po konkurenčnih cenah izdelamo očala. Očala, za katere imamo leče v zalogi, izgotovimo v enem dnevu. Dobro smo založeni s korekcijskimi okvirji priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Izdelujemo tudi dioptrijska zaščitna očala za industrijo in obrt ter posebna COMPUSCREEN očala, za zaščito oči pred sevanjem računalniških monitorjev. FOTO Hitro in kvalitetno vam razvijemo barvne in črno bele filme ter izdelamo barvne ali črno bele fotografije vseh formatov. Želimo vam prijetne božične praznike, v novem letu, ki prihaja, pa veliko osebne sreče, zdravja in zadovoljstva. ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Vsem občanom občine Velenje, še posebej pa vsem sedanjim in bivšim udeležencem naših izobraževalnih oblik, želimo v letu 1994 veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, obilo ustvarjalne moči ter kar največ delovnih in drugih uspehov. GRADBENO PODJETJE CEUE p.o. Ulica XIV. divizije 10, 63000 CEUE Tel.: (063) 26 634 Telex: 33626 GRACEL Telefax: (063)25 711 Pod ugodnimi pogoji vam nudimo prodajo poslovnih prostorov v Celju, v Laškem in v Žalcu! Želimo vampri/etne božične praznike in uspešno novo leto! ZASTOPNIK d.o.o. Trzin PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček) ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!! g TUDI BREZ POPUSTA £ SMO NAJCENEJŠI!!! >o o a < z ■ o s < S Z a 2 * AKUSTIKA: stolpi, kasetniki s CD-jem, videorekorcierji, TV, vvalkie-talkie... * KOZMETIKA: izredna izbira visoko kvalitetne ženske in moške kozmetike (kreme, deodoranti...) * PRAŠKI: TA HIP IZJEMNO UGODNO praški za strojno pranje (Persil, tekoči Ariel in Ariel, Rondomat, Omo...) in pomivalne stroje * ZA ŠPORT: trenerke vseh vrst, športni copati... * IGRAČE: Trools-i, Barbi, fliperji, in še in še * JEANS: ka vbojke, j akne... * kava, sladkarije, Pampers, posoda, še vrsta tm^Mu SREČXO19m: Ne pofrebujete Špara v Avstriji in ne interšpara v Ljubljani- za vas je poskrbela trgovina ZASTOPNIK! Vsem cen/enim strankam se zjhvaJ/'yemo zj zaupanje in žeiimo pri/efine božične praznike, f novem iefiu 1994 pa žeiimo veliko sreče in osebnega zadovoi/sPva ter se priporočamo za obisk JOŽE ŠTANGLER Paka 40/8 63320 VELENJE SLOVENIJA Tel. +fax: 063/853-9 I 7 Mobitel: 0609/615-274 TEHNOLOŠKO TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIKOSERIJSKO PROIZVODNJO! pn 'ms j ANTON PEČOVNIK <»SS0 Vatenta. GorBnjita 15, obratovalni KoroJtai 31 a, to< 063/85+481 Vsem poslovnim partnerjem in ostalim občanom želimo srečno in uspešno novo leto! POSLOVNIM PARTNERJEM TER VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO LETO /99? GIP VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA 9a p.o. VELENJE SLOVENIJA TELEFON: 063/856-712 TELEFAX: 063/855-438 gorenjesems Vam omogoči nemoteno spremljanje regionalnega programa VTV Velenje na kanalu 52. Vse informacije dobite na naslovu: gorenjeseAV/s Cesta talcev 37 S 854 229, 853 916 fax 853 112 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1994! Idlllfiill KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12, 63325 Šoštanj tel.: (063) 881 241, 881 338, fax: (063) 882 261 Delovna enota Velenje (TURN), tel. 856 574 Del. čas vsak dan razen sobote in nedelje od 13. do 16. ure JABOLKA IZ HLADILNICE pridelana po principu integralnega ^L varstva (okolju prijazen način) Bogata izbira sort: jonagold, glosfer, zlati delišes, ajdared SE PRIPOROČAMO! Vesele božične praznike in srečna novo leto T m v ime CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA DOSEDANJE ZAUPANJE, TER SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJI OBISK. žbuhovam vesele EOŽtGNE PRA2NIICE IN SREČNO, USPEŠNO iN ZDRAVJA POLNO NOW [£10! PRECIZNA MEHANIKA d.o.o. 63320 Velenje, Foitova 8, telefon: 063/854-153 IROSTROJ : f Storitve in prodaja biroopreme(ves program) I/sem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! VSEM OSNOVNIM ŠOLAM IN VZGOJNO VARSTVENIM ZAVODOM V OBČINI VELENJE Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RAZPISUJE Nagradni natečaj za risanje risb in pisanje spisov na temo "KAKO BOSTA IZGLEDALA PROMET IN PROMETNA VARNOST LETA 2050" V nagradnem natečaju lahko sodelujejo šolarji in šolarke vseh razredov osnovnih šol in otroci iz vzgojno varstvenih zavodov z risanjem risb in pisanjem spisov na zgoraj navedeno temo. Število poslanih risb in spisov iz posameznih šol in vrteov ni omejeno. Le ta se naj pošlejo skupaj s podatki o avtorjih na OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU najkasneje do 31. januarja 1994. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo s pomočjo posebne komisije izbral in nagradil 10 najboljših risb in 10 najboljših spisov posameznikov. Rezultati bodo objavljeni v tedniku Naš čas, najboljše risbe in spisi pa bodo razstavljeni na posebni razstavi. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE VELENJE d.o.o. UGODNI KREDITNI POGOJI PRODAJNI SALON (H Mercedes-Benz HONDA V naši prodajalni vam nudimo tudi: GUME Michelin in Sava vseh profilov in dimenzij Kvalitetna olja in maziva iz programa "BP" Cenjenim slranJiam in posfovnimpartnerjem se za/iuafjujemo za dosedanje -zaupanje, ter se priporočamo za nadalj ni obis£. ()f> prifiodu novega feta uam iefimo ueli£o sreče, zdravja inposfouni/i uspe/iou ! FORI d.o.o., Hrastovec 24, 63320 Velenje tel.: (063) 893 884, fax: (063) 893 715 Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije območna organizacija Velenje ČLANOM, DELAVCEM, INVALIDOM, UPOKOJENCEM, PREDSEDNIKOM SINDIKATOV IN ZAUPNIKOM TER OBČANOM ŽELIMO MIRNO, ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1994! DOSLEDNA ZAŠČITA IN SPOŠTOVANJE PRAVIC DELAVCEV TUDI V LETU 1994! nVTO-MOTO TRGOVINA S€RVIS, STORITVC, d.o.o Mariborska 112, Celje (pri UK Savinja) Telefon: (063)32481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Prodaja dvokolesnega programa: TOMOS, PIAGGIO, GILERA Kolesa: ROG, ATALA VELIKA IZBIRA: motorne žage in kosilnice HUS0UARNA, traktorji, kosilnice, kultivatorji G0LD0NI (Italija) Avtokozmetika, dodatna oprema za vozila, avtogume SAVA VRŠIMO VSE SERVISNE STORITVE IN REDNA POPRAVILA NA VOZILIH FIAT, LADA, ŠKODA, 0NU UGODNO - AKUMULATORJI: NADVSE UGODNI 12 V 36A 3.208,00 SIT PLAČILNI POGOJI 12 V45A 4.087,00 SIT IN UGODNE CENE!!! 12 V 55A 5.107,00 SIT VSEM MI STRANKAM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO VOŽNJO TUDI V LETU 1994! SREDA, 29. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.40 Zlati prah: Junak po pomoti 11.50 Zgodbe iz školjke 12.30 Šola podjetništva 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.20 Opus 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 "Otroci voščijo otrokom 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti 21.40 Tednik 22.30 TV Dnevnik 3,vreme 23.05 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 11/21 23.35 Dinastija strauss, 1/6 SLOVENIJA 2 15.00 Nasmeh pod pajčolanom, tvfilm 16.35 SOVA,ponovitev sledi Burleske Charlieja Chapli- na, 4. del 17.05 Zgodbe Dicka Francisa, 3. zadnji del 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Dediščina Bojana Štiha, 4/6 20.40 Mlakar, film o baletnih umetnikih 21.00 Lepa Vida, TV priredba baleta 21.50 Alica, evropski kulturni magazin HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Mironosci, oddaja za otroke 12.15 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Božična zgodba, amer. film i Monofon Domače živali i Kolo sreče, kviz i Santa Barbara i TV dnevnik 1 . Iz življenja tujcev > Glasbena oddaja i Ekran brez okvirja i Slika na sliko 14.30 I 16.05 I 18.05 I 18.35 : 19.30 ' 20.15 I 20.55 I 22.00 I 23.00 : SLOVENIJA 1 U9.3U Zlati prah: Kaj je več vred-no 09.40 Ebba in Didrik, 8/9 10.10 Življenje je čudovito, amer. film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Mlakar, film o baletnih umetnikih 13.30 Lepa Vida, TV priredba baleta 14.15 Alica, evropski kulturni magazin 16.10 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Sveta noč-slovenskejaslice 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Božična poslanica, prenos 20.35 Giotto: božična zgodba 21.05 Božični večer, amer. film 22.45 TV dnevnik 3, vreme 23.00 Mednarodni BOŽIČ, slovaška oddaja 23.45 Polnočnica, prenos s Pri-hove SLOVENIJA 2 lb.3b Hiša na prodajo, ll/^i 17.05 Dinastija Strauss, 1/6 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.30 Večerni gost: Dubravka Tomšič-Srebotnjak 21.35 Gian Carlo Menotti: Amahl in nočni obiskovalci T V opera 22.35 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 23. del 23.05 Dinastija Strauss, 2/6 HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Čarobni dedek Božiček 12.15 Božič v ulici Sezam 12.50 Risanka 13.10 Škofova žena, amer. film 15.00 "LADO" BOŽIČ V SVETU 16.05 Kako je nastal Dedek Božiček, risani film 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Božični nagovor kardinala 20.25 Hrvaške božične pesmi I. 21.10 Božič v hrvaških dušah 22.00 Grupa "Nostalgija" in Hrid Matič 22.30 Božični koncert 23.50 POLNOČNICE, prenos iz SLOVENIJA 1 07.30 Radovedni Taček 07.45 Lonček, kuhaj 07.55 Klub klobuk 08.45 TOT TOK 09.35 0 praznikih: BOŽIČ 10.20 Drobtinica II., danski film 11.55 Rim: Urbi et orbi, božičn poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II. 12.35 S korakom v dvoje, baletna oddaja 14.30 Mednarodni božič, slovaška oddaja 15.15 Za božič bom doma, amer. film 17.10 Terra X, nem. dok. odd. 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.30 ONA + ON 21.40 Domače obrti na slovenskem, 10. del 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA:slediKo se srca vnamejo, 4. del 23.20 Dinastija Strauss, 3/6 SLOVENIJA 2 12.30 Spomin na božič, am. film 13.20 Otroci širnega sveta, 26. zadnji del 14.45 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne 15.20 Dinastija Strauss, 2/6 17.00 Športna sobota sledi Košarka, NBA LIGA 18.00 Kri, znoj in slava, 4. del športnega filma 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Udobna vožnja, 6/6 21.00 Šampanjec, ang. dok.' odd. 21.30 Poglej in zadeni 22.35 Sobotna noč sledi Sveta noč s Josejem Carre-rasom 23.05 En irski popotnik, koncert ob 30. obletnici glasbenega delovanja Vana Morrisona HRVAŠKA 1 10.00 Prenos maše iz Zagrebške katedrale sledi Božične pesmi 11.55 Rim: URBI ET ORBI 12.30 Božični koncert, prenos 13.45 Božični amer. film 15.50 Božič v Hrvaški 16.35 Božični medo, risani film 17.00 Cimarron, amer. film 19.30 TV dnevniki 20.15 Božični koncert, posnetek 21.45 Največji kralj kraljev, amer. film SLOVENIJA 1 08.10 ŽIVŽAV 09.00 Poletje s Selikom, 1/3 09.25 Plešoči osliček, mlad. gledal, igra 10.25 Take božične 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Dežela kock 14.00 Krava, češki film 15.25 Dediščina sončnih bogov, 16.00 Edvard VII., 13/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Otroci voščijo otrokom 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Športnik leta, prenos iz CD 21.30 Koncert New Swing kvarteta 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Ludvvig, 4/5 sledi Dinastija Strauss, 4/6 SLOVENIJA 2 10.30 Poglej in zadeni 11.45 