Foštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. RedaKcija in upj-avai Celje, Strossrnayerjeva ulica 1. pritličje, cesno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Prcdpisi giede prosiora in dneva objave oglasov se uva*ujejo-le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s števiikami so plačljive. Štev. 34. Celje, pondeljek 28. aprila 1930. Leto XII. Krajevna protituberkulozna liga v Celju Ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju je skli- cala za četrtek 24. t. m. ob 8. zvečer sestanek za ustanovitev krajevne protituberkulozne lige, ki se je vršil v posvetovalnici na mestnem magi- startu. Od 93 povabljenih se je ude- iežilo sestanka 33 oseb. Upravitelj celjske ekspoziture OUZD g. šmigovc je otvoril sesta- nek s primernim nagovorom in iz- vajal: Okrožni urad za zavarovanje de- lavcev v Ljubljani je uvedel akcijo />a ustanovitev krajevnih protituber- kuloznih lig v vseh večjih krajih Slovenije, zlasti na sedežih ekspo- zitur. Namen protituberkulozne lige je, da se bavi z vsemi vprašanji, ki so posrcdno ali neposredno v zvezi z bojem proti tuberkulozi. Kajti dolž- tiost celokupne javnosti je, da zbere in postavi vse sile na branik naro- dovega zdravja in da ga reši te ku- i>e, ki najbolj razjeda in uniCuje člo- veštvo. Jetika napada ljudi v vseh starostih, v vseh slojih in ne dela razlike med revnim in bogatim. Pri nas uniči jetika vsako leto več lju- di ko vse druge nalezljive bolezni skupaj, zato jo po pravici imenujejo ljudsko kugo. Bolj prizadeti so in- dustrijski kraji nego kmečki, ven- dar jetika tudi kmetom ne prizana- ša. V Evropi umre vsak sedmi lnrt- vec za tuberkulozo. V naši državi umre po uradni statistiki vsako le- to nad 00 tisoč ljudi za tuberkulozo. Koliko pa jih za to bolezni jo boleha, lahko izračunamo, ako vemo, da umre povpreCno od 20 bolnih eden. Tudi v delavskem zavarovanju iina jetika prav visoko postavko. Nobcna vojna, kuga ali lakota no Musioši la- ko strašno. Okrožni ui-ati za zavarovanje de- lavcev je posebno pozornost posve- čal tuberkuloznim obolenjem zavaA rovanih članov in ni odklonil nobe- nega slučaja, kateri je bil za sana- torijsko zdravljenje primeren. Na račun urada se je leta 1927. v sana- torijib za tuberkulozo zdravilo 176 oseb, skupno 15.559 oskrbnih dni. Žalibog pa urad nima zakonite in finančne možnosti, da hi v (ein o/.iru svoje delovanje inogel raztegniti zlasti na zavarovaučeve otroke, ka- teri.so insekeijskini možnostim po- sebno izpostavljeni in potrebujejo utrditve svojih odpornih telesnih sil. Kajti svojci zavarovanih članov se lahko v smislu zakona lečijo na stroške urada le 28 dni v bolnišnici, kar pa je za izlečenje tuberkuloze absolutno ptemalo, dočim sanatorij- sko lečenje niti ne pride v poštev.' Napram številu prebivalstva je v našem mestu 30% zavarovanih čla- nov, v celjskem srezu pa le 10%. lz tega je torej razvidno, da za ostalo piebivalstvo v pretežni večini ni v zadostni meri, odnosno prav nič pre- skrbljeno za zdravljenje tuberkulo- ze, zlasti jim nihCe ne nudi sanato- rijskega lečenja. Večina teh jetičnih bolnikov ostane v domači oskrbi, kjer nimajo zadostne nege in redil- ne hrane, v največjo nevarnost vsej zdravi ckolici, zlasti pa otrokom in mladini. Občine imajo sicer zakonito ob- veznost pobijati nalezljive bolezni, vendar pa v tem pogledu glede jeti- ke ne storijo mnogo, ali pa prav nič. Zaradi tega je neodložljiva nuj- nost, da se javnost in vsi merodaj.ni Cinitelji zganejo ter ukrenejo vse po- trebno za pobijanje jetikc. Nastopiti mora močna enotna fronta pod enot- nim vodstvom. Ta naloga pa se da najprimerneje rešiti s tem, ako se za Celje in okoü- co ustanovi krajevna protituberku- lozna liga. V Ljubljani se je pred kratkim ustanovila Osrednja protituberku- lozna liga. Sestavni in bistveni dei Osrednje protituberkulozne lige so krajevne protituberkulozne lige. Krajevni ligi ni treba, da ima poseb- na pravila, ona lahko posluje na podlagi pravil osrednje lige. V kra- jevni ligi pa n.aj bi bili zastopani vsi stauovi, zdravniki, učitelji, duhov- niki, uradniki, trgovci in obrtniki, župani, razni intelektualci, kakor tudi delavci in kmetje. Razume se, da morajo biti v odborih zastopane tudi ženske. Let.no. člnnanna. iiaj bi znašala 12 Din. Krajevne lige so popolnonia sumo- stojne in, bodo morale organizirati samostojnc finance. Za moralno in materijelno pomoC za bodo dolžne skrbeti tudi občine, ki so po zakonu obvezane, da j>obijajo nalezljive bo- lezni. G. Šmigovc je prečital važnej- še toekc iz pravil osrednje protitu- berkulozne lige s posebnim oziroin ( na krajevne protituberkulozne lige. j Po govoru g. ömigovea je sledila de- j bata. , | Sreski podnačclnik g. Klobčič je pozdravil v imenu sreskega načelni- ka zborovanje in obljubil, da bo šlo sresko načelništvo krajevni protitu- | berkulozni ligi v vsakem ozi.ru na roko in bo v svojem delokrogu pri- tegnilo občine k sodelovanju na ta način, da bodo morale obCinc staviti v svoje letne prorajune zneske za protituberkulozno ligo. Izrazil je mnenje, da bi se morala pravila osrednje protituberkulozne lige v to- Jiko izpremeniti, da bi ostali vsi zbrani prispevki v celjskem srezu in da bi s svojimi nepremičninaini razpolagala edinole krajevna liga. Za eventualni sanatorij bi bila v celjskem srezu prirnerna Gora Oljka. G. Šmigovc je pojasnil, da ni tako mišljerio, kakor bi mogel človek na prvi pogled sklepati iz pravil. Kakor skrbi OUZD za vse svoje zavarovanc člane v dravski banovini, bo sigur- no skrbela tudi osrednja protituber- kulozna liga za vse prebivalstvo Slovenije. Sicer pa bo krajevna liga itak razpolagala z v'sorni svojimi fi- nančnimi sredstvi. Župan g. dr. Goričaa je pozdravil idejo ustanovitve krajevne lige. Omenil je, da je v Celju cela vrsta društev in da je vsak izmed navzo- čih član najmanj 5. do 10. društev. Ustanavljajoče se društvo pa sma- tra za najvažnejše. Kot župan ima priliko videti revščino med delav- stvom, zlasti kadar prihajajo starši s svojimi jetičnimi otroki in prosijo, da bi se poslali otroci na morje ali v sanatorije, za kar pa občina nima zadostnih sredstev. Vsi prispevki za ligo naj ostancjo v Celju, da bodo lajšali tukaj bedo. V krajevni ligi naj sodeluje tudi učiteljstvo, ki ima največ stikov z otroki. Župan je za- gotovil ligi pomoC mestne občine. Tudi okoliški župan g. Mihelčič je pozdravil ustanovitev krajevne pro- tituberkulozne lige in is-totako ob- ljubil pomoč okoliške občine. Gosp. Alojz Leskošek je izjavil, da. je usta- novitev lige potrebna, da pa je pred- vsem potrebno odpraviti predpogoje za tuberkulozo med proletarijatom, to je, da se odpravijo nizke place in slabe delovne razmere, izboljšajo stanovanja in dvigne kulturni nivo delavstva. Odpravijo se naj tudi bez- nice in točilnice, v katerih gubi de- lavstvo največ odpornih sil. Po debati je bil izvoljen širši od- bor za ustanovitev krajevne proti- tuberkulozne lige, v katerem so na- slednji gy;.: mestni župan dr. A. Go- ričan, okoliški župan A. Mihelčič, sreski > sanitetni referent dr. A. Schwab, set' zdravstvenega doma dr. J. Rebernik, zdravniki dr. D. Hoče- var, dr. S. Ivic in dr. M. Kolšek, le- karnar F. GradiŠnik, prof. A. Gorup, drogerist J.s Kramar, katehet pi-of. P. Kovačič, upravitelj ekspoziture OUZD V. šmigovc, učitelj g. Srebot- njak, uradnik OUZD M. Cepin, pro- svetni tajnik I. Peršuh, trgovski so- trudnik R. Rojnik in kovinarski de- lavec E. Janežič. Protituherkulozni dnevi Jetika je najzavratnejša bolezen, ki neusmiljeno divja med vsemi slo- ji in stanovi naroda. Njena kosa ža- nje med revnimi in bogatimi in sko- ro nikogar ni med nami, ki ne bi imel sorodnika, prijatelja ali znan- ca, ki trpi vsled te bolezni v ostrej- ši ali milejši obliki. Okuženju po tej bolezni smo vsi brez izjeme izpostav- ljeni noč in dan, doma in izven do- ma. Zdravljenje in zatiranje jetike je težavno in naporno. Vendar pa je tudi jetiko mogoče zdraviti in ozdra- viti ter zajeziti njeno prodiranje. Treba je zato imeti le voljo in dobro izvedeno organizacijo, ki združuje vse niti protituberkuloznega boja in ki zbira najširše vrste naroda, tako da. ni kraja v domovini, ki bi zdrav- ljenju in zätiranju jetike ne posvečal organizirane pažnje. Tako organiza- cijo prcdstavlja. pi-i nas Osrednja protitubrekulozna liga v Ljubljani s svojimi krajevnimi protituberkuloz- nimi, ligami. Zdravljenju in zatiranju jetike mora vsa naša javnost posvetiti svo- jo skrb in pažnjo. Eden v tej, drugi v drugi obliki. Vsi pa sistematično in skladno, stremeči za skupnim ci- Ijem ~ omejitvijo jctiCnih obolcnj med narodom na najmanjše število. Mnogi imajo po svojem poklicu dolž- nost, da skrbe za higijeno stanovanj, mnogi morajo širiti splošno zdrav- stveno naobrazbo med narodom, zla- sti med mladino, mnogi imajo orga- nizacijske zmožnosti, da vse, ki ima- jo v kraju po zakonu ali po svojem poklicu dolžnost zatirati razinah je- tike, združijo v disciplinirano in po- Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igfndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 64 Toda mojster Kondelik je ostal po teh besedah popolnoma malomaren. Bil je utrujen, brez moči. Niti brigal se ni več za to. Zdelo se mu je, da je vsa njegova prožnost, telesna in du- ševna, raztegnjena kakor gumi sta- rih slap. Sedaj ne potrebuje veC Vej- varove pomoči in sočutja. Cemu, ko se je že tako utrudil? In ko je slcdnjič vendar Vejvari povedal, kar je vedel, je to zvenelo ^ čisto drugače, kakor bi zvenelo prvc- ga cine. »Ali veste, Vejvara, da nam naša mati odide iz Prage?