Joseph Conrad, 3/6 12.40 ONA + ON 13.45 Ko se srca vnamejo, 4. del 14.10 Dinastija Strauss, 3/6 15.50 Papež Janez Pavel II., amer. film 18.15 Bela krizantema, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Slovenski magazin 20.40 S Petrom Ustinovom okoli sveta, 6/6 21.05 Družinska zarota, amer. film 23.00 Športni pregled SLOVENIJA HRVAŠKA 1 10.30 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 12.55 Ob starih istrskih orglah 14.15 Velike avanture, risana serija 17.05 Sissi - Schiksalsjahre Kai- serin, austrijski film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50 Odletel bom, 7/16 22.55 Slika na sliko ČETRTEK, 30. DECEMBRA ■ PETEK, ■ 31. DECEMBRA ■ SOBOTA, ■ 1.JANUARJA ■ NEDELJA, | 2. JANUARJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 r\-7 r\c n^^. SLOVENIJA 1 09.00 Risanka 09.25 Pravljice iz mavrice 09.40 Zgodbe iz školjke 10.30 Velika parada komedij, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Po domače 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Žarišče 20.40 Četrtek na ledu: hrestač 22.30 TV Dnevnik 3,vreme 23.05 SOVA: sledi Hiša naprodaj, 12/21 23.35 Rdeči lisjak, 2. zadnji del SLOVENIJA 2 15.30 Nasvidenje rdeča kapica, kanadski film 17.05 SOVA,ponovitev sledi Burleske Charlieja Chapli- na, 5. del 17.30 Rdeči lisjak, 1/2 18.45 Že veste 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Dediščina Bojana Štiha, 5/6 20.45 Novoletni koncert, posnetek iz Portoroža 21.35 Pogled nazaj 22.45 Butnskala, slovenski film HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Oddaja za otroke 12.15 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Ženska v rdečem, amer. film 14.30 Monofon 16.05 Domače živali 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Informativni program 21.45 Ekran brez olwirja 08.50 Risanka 09.00 Pravljice iz mavrice 09.15 Makalonca, lutkovna pravljica 09.55 Ebba in Didrik, 9/9 10.25 Trnuljčica, amer. film 11.25 Polarna lisica, japonski dok. film 12.20 Že veste 13.00 Poročila 15.35 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 1 17.10 TOK TOK 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Kako je zvenelo, novoletna oddaja 21.05 Leteči cirkus studia city 22.05 Avdicija 00.00 Novoletno voščilo 00.05 Novoletni videomeh 01.20 Latinski Paradiž 02.20 Benč in Tomo SLOVENIJA 2 16.00 Četrtkove posebnosti 17.00 Hiša na prodajo, 12/21 17.30 Rdeči lisjak, 2. zadnji del 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Strauss: netopir, 22.10 Filmski maraton: Orli pravice, 00.00 Novoletno voščilo sledi Vroča sedla, amer. film 01.35 Žrelo, amer. film HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Snežak 12.05 The Golden Seal, amer. film 13.35 Snežak 14.40 Nori zaporniki, amer. film 16.30 Turbo Limach Show, special 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Novoletni program okoli 01.00 Highlander II., amer. film 07.15 Lonček, kuhaj 07.20 Zimska tekmovanja, fran. ris. serija 07.45 Klub klobuk 08.35 TOK TOK 10.05 Zgodbe iz školjke 11.00 Novo leto 11.15 Dunaj: novoletni koncert 13.35 Mali čarovnik, kanadski film 15.25 Babica gre na jug, ponovitev 17.10 Terra X, nem. dok. oddaja, 6/8 18.00 Regionalni studio Ljubljana ' 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zvezdniki v cirkuški areni 21.40 Domače obrti na slovenskem, 11. del 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA: sledi Zlata dobrota, amer. film SLOVENIJA 2 15.40 Kri, znoj in slava, 5. del športnega filma 16.35 Kako je zvenelo, ponovitev 17.25 Dvoboj, amer. film 18.50 Vodne pustolovščine, 6/24 19.30 TV dnevnik 2, vreme a'20.10 Framed, 1/4 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč HRVAŠKA 1 09.15 Doktor Argus, 7/13 09.40 Ešnapurski tiger, nemški film 11.15 Novoletni koncert 13.35 Vozniška akademija, amer. film 15.45 Mladi Indiana Jones, 7/17 16.35 Dva misionarja, talij, film 18.15 Ali meje kdo iskal 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Mestni kavboji, amer. film 09.00Risanka 09.10Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 09.30Pravljice iz mavrice: luna gre na pot 09.50Žabica regica 10.05Bach in Bottine, film 12.15Terra x, 5/8 13.00Poročila 13.35Športni pregled 16.25Doberdan Koroška 17.00TV dnevniki 17.10Radovedni Taček 17.25Zimska tekmovanja, risanka 18.00Regionalni studio Maribor 18.45Pari, TV igrica 19.100troci voščijo otrokom 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10Svet na zaslonu 21.000mizje 22.20TV dnevnik 3, vreme 22.45S0VA: sledi Ljubezen na prvi pogled sledi Dinastija Strauss, 5/6 SLOVENIJA 2 14.55Športnik leta 16.25SOVA, ponovitev sledi Ludvvig, 4/5 17.10Dinastija Strauss, 4/6 18.50TV avtomagazin 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10Sedma steza 20.25Vpreženi pavi, 2. del 20.30Marx in Coca-cola, 1. del nemške drame 21.30Zelena ura 23.00 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 lO.OOPoročila 10.05Šolski program 11.350troška oddaja 12.15Zvezda vodilja 13.00Vrzi mamo z vlaka, am. film 16.05Ali ste vedeli 18.35Santa Barbara 19.30TV dnevniki 20.15Planetarij 21.20Šport v '93 22.50Slika na sliko SLOVENIJA 1 09.00Risanka 09.25Zvonček z rožnega grička, pravljica 09.55Bažiljko sliši glas, amer. lutkovna oddaja 10.25Kamniti lisjak, amer. film 13.00Poročila 14.35Sveta noč s Josejem Carrerasom 16.00Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00TV dnevniki 17.10Lonček kuhaj 18.00Regionalni studio Koper 18.45Pari, TV igrica 19.100troci voščijo otrokom 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10Žarišče 20.35Bobenček 