« Rekel je to tako tjavendan, tako malomarno, brez povdarka sveže in topic novice. »Za božjo voljo, mamica?« je vpra- šal Vejvara začuden. »Kaj pa se je zgodilo?« »I, ne vera, kaj ji je prišlo na mi- sel. Na letovišče pojde . > .« »Na letovišče?« se je Cudil Vejva- ; ra. Mamica . . .?« Pogiedal je tasta z odprtimi usti i'i je vprašal dalje: »V svojem sedanjem položaju . . .?« Tcda takoj se je ustavil, kakor bi čutil, da je spregovoril neprevidno besedo. »Da, da«, je pritrdil oče Kondelik. »Dragi Vejvara, žensk vi ne poznate, tudi če niso v položaju — kaj šele, če so. Pravim, da pojde. In takoj po sv. Janezu. Jaz sam ne vein, kam bi se djal.« Vejvara ga je še vedno gledal, po- časi je zopet odprl usta in vprašal: »Ali že veste, kam pojde, dragi go- spod?« »Kaj da ne bi vedel«, je odgovoril mojster trpko, saj sem to sam oble- tal. K Crnemu Kostelcu. — Obe poj- deta. Teta Katinka z njo . . .« Sedaj je nesel Vejvara domov no- vico. Ko je s Pepico povečerjal, je za- čel ravno tako kakor njegov tast: »Ali že veš, Pepica, da gre mami- ca na letovišče? Obe gresta, teta Ka- tinka z njo. Že po svetem Janezu. Nekam k Crnemu Kostelcu, oCe je sam našel stanovanje. To se je baje navozil!« Pepica je uprla lakti ob mizo, bra- do v dlani, pogledala je Vejvaro, ka- kor bi mu hotel a z obraza brati, kar Še ni povedal ali kar šo sam ni vedel, in ni rekla ničesar. Toda ko so nje- na usta molčala, je delovala tem pridnejše njena glavica. Razen svo- j jih rjavih oči je imela še druge, one notranje ženske oči, ki vidijo, kar je nevidnega, ki vidijo skozi zid, ki znajo gledati okoli ogla in ki predro železna vrata. Pepica je mislila, mi- slila — in se je domislila. Cesa pa naj se žena ne domisli? In po tej čudni logiki, ki vlada sa- mo žensko dušo, je prišla Pepica do čisto pravega zaključka. Mamica na letovišče? No, ne, tega si ni ona sama izmislila. Tu je delo- val Še nekdo drug. Kuo drugi kot teta Katinka — saj pojde tudi proč. Aha! Oče je iskal stanovanje? Navo- zil se je? Torej vse to ni bilo urejeno v enem dnevu. Kolikor pozna Pepica očeta, je trajalo to precej dolgo. Ah, sedaj se je Pepica spomnila! Obis- kala je večkrat mainico popolnoma nepričakovano in jo je dobila bodisi pri Skrinji za perilo ali pri omari za obleko, kjer je nekaj ravnala ali iz- birala, in mamica je vselej nehala, zaprla škrinjo ali omaro in je bila kakor v zadregi. Aha! Včasih je bila pri tem tudi teta Katinka, potem pa sta obe umolknili — kakor ne bi znali govoriti. A nji, Pepici, ni nihče ničesar povedal! (Pepica si je to v duhu podčrtala.) Nihče, niti oče, ki navadno ni bil zaklenjena škrinja skrivnosti. Glej, glej! Pepica je že trdno držala za nit in je šla po nji dalje. Kaj vse to pomeni? Mamica beži pred njo! V tem trenutku se je Pepici za/.de- lo, da bi morala začeti jokati. Pred- vsem zato, ker so lastni stai-iši tako neodkritosrCni in so skrivali pred njo, kar bi slednjič morala zvedeti, pred njo, pred heerjo! In drugič, kei" mamica beži. Toda k sreči je ta jok še nekaj Casa zadržala. Zakaj v tem trenutku je razumela, zakaj mamica beži, in ukazala je očem. da naj osta- ne jo suhe. Vejvara je medtem nestrpno ča- kal, kaj poreče Pepica k tej zanimi- vi novici. Toda ker je neprenehoma molčala, je spregovoril slednjič sam: »Kaj praviš k temu, Pepica?« Pepica je sedaj dvignila brado z dlani, prekrižala je roke čez prsa, nagnila se na naslonjač in je odgo- voril a: »Fran, jaz pojdern tudi na letovi- š?.e. x\ko gre mamica — jaz ludi ne ostanem v Pragi.