21.150smi dan 22.35TV dnevnik 3, vreme 23.10S0VA: sledi Medvedja usluga, 12. del sledi Dinastija Strauss, 6. zadnji del SLOVENIJA 2 16.40S0VA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 9/10 17.10Dinastija Strauss, 5/6 18.45lz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10Železni Gustav, 4/7 21.00lntervju 22.00Videošpon 22.55Svet poroča HRVAŠKA 1 11.35Krokodili, otroška oddaja 12.05Zvezda vodilja 13.00Ček pride s pošto, amer. film 16.05Veliki odmor lS.05Kolo sreče, kviz 18.35Santa Barbara 19.30TV dnevnik 1 20.15Hrvaška v '93 22.20Akustikoteka, glas. odd. 23.05Slika na sliko SLOVENIJA 1 09.00Risanka 09.20Veter Peter potepuh, pravljica 09.40Zimska pravljica 09.55Žabica in kit, kanadski film 11.30 Videošpon 13.00Poročila 15.15Železni Gustav, 4/7 17.00 TV dnevniki 17.10Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45Pari, TV igrica 19.15Risanka 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10Žarišče 20.40 Babica gre na jug, slovenski film 22.15TV dnevnik 2, vreme 22.40SOVA: sledi Charlie Chaplin, 5. del sledi Rdeči lisjak, 1/2 SLOVENIJA 2 16.30Medvedja usluga, 12. del 17.00Dinastija Strauss, 6/6 18.45Šola podjetništva, 3/8 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10Navihanka, balet 22.50Oči kritike HRVAŠKA1 lO.OOPoročila 11.300troška serija 12.05Vodilna zvezda 13.00Hobsonova izbira, amer. film 15.30Učimo se o Hrvaški 16.05Marian in vesela druščina, 8/12 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40Santa Barbara 19.30TV dnevniki 20.15Svet v '93 21.15V iskanju 23.25Slika na sliko 08.35 ZIVZAV 09.25 Makalonca, lutkovna pravljica 10.30 Snežna kraljica 12.00 Naša pesem '93 13.00 Poročila 14.10 Zlati tjulenj, kanadski film 14.00 Krava, češki film 15.35 Dediščina sončnih bogov, 3/6 16.00 Calebove hčerke, 1/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Novoletni 3x3 21.25 Benetke, ang. dok. oddaja 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 SOVA: sledi Ludvvig, 5/5 sledi The rivals of Sherlock Hol-mes, 1/26 Tam" Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova l,p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224 fax: (0608)41 626 telex: 3581 5 TANSEV Si SLOVENIJA 2 09.40 Poglej in zadeni 10.45 Joseph Conrad, 4/6 11.40 Zvezdniki v cirkuški areni 13.45 Ko se srca vnamejo, 4. del 13.10 James Cagney, najblji na svetu, amer. film 14.00 Žrelo, amer. film 16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Moja afrika, amer. film HRVAŠKA 1 08.10 Mestni kavboji, amer. film 12.05 Sadovi zemlje 15.05 Indijski nagrobni spome- nih, nemški film 17.15 The Lady and the Hi-ghwayman, brit. film 18.50 Zajčje zgodbe 19.30 TV dnevniki 20.15 Tango in denar, amer. film 22.00 Odletel bom, 8/16 22.55 Slika na sliko ERA Gradbeni material, Koroška 2 a POKLIČITE NAS! Telefon: (063) 853-448 ♦ stiropor 5 cm nf 361,20 SIT ♦ silikatna opeka kos 67,00 SIT ♦ keramične ploščice 30 x 30 ni 911,00 SIT ♦ samotna opeka 6 cm kos 228,90 SIT ♦ samotna opeka 3 cm kos 170,00 SIT Cene so maloprodajne, z 10% popustom za 1ako\in\e plačilo. * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Radijci vam želimo SREČNO! Kaj želimo poslušalcem v novem letu? Preprosto vprašanje na katerega gotovo ni težko odgovoriti. V mini anketi smo tokrat za razliko od tistega, ko navadno naše poslušalce sprašujemo, kaj si sami želijo v novem letu, spraševali nekatere naše sodelavce, kaj želijo poslušalcem v 94. letu. Boris Zakošek vam želi veli- ko osebnega zadovoljstva in čim več brezskrbnih dni. Bojana Spegel, da bi se imeli bolj radi, in da bi sitnost potlačili še predno izbruhne na dan. Janez Plesnik, da bi nas zdravi čim več poslušali. Nina Jug vošči mirno, zdravo leto in veliko družinske sreče ter poslovnih uspehov (s pomočjo Radia Velenje). In da ostanete naši poslušalci še naprej. Mira Zakošek vam želi, da bi vam program Radia Velenje polepšal življenje. Stane Vovk, da bi ob poslušanju našega programa pozabili na skrbi in bi vam radio postal pesem v vaši duši. In ker bi bile želje podobne, če bi spraševali kogar koli od množice naših radijskih ustvarjalcev, pa naj bi bil to Marjan Slapnik, Mitja Čretnik, Danijel Vunderl, Martina Plešnik, Vili Grabner, Simona Brglez, Nataša Leskošek, Suzana Kok, ekipa Sove, Jožica Ocvirk, Milena Krstič - Planine...skratka kdorkoli, ki čez leto dela za vas, naj vam vsi skupaj zakličemo en velik SREČNO v prihajajočem letu. Trg mladosti 6, Velenje tel.: 063/856 233 l_J OD ff © ft @ y F MČNMJE Z ENERGIJO JE LAHKO EHOSIAVHO! Stara okna in vrata večinoma slabo tesnijo, zato prepih odnaša toploto iz stanovanj. Če so špranje vidne morate nekaj ukreniti: Namestite CEVNO TESNILO! Cevno tesnilo vam prihrani do 30 % toplotne energije, preprečuje prepih in prah v sobah. Postopek je enostaven in poceni, učinek pa presenetljiv! Pokličite nas vsak dan od 8. do 12. ure! SMOTRNO IN VARČNO RAVNANJE Z ENERGIJO! /WA avto/ičarstvo avtokleparstvo lakirnica vlečna služba iišk v©®II§I Škale 36a 63320 Velenje tse> 063 893 600 Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ter se priporočamo za nadaljnji obisk. Želimo vam vesele božične in novoletne praznike! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Tel. 063/881-204,881-241 Fax 063/882-261 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem občanom in se priporočamo za obisk na svojihposlovnih enotah: * VELENJE, Prešernova 10 (upravna zgradba Ere) * ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 * ŠMARTNO OB PAK1139 MED BOŽIČEM IN NOVIM LETOM Otroci, nocoj pride božiček Na božični večer, 24. decembra ob 16.00 bodo v domu kulture obdarili sto begunskih otrok, ki stanujejo pri zasebnikih in so starejši kot otroci, ki so bili že obdarjeni v domu kulture. Nekaj božičnih bo zapel kvartet "Mavrica", ki ga vodi Katja Kovač, prišel pa bo tudi božiček. Darila so prispevali: Era Velenje, Mladinska knjiga - Svet knjige, Mladinska knjiga Velenje, Mohorjeva družba Celje, Gorenje Velenje, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, Rdeči križ Velenje, zasebni peki iz Velenja in Kulturni center 'Ivan Napotnik' Velenje. Ponedeljek, 27. decembra V domu kulture bodo otroci ob 11.00 in 17.00 lahko gledali božično zgodbo Astrid Lindgren: BOŽIČ V HRUPNI VASI. Obenem bodo predstavili najnovejšo slikanico z istim naslovom, ki jo je izdala založba ROTIŠ. Prišel bo tudi božiček. Ne pozabite: slikanico lahko tudi kupite. Torek, 28. decembra Tudi v torek ob 11.00 in 17.00 bo v domu kulture pravljična ura za otroke. Nastopila bo gledališka igralka Breda Pugljeva iz Maribora in zaigrala zgodbo o PETRU KLEPCU. Sreda, 29. decembra Tudi v sredo bosta v domu kulture za otroke dve prireditvi, ob 11.00 in 17.00. Videli boste film o velikem navihancu EMILU iz Lonneberge in njegove nedolžne lumparije, kot jih je zapisala Astrid Lindgren. Obenem bodo predstavili tudi knjigo o EMILU, ki jo je izdala založba ROTIŠ in bo na voljo po ugodni ceni. Četrtek, 30. decembra Tokrat bo prireditev samo ob 17.00 in bo nekakšen svečan zaključek letošnjih prireditev. Šli bomo v knjižnico, kamor bosta prišla tudi naša priljubljena ilustratorka JELKA REICHMAN in znani skladatelj otroških pesmic JANEZ BITENC. Naučila nas bosta božično pesmico iz najnovejše slikanice TAKE BOŽIČNE, ki jo je ilustrirala Jelka Reichman, izdala pa založba Obzorja. Slikanico boste lahko kupili po ugodni ceni, Jelko Reichmanovo pa boste lahko zaprosili, da vam kaj napiše in nariše v to lepo knjigo. Petek, 31. decembra Ob 20.00 bo na Titov trg prišel DEDEK MRAZ. Vse predstave za otroke "med božičem in Novim letom" so brezplačne, razen kinopredstav (risank), ki bodo v domu kulture Velenje. Starši ne pozabite, da so te predstave namenjene tudi vam in tudi babicam in dedkom. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje OBISKI Pohitite s prijavami za praznovanje božiča na Dunaju, 24. in 25. decembra (158 DEM) in za ogled ŽIVIH JASLIC v Postojni ter opere TRAVIATA v ljubljanski operi dne 28. decembra z odhodom ob 13.00 (aranžma 3.500 SIT). Posebej vabimo vse, ki se še niso odločili, kje bodo preživeli silvestrski večer, da gredo z nami na svečano silvestrsko predstavo v ljubljansko opero, v petek, 31. decembra z odhodom ob 16.00, ko bo na sporedu balet Petra lljiča Čajkovskega: HRESTAČ, ki temelji na božični pravljici. Po končani operi bomo v stari Ljubljani pričakali Novo leto, manjkal pa ne bo niti šampanjec niti silvesterska pečenka. Cena aranžmana 3.500 SIT. POČIVAJ MILO DETECE Ob zaključku božično novoletnih prireditev bo v nedeljo, 2. januarja 1993, ob 16.00, v cerkvi sv. Martina v Velenju, slavnostni koncert SLOVENSKEGA OKTETA in organiske Angele TOMANIČ. Na programu bodo slovenske in tuje božične pesmi ter skladbe. Vstopnice po 500 SIT že lahko kupite v domu kulture do 30. decembra ter eno uro pred koncertom. Plešivec -Ze 16. srečanje harmonikarjev »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»BfBSBf««*«« To nedeljo se bodo v Plešivcu pri Velenju že šestnajstič zapored srečali harmonikarji. Svoje znanje bodo pokazali na odru v tamkajšnji osnovni šoli ob 14.30 uri. Vabijo vse ljubitelje harmonik, da se udeležijo nastopa. Študent naj bo - novice 1HKISKIIIKIKIEII1IIIRII Tematski večeri se nadaljujejo. To soboto bo v placu večer irske skupine U2. Pevske vaje v soboto odpadejo. Zato pa bo v torek (po božiču) najprej kratka vaja, potem pa ustanovna skupščina in vse kar spada zraven. Silvestrovanje v Placu najverjetneje bo, čeprav je še vse v rokah našega šankista. Spremljajte rumene plakate. ■ (Jt) Mislinja - Smučarski teč^j za učence Smučarska sekcija pri Društvu za šport in rekreacijo Mislinja v predpraz-ničnih dneh pripravlja smučarski tečaj za učence OŠ Mislinja in njenih podružnic: Tečaj bodo izvedli na lastnih smučiščih v Mislinji. Zanimanje je zelo veliko, snega pa v Mislinji (zaenkrat) tudi ne primanjkuje. ■ bm Šaleški likovniki - pregledna razstava »»»■■■■I«**«*«*«***««««««!!««**«««**««*! Društvo šaleških likovnikov je pripravilo pregledno razstavo likovnih del, ki so jih člani ustvarili v letu 1993. Razstavo si lahko ogledate v Meierje-vi vili v Šoštanju vsak delovni dan do 15. januatja. Ob otvoritvi je s priložnostnim nastopom likovnike in druge goste razveselil harmonikar Franci Falant, dvakratni dobitnik srebrne plakete na tekmovanju v Ljubečni, Arpad Šalamon paje spregovoril o lepih uspehih članov društva. ■ (hj) 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 23.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 -19.00 Predpraznično popoldne na Radiu Velenje. PETEK, 24. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro: 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 -19.00 Predpraznično popoldne na Radiu Velenje. SOBOTA, 25. DECEMBRA: 6.00 Božični program Radia Velenje. 10.00 in od 14.00-19.00 NEDELJA, 26. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 -19.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 27.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ponedeljkov šport; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. DECEMBRA; 6.00 Dobrojutro; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00-19.00 Predpraznični program radia Velenje. SREDA, 29. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 8.00 Težava je vaša, rešitevje naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 -19.00 Predpraznični program Radia Velenje. ČETRTEK, 30. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja Kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 -19.00 Predpraznični program Radia Velenje. PETEK, 31. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 -19.00 Silvestrski program radia Velenje. SOBOTA, 1. JANUARJA: 6.00 -10.0 in od 14.00 do 19.00 Novoletni program radia Velenje. NEDELJA, 2. JANUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Jutranja kronika: 8.00 Nedeljski utrinek; 10.00 Na svidenje; 14.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Ljubija 121, Mozirje, tel: 063 / 831 - 109 BUM * industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev * parnih likalnikov z zložljivo vakumsko mizico „* celotnega pribora za šivanje * plinskih gorilnikov za kampiranje * gasilskih aparatov ffiUTii SERVISIRANJE NAVEDENEGA PROGRAMA Del. čas: vsak dan od 13. do 18.,ob sobotah od 8. do 12 VLJUDNO VABLJENI! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE" Geslo: BOŽIČEK, DEDEK MRAZ KUPUJETA PRI NAS 1. nagrada (prstan LEONA): BRIGITA VERK, Tekavčeva 12, 63325 Šoštanj; 2. nagrada (električni spenjalnik Iskra): VINKO SKORNŠEK, Zadrečka c.15, 63331 Nazarje; 3. nagrada (praznična košarica): DANICA ŠTUKOVNIK, Foitova 4, 63320 Velenje; 4. nagrada (košarica nove pekarne v Nami): IVANKA TROBINA, Bračičeva 2, 63320 Velenje. Nagrade lahko prevzamete v Veleblagovnici Nama, na kreditnem oddelku s predložitvijo osebne izkaznice. ČESTITAMO! Novoletne počitnice 24.12. ob 16. uri v Kulturnem domu Velenje Otroci, nozoj pride božiček! (za begunske otroke in brezdomce) 27.12. ob 11. in 17. uri Kulturni dom Velenje A. Lindgren: Božič v hrupni vas (predstavitev slikanice - Božiček) 28.12. ob 11. in 17. uri Kulturni dom Velenje Breda Pugelj: Peter Klepec 28.12. ob 15.00 Novoletni izlet v Ljubljano (otroški musical Bučka na Broadwayu -Cankarjev dom), organizator OZMP Velenje 28.12. ob 18.00 Kulturni dom Velenje Celovečerna risanka Aladin 29.12. ob 11. in 17. uri Kulturni dom Velenje A. Lindgren: Emil iz Lonneberge (predstavitev knjige) 29.12. ob 18. uri Kulturni dom Velenje Celovečerni film: Vsi psi gredo v raj Posebno vabilo otrokom 30.12. ob 17. uri Knjižnica Velenje Naučimo se pesmico iz knjige "Take božične" (gosta Jelka Reichman, Janez Bitenc) 30.12. Kulturni dom Velenje Celovečerna risanka: Knjiga o džungli Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 23. decembra - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Lazar in dr. Friškovec Petek, 24. decembra in soboto, DEŽURSTVA 25. decembra - dr. Slavič, dr. Kočevar in dr. O.Renko Nedeljo, 26. decembra - dr. Rus in dr. Kozorog Ponedeljek, 27. decembra - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Jonko Zobozdravstvo: V soboto, 25. decembra in nedeljo, 26. decembra - dr. Mojca Bu-jan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. V soboto, 1. januarja in nedeljo, 2. januarja - dr. Lah Romana od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in prazni- kih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. decembra do 30. decembra- Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, tel.: 857-875. Od 31. decembra do 7. januarja -Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 892-236. Občina Mozirje: 15)8»»»»»»®»®»«»®®»«»»® Veterinarska postaja v Mozirju: Do 26. decembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219. Od 27. decembra do 2. januarja -Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. DRAGI HČERKI ROZIKI ŠKRLIN in njenemu možu CIRILU, se lepo zahvalim za vso skrb in pozornost. Enako se zahvaljujem za obiske tudi vnuku SIMONU ŠKRLINU. Š.l. DOMAČE VINO IZABELO v Podgorju 11 pri Velenju po domače pri Fa-lantu, ugodno prodam S 858-594. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE na ime Jože Polak, Zavrh pri Galiciji, na relaciji Galicija Gorenje. V ŠOŠTANJU PRODAM HIŠO z vrtom in garažo (800 m2). S 885-425. POCENI PRODAM ŽENSKI USNJEN mali OGLASI KOMPLET, št. 42, bundo s krznom in hlače. » 857-257. PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica- Gorenje na ima Mirsada Bešič, Koželjskega 3, Velenje. VIKEND, REJCI MALIH ŽIVALI, PRODAM. Cena po dogovoru. ® 855-707. V MOZIRJU, NA PODVRHU prodam do I. plošče pozidano hišo. S 844-353 zvečer. ZARADI UPOKOJITVE PRODAM KAMION z rednim delom in parcelo. Informacije po telefonu 856-308. KAKOVOSTNO BELO IN RDEČE VINO, PRODAM. ® 882-347. PRODAM ALI DAM V NAJEM VIKEND KINTE KUNTE. S 855-637 Leskovar. 126 P, letnik 81, registriran do 94/5, prodam za 850 DEM. S 858-265. KMETIJO CCA 7 ha, v Savinjski dolini, prodamo. « 858-666. GOZD V BRASLOVČAH (pod Žovne-kom) v izmeri 50 m2, prodam. S 888-116. SLADKO SENO PRODAM. ® 882-402 zvečer. NAJAMEM TROSOBNO STANOVANJE, GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. S 851-501. ll^iFNO DOM KULTURE VELENJE »®®88®8888888888 88 8S88 88 88 88 88888888» Ponedeljek, 27.12. ob 20. uri SOMMERSBY zgodovinska melodrama V gl. vlogi Jodie Foster, Richard Gere režija: Jon Amiel Izjemni vlogi dveh Hollywodskih zvezdnikov v rahločutno narejenem filmu o povratniku iz ameriške državljanske vojne, ki je veljal za mrtvega, vrnil seje drugačen, boljši in obstaja sum, da je to drug človek, prevarant... V kinu Velenje film toplo priporočamo!!! Od torka do četrtka (od 28.12. 