« Strain 2. »Nova Boba« 28. IV. 1930. Stev. 34. žrtvovalno bojno četo, mnogi imajo priliko, da utrjujejo fizično oclpor- nost, marsikdo vidi, kako slabo se pri nas še skrbi za desinfekcijo oku- ženih stanovanj, marsikdo ima upliv, da more zboljšati gmotni po- ložaj jetiki podvrženih oseb. Marsi- kdo ima sredstva, da more materi- jelno podpreti protituberkulozna stremljenja. Vsakdo ima možnost, da sodeluje pri protituberkuloznem boju. Potrebno je sarao, da napram problemu nismo brezbrižni. V dneh 3., 4. in 5. maja, ko sol nee in zrak oživljena sipljeta na zemljo novo zdravje in novo voljo do živ- Ijenja. se vrše po državi protituber- kulozni dnevi. Njib namen je vzdra- miti vsakega posameznika iz brez- brižnosti napram jetiki. V ten dneh mora vsak posameznik storiti sklep, da hoče vstopiti v organizirano bor- bo proti jetiki. V protituberkuloznih dnevih imajo naša telovadna, sport- na, kulturna in dobrodelna društva dolžnost, da svoje članstvo v eni ali drugi obliki opozarjajo na potrebo protituberkuloznega boja. Časopisje bo s primernimi članki podprlo stremljenja protituberkulozne borbe; ta dan dobre roke sipljejo bolnim in potrebnim tolažbe. Po domovini mo- ra iti klic: Dajmo deci solnca in zra- ka! Kajti deca je najbolj ogrožena. Raz prižnic naj narod sliši poučno besedo o jetiki. Po odredbi centralnih oblasti ima- jo pri protituberkuloznih dnevih so- delovati državni zdravstveni in so- cijalni uradi, zdravniki, sole, kratko vsi, ki morajo po svoji službeni dolž- nosti imeti interes na tern, da med narodom vzbudimo koristno zanima- njc za zdravljenje in zatiranje jeti- ke. Pri resnih zdravstvenih in socijal- nib problemih se pokaže globina na- rodove kulture. Pripravljajmo se, da bodo protituberkulozni dnevi dobro organizirani. Osrednja protituberkulozna liga. Jubilej urednika Vekoslava Spindlerja Mariborski novinarski klub je pri- redil v soboto častni vecer uredniku g. Vekoslavu Spindlerju, ki obhaja letos 25-letnico zaslužnega novinar- skega dela. Vekoslav Spindler spada mod one idealne novinarje iz stare garde, ki so opravljali v predvojni dobi poleg žurnalističnega tudi na- porno politično, nacijonalno in kul- tui'no delo. Tudi njemu niso bile pri- hranjene gronkobo, ki jih prinaša te- žavni poklic slovenskega novinarja. Vekoslav Spindler ni nikdar klonil, kljub vsemu si je ohranil trdno vo- ljo, žilavost in optimizem. Narod mu dolguje za neumorno, uspešno in ne- sebično delo svojo hvaležnost. Vekoslav Spindler, najizrazitejši predstavnik slovenskega novinar- stva na bivšem Štajerskem, je bil rojen 16. julija 1881 v Moravcih v ljutomerskem okraju. Gimnazijo je studiral v Mariboru in se je že t.a- krat živahno udejstvoval publicistiC- no in literarno. Kot osmošolec je bil j izključen iz mariborske gimnazije, ker je v listih ostro kritiziral vzgoj- ne metode na srednjih šol ah. Nato je študiral kot privatist in maturiral leta 1901. na celjski gimnaziji. Po maturi se je vpisal na medicinski fakulteti dunajske univerze, po od- služenem vojaškem roku pa je vsto- pil 1. oktobra 1905 v redakcijo »Do- movine« v Celju. Leta 1906. je postal urednik novo ustanovljcnega »Na- rodnega Lista«, glasila bivše Narod- ne stranke za Štajersko. Ta za ria- rodni in politični napredek štajer- skih Slovencev izredno zaslužni ted- nik je urejeval do svetovne vojne, so- deloval pa je tudi pri »Narodnem Dnevniku« in urejeval nekaj časa tu- di »Slovenske Pravice«. Med vojno je bil V. Spindler pri vojakih, ob pre- vratu pa je začel kot tajnik Narod- nega sveta izdajati »Glasnik Narod- nega sveta v Celju«. Z Novim letom 1919. je začela pod njegovim sprot- nim vodstvom izhajati »Nova Doba«. S 1. iebruarjem 1922 je prevzel re- dakeijo mariborskega »Tabora«, se- ciaj pa je clan redakcije »Maribor- skega Večernika« in stalen sotrud- nik »Jutra«. : Velike so tudi zasluge Vekoslava Spindlerja na političnem polju. Z vnemo je sodeloval pri ustanovitvi bivše Narodne stranke za Stajcrsko in se pozneje kot izredno marljiv in initijativen strankin tajnik udej- stvoval pri vseh politicnih akcijah štajerskih naprednih Slovencev ter nastopal na neštetih zborovanjih in sestankih. Po prevratu je prevzel tajništvo Jugoslovanske Demokrat- ske stranke v Celju, po preselitvi v Maribor pa je do začetka leta 1929. vodil oblastno tajništvo Samostojne demokratske stranke. Jubilant se je udejstvoval tudi , književno. Leta 1905. je izdal v Pragi ! zbirko svojih pesmi »Zapihal je jug«. Kct urednik v Celju je ustanovil in izdajal »Ljudsko knjižnico«, v kate- ri je izšlo več poljudno-znanstvenih in leposlovnih spisov. Urejeval jc tu- di »Kmečki kolcdar«. Vekoslav Spindler bo obhajal v oktobru še eden jubilej: srebrno po- roko s soprogo Matildo, ki je stala možu vedno z razumevanjem ob strani. Svojih scdmero otrok je vz- gojil strogo v nacijonalnem duhu in jiin s požrtvovalno očetovsko ljubez- nijo utrl pot v življenje. Tovarišu Spindlerju, ki ga šteje naš list med svoje ustanovitelje, iskreno eestitamo k Castnemu jubi- leju in mu želimo mnogo let sreče in zadovoljstva! DOMACE VESf I d Pairijarh Varnava je v soboto prvič posetil svojo rezidenco v Srem- skih Karloveih in je bil zelo sveča- no sprejet. Na kolodvoru ga je po- zdravil v imenu občine župan Dušan Puršelj, v pravoslavni cerkvi pa v imenu duhovšCine^ prota Jovan Jere- mic in v katoliški cerkvi župnik Bertič. Opoldne je bil prirejen v pa- trijaršiji banket, ki so se ga udele- žili pravoslavno in katoliško cluhov- ništvo, zastopniki oblasti in drugi odličniki. Včeraj dopoldne je prispei v Sremske Karlovee iz Novega Sada ministrski predsednik general Živ- kovic. Opoldne se je vršil v patrijar- šiji banket, ki so se ga udeležili mi- nistrski predsednik, vsi člani vlade in skoro polnoštevilno beograjski di- plomatski zbor. cl Pobijanje tubarkuloze in sola. Ministrstvo prosvete je odredilo: 1. naj uprave osnovnih, meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih 5ol i gredo na roko predvsem društvom, ki se bavijo s pobijanjem tuberkulo- ze; 2. naj 3. maja od 8. do 9. ure v vseh šolah prirede predavanja o tu- berkulozi, v katerih naj se poudari pomen solnca, zraka in snage kot sredstev v borbi proti tuberkulozi; p. naj 3. maja vse osnovne sole vrše dnevni pouk v prosti naravi. Preda- vanja se lahko vrše za vse razrede skupno ali posamezno po razredih. Ako bi 3. maja vreme ne dopustilo pouka v naravi, naj se to vrši even- tual no 5. maja. d Železniška nesreča v Rimskih; toplicak. V nedeljo 27. t. m. ob 3/«4. zjulraj je vozil tovorni vlak, ki je imel približno 40 vagonov, s postajc v Rimskih toplicah s stranskega na giavni tir proti Zidanem mostu. Ko jc približno polovica vagonov prevo- zila kretnico, se je tik pred kretnico iztiril vagon s petrolejem in se zaril globoko v zemljo. Nadaljni vagoni so ostali na tiru, doCim je lokomoti- va s sprednjimi vagoni nadaljevala vožnjo v Zidani most, ker strojevod- NE RAZMIŠLJUJTE! Moderna je dandanes samo svilena oblcka. Ako žclite, da bo ista dohra in cenena, pojdite v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE, in zahtevajte najiiowjSe vzorcc. Enobarvna timct- na svila v raznih nwdernih harvah m Din 23, Crcpp dc Chine Din 80, W, 108, Crcpp Geor- gette Din 135, Crepp satin Din 205. Bonuta iz- bira tafta, pralne svile, svile za podlago i. t. d. Vedno bogata zalouu in izbira. Nakup\neprisiljen. ja sploh ni opazil nesreče. Signal ne varnostne naprave so se strgale, tir pa je ostal nepoškodovan. Materijal- no škodo cenijo na približno 5000 di- narjev. Zavirač, ki je bil v zaviralni utici vagona s petrolejem, je slučaj- no ušel smrti. Na Ponikvi se je nam- reč preselil v drug vagon, kor je bila zavora na vagonu s petrolejem po- kvarjena. d Smri pod avlomobilom. V sredo popoldne se je peljal rudniški šofer Josip Simončič s tovarišema Jelar- jem in Mršnikom z avtomobilom po cesti iz Krmela proti Št. Janžu na Dolenjskcm. Pri volanu je sedel Je- lar, ki se je učil voziti. Naeiikrat je zadel avto v lesen obeestni kanton in se skotalil v potok poleg ceste. Simončič je skočil iz avtomobila in se rešil. Uršnik je dobil nude po- žkodbe, dočim je oblcžal Jelar mr- tev pod avtom. d Krava jo je zabodla. Te dni se je zagnala neka krava pri posestniku Skoku v Št. Pavlu pri Preb. v posest- nikovo ženo, jo nasadila na roge, ji razparala trebuh in vrgla preko se- be. Drobovje je ostalo k sreči nepo- škodovano. Krava je bila besna, ker so ji vzeli teleta. d Naša emigracija v februarju. Po statističnih podatkih Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu je šlo v fe- bruarju iz Jugoslavije v prekomor- ske države 1354 izseljencev. Od 1. januarja do konca februarja je šlo iz naše države 2688 izseljencev ali 509 več, nego v prvih dveh mesecih lanskega leta. Največ jih je šlo iz du- navske banovine in sicer 401, iz sav- ske 320, iz primorsko 233, iz vardar- ske 151, iz dravske 109, iz zetske 4(5, iz vrbaske 33, iz drinske 31, in s te- ritorija mesta Beograda 24. Poljedel- cev je bilo 863, kvalificiranih delav- cev 129, nekvalificiranih 147, pripad- nikov svobodne profesije 46, rodbin- skih clanov 151. V Argentinijo jih jc šlo 492, v Kanado 329, v Zedinjene- države "i58, v Urugvaj 148, v Brazi- liio 33. v Cile 20 itd. Vrnilo se jih je Sedaj je Vejvara izbuljil oči. To niso bile poslednje Pepičine be- sede in tudi Vejvara ni poslednjikrat izbuljil oči. Možje, kakor je znano, pogosto izbuljijo oči zaradi mnenj svojih družic. Morda se je tudi Vej- vari onega večera to še parkrat pri- petilo. Posledica razgovora mladih za- konskih Vejvarovih se lahko pove na kratko. Ko se je na svetega Jane^a; večer sešla cela rodbina pri skupni veČerji v slovo matere Kondelikove in tete Katinke, je bil mojster zelo slabo razpoložen. Počasi pa jc postal boljše volje in slednjič, ko je pre- mišljal o mnogih zaprekah, ki bodo nastale v odsotnosti drage gospc, je rekel, kakor bi se sam tolažil: »No, otroci, kar se tiče kuhe, že vein, kako si bom pomagal. Ne, Ka- tinki ne zaupam; pri najboljši volji bi mi lahko pokazila želodec. K va- ma bom hodil, Vejvara in Pepica, na obed in veeerjo. To sc razumc, da vama za to plačam, da mi ne bi oči- tala, da se zastonj pri vas pasem!