30.12) ob 18. uri Celovečerne risanke: 28.12. ALDIN (premiera) cena: 300 SIT 29.12. VSI PSI GREDO V RAJ (premiera) cena: 300 SIT 30.12. KNJIGA O DŽUNGU cena 200 SIT KINO VELENJE se opravičuje za nepravilno odigrano prestavo v nedeljo 19.12. (SAM DOMA)! Zaradi računalniške prodaje vstopnic v Kinu Velenje prosijo, da kupite vstopnice vsaj pol ure pred predstavo! Pred predstavo ne bodo sprejemali rezervacij po telefonu. Rezervacije sprejemajo samo v Kinu Velenje tel. 856-384 do 14. ure! Vsem kino obiskovalcem in poslovnim partneijem želi Kino Velenje prijetne ure ob bodočih filmskih predstavah, veliko zdravja, poslovnih uspehov ter dobre volje v prihodnjem letu! POLZELA 38 informacije tel.: (063) 721-052 M d.o.o. Odpiralni čas: delavnik od 8" -16", sobota od 9h 12" * SUBARU * ROVER * LAND ROVER * * FIAT * ALFA ROMEO * LANCIA * SUBARU cena do reg. ZNIŽANJE CEN V DECEMBRU DARIL 0 OB NAKUPU ■ A VTORADU JUSTY J 124WD 21.680 DEM IMPREZA 1,8 4WD 36.200 DEM LEGACY 2,0 4WD 41.630 DEM POSEBNA PONUDBA: LEGACY1,8 DL 4 WD 35.000 DEM ŠTEVILO VOZIL PO ZNIŽANI CENI JE OMEJENO. NAJUGODNEJŠI KREDITI, LEASING. FIAT PANDA 1.0 I.E. CAFE CAT 12.990 DEM PANDA4x4 I.E. CLXCAT92 16.990DEM TIPO 1,4 l.E.S MAQ CAT 19.860 DEM TIP01,6 I.E. S CAT 92 18.460DEM TEMPRA 2,0 I.E. SLX 92 CAT automatica 24.490 DEM CROMA 2,0 I.E. SLX 92 CAT 26.990 DEM PRI PLAČILU Z GOTOVINO POPUSTI TAVRIA - BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST ZAZTIP110206 599.000 SIT Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 13.12. do 19.12.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 13.12. AMP GRAŠKA GORA 14. 12. AMP ŠOŠTANJ AMP GRAšKA GORA 16.12. AMP ŠOŠTANJ 17.12. AMP VELIKI VRH 18.12. AMP VELIKI VRH 19.12. AMP VELIKI VRH 220 mikro-g/m3 250 160 190 150 250 340 I Sekretariat za varstvo okolja MAX. POLURNE KONCENTR od 13. 12. do 19. 12. 1993 konc. SO 2 (mg/m3) SOS. V.V. ZAV. MERILNE POSTAJE G.G. 13.12. HH 17.12. 14.12. 18.12. I_J 16.12. ■i 19.12. V SPOMIN LILI Mineva leto od kar te ni. Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče, iskrena hvala. Ostal je boleč spomin. NJENI! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče PEPCE OCEPEK iz Silove 4.3.1920-6.12.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste seji poklonili, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, hvala govornikoma, pevskemu zboru, praporščakom in gospodu župniku za opravljen obred in besede tolažbe ter slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči oreoci Zoflka in Majda z družinama ter Branko. ZAHVALA Prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče LEOPOLD REZ AR Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem ter članom ZZB za vso pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala obema govornikoma. Iz srca se zahvaljujemo osebju bolnišnice v Topolšici za ves trud v zadnjih letih, še posebej pa v zadnjih trenutkih. Enako gre globoka zahvala dr. Tomažu Slaviču za nesebično pomoč v njegovih zadnjih trenutkih. Žalujoči: Žena Slavka ter sinova Polde in Miran z družinama. M ZAHVALA W p ft Ob boleči izgubi dragega moža k ALOJZA KOČNIKA Jesensko cvetje je cvetelo, tebi srce je drhtelo. iz Velenja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, ki so mi karkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, rudarski godbi, govornikoma Valenciju in upokojencem ter osebju bolnišnice Topolšica. Žalujoča žena Angela t iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, iiiimiiiiiiii ............ Rač. prelom in oblikovanje: mi mi mirnima^! in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Izhaja ob četrtkih nai3')'Peter Rihtaric (oblikovalec). trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. - j BOŽIČNO voščao ■ "Blagoslovljen božič in srečno novo leto." Ob to pogostno ob-: liko prazniškega voščila zapisujem utrinek, na pragu letošnjih ■ božičnonovoletnih praznikov. " Božič je od vsega začetka krščanskega praznovanja dan občestva in družine. To pomeni, da ga kristjani obhajamo v cerk- ■ vi in doma. V svetiščih se zbiramo k mašnemu slavju, kjer ob božji ■ besedi, božični pesmi, evharistični daritvi in skupni molitvi doživljamo blagoslov. Po domeh pa postavljamo jaslice, ob kat- ■ erih družina začuti nekaj blagoslovljenega. Beseda blagoslov pomeni: blago govoriti. Značilnost božiča ■ je prav v tem blagem, milem govorjenju. Zato se z vsebino božiča srečam le, če se odpiram blagosti, milobi. Kar ni v znamenju blagega, milega, nežnega, pač nima pečata božiča. ■ Na sveti večer hrup utihne. Celo vojni spopadi se ustavijo. Zato tisti, ki kali svetonočni mir (na bojišču ali med polnočnico v bližini cerkve), kaže svojo nevero, svojo kulturo. ■ Bodimo blagi, da bo božič blagoslovljen! Novo leto naj bo srečno! Beseda sreča prihaja od glagola m srečati se. Srečni bomo v življenju le tedaj, če se bomo srečevali ■ med seboj. Moja sreča je odvisna od tebe in tvoja od mene. Četu-. di je eden izmed naju tujec ali begunec, lahko drug drugega n osrečiva. Osrečujmo se v letu, kije pred nami: v družini, soseski ■ in širši skupnosti! Da, tudi to mi govori svetonočno Dete, v Betlehemu rojeni m Jezus, kije božji Sin. Zato voščim vsem, ki ste dobre volje, ki dobro v m srcu mislite, blagoslovljen božič in srečno novo leto l 1994. m Dekan Jože Prlbožič 40 let Počitniške zveze Kažipot v Velenju Delo in veselje do potovanj Prisrčna in zanosna je bila svečanost ob 40-letnici delovanja počitniške zveze v Velenju minulo soboto v Domu krajanov na Konovem. Znova