« »To je lepo, oče«, je odgovorila Pe- pica. »Potem bo moral kuhati Vej- vara. Jaz pojdem namreč tudi na le- tovišče . . .« Tega večera, po tern odgovoru je izbuljil oCi zopet oče Kondelik, naj- bolj izmed vseh. »Jezus Marija, ljudje!« je zaklical žalostno. »Kaj pa vas je prijelo? Saj ostanem potem tu kakor Robinzon!« Vejvara je pogledal tasta tako po- mcnljivo, kakor bi hotel reči: »Saj jaz tudi, oče!« Toda ni si upal tega povedati z besedami. Pepica ga je imela v tern trenutku na mulii. XXVII. Gredo. Desetkrat — dvajsetkrat je pono- vila gospa Kondelikova v poslednjih dnevili soprogu: »Ne, stari, tebi se ni treba peljati z menoj, saj nisem otrok ali neizkušena gospodična, in z me- noj gre Katinka, poveš nama samo, kaj in kako, saj bova našli sami . . .« Toda mojster se ni dal pregovoriti. »Ne, punci, prvič gresta v svet, da se tako izrazim, in vrag ve, kaj bi se lahko zgodilo. Pojdem z vama, dru- gače ne bi imel tu miru. Delo mi ne uide. Sicer pa vse uredim in če sem že toliko časa zapravil, tudi za en dan ne bo hudo. Zjutraj pojdemo in zvečer se zopet vrnern.« Pri tern je tudi ostalo in gospa Kondelikova se ni nič več branila. Storila je vse, kar je mogla storiti, da se ji ne bi v kakem slučaju očita- lo, da je soproga silila. Naj se mu I pripeti med vožnjo ali pri povratku j karkoli, mojster ne sme niti z bese- i dico zarcžati. »Saj sem pravila, da ostani doma«, mu lahko pove s po- vdarkom. Bila je dosledna v politiki vseh gospa in drugače je bila tcrej še vesela, da pojde Kondelik z nji- raa. Zakaj kar je res, je res, z mo- žem se čisto drugače potuje. Odhod gospe Kondelikove se je zdel kakor mal dopust. Teta Katin- ka, da ne bi zaspala ali zamudila, je spala poslednjo noč pred odhodom pri Kondelikovih, potem ko je svoje stanovanje skrbno zaklenila. Ka- narčka je prenesla h Kondelikovim in je zelo podrobno povedala Katin-j ki, kdaj mu mora dati vode, kdaj v' vodo žebljiček, da bi kanarček dobro prebavljal, kdaj mu nasuti novega semena, vtakniti med žice kcščck svežega sladkorja itd. K prtljagi gospe Kondelikove je prisla tudi prtljaga Katinkina, vse koše in zavitke so zanesli v kuhinjo, da se je zdelo tarn, kakor v kolo- dvorskem skladišču. Katinka je mo- rala delati čudovite proste vaje, ako je hotela priti iz enega kota do dru- gega. Ako bi se ji le sanjalo, kaj je to turistika, pri teh svojih skokih in I 187. V evropske države je šlo s tre- buhom za kruhom 1271 naših izse- ljencev in sicer v Francijo 908. v Belgijo 321, na Holandsko 20, v Nem- čijo 5, na Luksemburško 4, itd. Od 1. januarja do konca februarja so 51i v evropske države 2303 naši izseljen- ci, med njimi v Francijo 1614, v Bel- gijo 622, na Holandsko 35, v Nemči- jo 11, v Luksembrško 6. d Avto in radio od Uudiča. V Mo- star je prišel nedavno llOletni Raj- kovič, ki je pričel glasno kričati, ko je zagledal avtomobil. Ko so mu po- jasnili, da avtomobil ženeta. voda in bencin, je dejal: »To je hudičevo delo, kako naj voda žene avtomobil?« Se- veda je bil ves trud, prepričati starca, da je avtomobil delo moderne tehnike, zaman. Mož prebiva namreč v hribih in ie bil v svojem življenju vsega skupaj samo trikrat v Mostaru. Zad- njič je bit pred 50 leti. Zato ni čuda, da je avtomobil nanj tako uplival. V Liv- nem je pevsko društvo »Sloga« pred kratkem montiralo radio-aparat Zbralo se je v dvorani precej seljakov, ki so posiušali oddajanje beograjske postaje, ki je voščila muslimanom vesele pra- znike. Večina seljakov še nikoli ni čula radia in zato so bili prepričani, da je aparat hudičevo delo. Le s te- žavo so člani »Sloge« pomirili ljudi, da jim niso razbili aparata. d Pri frripi, bronhitisu, vnetjü mandljev, pljučncm katai'ju, zaslu- zonosti nosu. sapnika, pcžiralnika in jabolka, obolenjih oCi in uses, skrhi- I mo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zname- niti strokovnjaki za ncgo zUravja svedočijo, da »Franc Jožefova« voda dobro služi tudi pri Senu in drugih nirzlicnih nalezljivih bolonzih. — »Franc Jožefova« voda se dobi v lokarnali, ilrogerijah in špecerijskih trgovinah. (I Dunajska vremenska napoved za torek 29. aprila: Severne Alpe: Na- raščanje oblačnosti, nagnjenje k ne- vihtani, toplo. Južne Alpe: Večinoma oblačno, od časa do časa deževno, plezanju bi jo Sele dobro spoznala. toplo, nagnjenje k nevihtam. štev. 34, »Nova Doba« 28. IV. 1930. Stran izCeljainokolice c Okoliški občinski svet je imel v nedeljo 27. t. m. od ^9. do VAO. do- polclne sejo pod predsedstvom župa- na g. A. Mihelčiča. Po županovem poročilu o izvršenih sklepih občin- skega sveta so bili sprejcti naslednji sklepi: Okoliška občina bo pobirala za 1. 1930. občinsko trošarino na vin- ski mošt v iznosu 25 Din od hekto- litra. Ugovori proti predpisu občin- ske trošarine na vinski mošt za leto 1929. so bili zavrnjeni. Med hišama gg. Gorjanca in Tkalčiča ob državni cesti v Gaberju bo zgradila občina kanal. Občina posveča tudi pažnjo zatiranju majskih hroščev in bo pla- ce va la za liter nabranih hroščev 75 par. c Celjski okrajni cestni odbor je imel 24. t. m. pod predsedstvom na- čelnika okrajnega cestnega odbora g. A. Miheleiča sejo, ki ji je priso- stvoval sreski načelnik g. dr.* Hubad. Okrajni cestni odbor se je na seji ba- vil izkljuCno z vprašanji cest in njih kategorizacijo ter soglasno sklenil naprositi nadrejeno oblast, da uvrsti bivše okrajne ceste med banovinske ceste I. oziroma II. reda. To je pred- vsem potrebno z ozirom na narašča- joči tujski promet v celjskem okra- ju. Naše ceste nikakor niso take, da bi mogle pospeševati tujski promet, marveč ga ovirajo. Zato je potrebno, da se oblast v polni meri pobriga za temeljito popravilo in vzdrževanje vsch bivših okrajnih cest v celjskem okraju. S tern bo zelo ustreženo i do- niačemu prcbivalstvu i tujcem, Ki prihajajo vsako leto v celjski okraj. c Ljudsko vseučilišče v Celju. Dre- vi ob csmih bo pioduval na trgov- ski šoli univ. prof. g. dr. Kamird Bu- jas iz Zagrel)a »O okuliizmu«. Pre- davanje bodo spremljale skioptične slike. Vclezanimivo predavanje bo gotovo privabilo veliko poslušalcev, zlasti ker je g. predavatelj že znan celjskcnra občinstvu po svojcm si- jajnem predavanju »Psihične razli- ke med moškim in žensko«, ki ga je imel na celjskem Ljudskem vseuči- lišču v decembrn. c Propagandno predavanje o leto- vanju na Jadranu. Opozarjam.o po- novno na propagandno predavanje o letovanju na Jadranu, ki ga pri- redi jutri v torek ob 5. popoldno So- kclsko društvo v Mestncm kinu v Celju. Predava šef Zdravstvenega doma g. dr. Rebernik. Vstopnine ni. c Celjsko pevsko društvo prirecli v soboto 31. maja v vcliki dvorani Celj- skega doma slavnostni koncert v proslavo 100-1 etnice dr. Benjamina Ipavca in 50-1 etnice Stanka Premr- la. Prosimo druga društva, da ta datum upoštevajo! c Nujna prošnja. Celjsko pevsko društvo nujno rabi Ant» Funtka tekst (libreto) opere dr. Benjamina Ipavca »Teharski plemiči«. Kdor ima knjižico, se naproša, da jo za par dni posodi. Odda jo naj g. Pecu Se- guli, strok. učitelju na meščanski šoli. c Poroka. V soboto 2(5. t. in. se je poročil br. Anton Pajk v Celju s s. Zlato Tomažičevo. Mladima poro- Cencema, ki sta bila več let marlji- va telovadca, želimo obilo sreče. — — Sokolsko društvo v Celju. < Smitna avtomobilska nesreča v Tremerju. V nedeljo 27. t. m. popol- dne je vozil lastnik avtotakse g. M. P. dva*gospoda z avtomobilom iz Ce- lja v Laško. Ko je vozil avto skozi Tremorje, so stali pred Lipovškovo gostilno na levi strani ceste gostil- ničar Lipovšek z ženo in dvema hCer- kama ter služkinja Zdovčeva s 4-lct- nim sinčkom Stankom. Zdovčeva služi v Petrovčah, otroka pa je imela v Tremerju, kamor je večkrat pri- hajala na obisk. Tudi vCeraj je pvi- šla v Tremerje in se je ravno hotel a vrniti v Petrovče. Prcd Lipovškovo gostilno se je srečala z domačimi in se z njimi pogovarjala, dočim se jc oti-ok igral okoli nje. Ko je prihajal avto in clal signal, je Zdoveeva zakli- cala sinčku: »Stanko, beži!« Otrok Pa se je zaletel z glavo v blatnik av- tomobila, ki ga je z veliko silo tre- yčil ob tla. Šofer je v naglici okrenil avto popolnoma na desno in zatlcl , ob hišni zid. Avto se je pri tern pre- cej pokvaril. Ali je šlo tudi kolo pre- ko otroka, ne ve nihče povedati. Šo- fer je naložil takoj otroka v avto in ; ga v spremstvu matere pripeljal ob petih popoldne v celjsko bolnico. Službujoči zdravnik je mogel ugoto- J viti le smrt. Otroka so nato prepelja- i li z istim avtom v mrtvašnico v Ža- lec. Tragični dogodek je vzbudil v okolici splošno sočustvovanje z ubo- 1 go materjo. i c Smrtna kosa. V Celju (Slomškov trg) je umrla 24. t. m. ga. Antonija Schmidtova, lastnica knjigoveznice, i