so se našli prijatelji, ki so prepotovali Evropo in še zlasti dežele bivše Jugoslavije po dolgem in počez, da bi povezovali ljudi med sabo, šrili kulturo in prijateljstvo. Vse to za popularizacijo svoje domovine, širjenje svobodne misli ter utiranja poti našemu okorelemu turizmu. Na slovesnosti so vse najlepše slovenske narodne zapeli fantje kvarteta Mavrica iz Velenja, popularni Vagabundi pa so na koncu popeljali "ferijalce" križem po svetu in še posebej po Sloveniji. Sta- rim prijateljem in mladim poči-tnikarjem paje šlo do srca obujanje spominov svojih mentorjev in organizatorjev. Avgust Tanšek je izročil plaketo Skupščine občine Velenje Wilfredu Hemmerichu iz Essiingena, ki so mu jo podelili na slovesni seji Skupščine občine Velenje ob letošnjem občinskem prazniku. Priznanje je prejelo večje število članov, med njimi profesor Vinko Šmajs, posebej zaslužen ustanovitelj organizacije. Ob koncu uradnega dela slovesnosti so odprli še obsežno in strokovno izjemno bogato razstavo gradiva o prehojeni poti po Evropi. M Jože Miklavc Gustl Tanšek Izroča priznanje prof. Vinku Šmajsu Prihajata božič in novo leto Kako ravnati, da bo volk sit in koza cela, torej da bi imeli zelenje v stanovanju in pri tem čim manj škodili naravi in gozdu? Zeleni Franček vam predlaga: 1. Živo drevo v posodi, ki ga lahko spomladi posadimo na vrtu ali v gozdu, ob skrbni negi pa zdrži nekaj let tudi v posodi. Kupimo ga lahko pri vrtnarju, največjo izbiro pa ima Arbore-tum Volčji potok. 2. Novoletni aranžma ali ike-bana, ki jo lahko iz zimskega zelenja in nekaj domišljije naredimo sami ali pa naročimo pri vrtnarju. 3. Bolj spretni lahko na steno pritrdijo večjo zeleno vejo, ki jo okrasimo kot drevesce. 4. Lahko si spletemo ali kupimo adventni venček. 5. Na vrt si posadimo primerno zimzeleno drevo (smreka, jelka, bor, omorika, srebrna smreka, božje drevesce ali ilex) in ga v prazničnem času okrasimo z lučkami. Če pa mislite, da brez dre-veščka ne gre, potem ga kupite na trgu ali od lastnikov gozda. Gozdarji bodo prodajali drevesca (posekana pri gojitvenih delih v gozdu) po simboličnih cenah: - v Šoštanju na tržnici in v Velenju "Pri Jožici" do 24. decembra, - na Gozdnih upravah Gornji Grad in Ljubno. Če imate svoj gozd, odsekajte drevesce tam, kjer bo najmanj škode. Najprimernejše mesto je pod daljnovodi ali na zaraščajočih travnikih in pašnikih. Za nasvet lahko vprašate revirnega gozdarja. Popolnoma odsvetujem plastično drevo, ker že izdelava takega drevesa precej onesnaži okolje, kasneje pa postane nerazgradljiv odpadek. Spoštujmo naravo, gozd in življenje v njem, da nam bo še dolgo čistil zrak, ohranjal vire pitne vode in dajal les, ki ga rabimo na vsakem koraku. Marija Sodja Kladnik,je dipl. Ing. gozd GG Nazar Sporočilo javnosti Stanovalce naselja GORICA, še posebej ulice Koželjskega ter vse voznike OBVEŠČAMO, da sta člana velenjske podružnice NSZS 17.12.1993 že protestirala na občini Velenjezaradi zapore ceste pri Gostišču Živkovič in preusmeritvi prometa med med stanovanjske bloke! Pozivamo pristojne občinske organe, še posebej gospoda KOSIJA, da nemudoma spremenijo odločitev in odpro cesto, ker njihovo dejanje nima nikakršnega smisla, razen prometnega infarkta v spalnem naselju. Zaradi samovšečnosti in nesposobnosti lokalnih oblasti pričakujemo odstop odgovornega za nastalo zmedo! Za NSZS-Nacional socialna zveza Slovenije, Podružnica Velenje ■ Štefan Štrucl, Koželjskega 1 Krajani zaprli cesto V prejšnji številki smo pisali, da je Sekretariat za javne gospodarske zadeve Skupščine občine Velenje zaprl povezovalno cesto čez Gorico med obema magis-tralama. Od tedaj dalje je postalo gibanje stanovalcev pred blokom in po ulici nevarno, saj so se vozniki preusmerili na njihovo ulico. Svojo nemoč, nestrinjanje, jezo z novo ureditvijo prometnega reda krajani niso izrazili le z gornjim javnim protestom, ampak tudi z dejanjem. V nedeljo zjutraj so zaprli ulico pri svojem stanovanjskem bloku (Koželjskega 1) z betonskimi cvetličnimi koriti. Zapisali smo mnenje enega izmed njih: Nič drugega nam ni preostalo, kot da smo stoprili to, kar smo. Življenje je tu postalo sedaj nemogoče. Ob konicah, ob dveh, treh popoldne pa zjutraj je tu resnično pravi prometni infarkt. Po ulici ne vozijo sedaj le osebna vozila, ampak smo opazili celo tovorna pa tudi avtobus. Zlasti so ogroženi naši otroci, saj tu ni pločnika, po katerem bi lahko varno šli v šolo ali se vračali iz nje. Kdo bo kriv, če se bo zgodila kakšna nesreča!? ■ vos KS Konovo ■■■■■■■■ Pozornost tistim, ki jim pomagajo Prejšnji četrtek je vodstvo krajevne skupnosti Konovo pripravilo srečanje s predsedniki tamkajšnjih društev, komisij, gradbenih odborov in predstavnikih vseh tistih ustanov, firm, ki jim pri uresničevanju zastavljenih programov pomagajo. Srečanja ob prehodu starega v novo leto niso pripravili prvič, ampak je postalo že tradicionalno. Ob tej priložnosti seje predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik zbranim zahvalil za pomoč in sodelovanje ter jih seznanil z delovnim programom KS za leto 94. Ob koncu je izrazil še upanje, "da bo svet tako lep kot je v teh predprazničnih in prazničnih dneh, tudi, ko bodo ti minili." m(tp) LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Velenje Želi vsem občankam in občanom vesele praznike in uspešno in zdravo leto 1994! NOVOI JCTM PLES i radio alfa igra SONČNA STRAN in ALEKSANDER JEŽ. RDEČA DVORANA Diskoteka: Jonas Ž. V SOBOTO, 1 .januarja Ob 20, url Predprodaja vstopnic: Rdeča dvorana, Max. Sponzor