v starosti 59 let. V celjski bolnici je ! umrl v soboto 26. t. m. 57-letni voz- j nik in posestnik Ignac Senegačnik i iz Višnjevasi jjii Vojniku, v nedeljo 27. t. m. pa 42-letni tesar Ivan Lov- ko iz St. Pavla pri Preboldu. N- p. v m.! c Tovariši učitelji upokojenci iz j Celja in okolice, Savinjske in šaleš- ke doline se vljudno vabijo, na se- stanek, ki bo dne 3. maja ob 14. pri g A. Vodeniku v PetrovCah. Pridi- tc vsi na ta majniški izlet! c Iz železniške službe. Železniški skladiščnik Jurij Jamšek je preme- ščen iz Poljčan v Celje. c Dvoje nesreč. Pred dnevi se je 23-letni hlapec Josip Grojzdek z Go- renjskega pri tesanju lesa vsekal s sekiro v desno koleno in se močno ranil. — V nedcljo 27. t. m. je kidal sin posestnika Tratnika v Homcu pri Novi cerkvi na domaCem dvori- šf5u gnoj. Pri tem je po nesrcči zabo- del 7-letnega brata Rudolfa, ki mu je pritekel naproti, z gnojnimi vilami v vrat, vendar pa poškodba k srcči ni nevarna. — Oba ponesrečenca se i zdravita v celjski bolnici. i c Ali samo deci solnca in zraka? | Poletje je pred vrati in v dnevnikih je polno člankov z agitacijo za naš Jadran. To je razveseljiv pojav, saj naj ne bi bilo Jugoslovena, ki ne bi poznal našega sinjega morja, teh temnomodrih oči, s katerimi gleda naša mlada država v široki svet. Tujce iz vseh delov Evrope in Ame- rjke je krasota naše obali že priva- bila in dnevno prihajajo novi gostje. Občine in društva se trudijo in žrt- vujejo, da pošljejo čiin \e(: dece na jug, kjer naj*se ji krepi telo in se ji plemeniti duša z lepimi vtisi. Toda ali res samo deci solnca, zraka in lepote? Ali jib niso potrebne tudi one žene, ki se'inucijo ves dan v go- spodinjstvu, v pisarnah, delavnicah? | Ne zahrepene li po modrih valovih in sapicah morja tudi možje, ki z glavo ali roko služijo ljubljeni dru- žinici kruh? Brez dvoma! Toda tež- ke gospodarske razmere zatro mar- sikomu tako željo že v kali. Zato je j Kolo jugoslovenskih sester v Celju, čjgar glavna naloga je socijalno de- lo, sprejelo v svoj program tudi od- cUh cdraslih. V svojem krasnem do- mu v Bakarcu hoCe po Tiizki ceni nu- diti popolno, dobro in domačo oskr- bo, kakor so je vajeni naši ljudje, vsem, ki si hočejo po delu privoščiti poCitka. Od 19. julija dalje je se ne- j kaj praznih mest v domu, za junij ! pa samo še 4. Zato naj se Celjani j prijavijo takoj, ker imamo mnogo j prosilcev iz di-ugih krajev. NatanC- ( nejša pojasnila daje gdč. Marija i Kernova, ki tudi sprejema prijavc j ob sredah od pol 10. do pol 11. in ob j scbotah od pol 11. do pel 12. dopol- dne v dekliški meščanski šoli. c Za izbris iz našega državljan- ; stva so zaprosili pri sreskem načel- j ništvu v Celju 54-letni pečar Her- man Plevnik, pristojen v Celje, in 37-letni knjigovez Karol Decrinis, pristojen tudi v .Celje, ker želita /;sprejcti avstrijsko državljanstvo in ^7-letni elektromonter Josip Lusker, pristojen v Sv. Peter v Savinjski do- lini, ker želi sprejeti češkoslovaško državljanstvo. ! c Na fantovskem veceru br. Pajkn I so nabrali telovadci Celjskoga Soko- j la 150 Din za zletni fond za Beograd. Iskrena hvala, Naj bi našli še več posnemovalcev. c Drobne policijske vesti. V soboto 20. t. m. ob 17. je bila aretirana v Celju 27-letna Ana J., rojena v Cari- gradu in pristojna na Presečno pri Dobju, ker se je kljub prepovedi zo- pet vrnila v Celje. Izgnana je nam- RADOVALA SE BO .%,L'/¦,¦'¦.'/¦'¦¦¦¦¦.¦*>¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦'¦¦¦¦'-¦¦''A* L 8efn jj {2k0 U;:y: opra'.a pcrilo. N^> važnsJSa stvar rt?\ pranj'/i je izbera Cv~ brega «;i;Ja. Gf«spo- dinjc, Ki se ponßSüjo »svojürrj perilcm, a<> že zdavno izbrale AlbiJ?s-2»vono mHo, ker so pri veSinratnih p'o- [ikviinb ugctoviis, dn fs ravn:;» to mi'c- iißjbrv""- in 7i^c:,'^z^ üi: obiino pcf.no in v*'v-<- dobro pere. ¦¦'-¦>> •m \¦' -*'-*\jr/>-i r>?i f¦'>¦'*$ MILO DOBIVA SE .,sy V VSAKI TRGOVIN1," reč za 5 let iz celjskega sreza. — Iz- guba: 2 metra rižastega platna za predpasnike in irn sukanec. Najd- ba: sportna čepica. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Nedelja 4. maja ob 1(5.: »Herman Celjski«. Izven. — Ob 20.: »Cariči- ne Amazonke«. Abonma. Gostova- nje mariborskega Narodnega gle- dališča. * Prihodnja nedelja v celjskem gle- j dališču. Za gostovanje mariborske- ga Narodnega gledališča, ki se bo vršilo v nedeljo 4. maja popoldne In zvečer v celjskem giedališču, vla- da veliko zanimanje. Ob lü. bo upri- zorjena drama našega ožjega rojaka dr. A. Novačana »Herman Celjski« izven abonmana, ob 20. pa znana Pai-mova opereta »Caričine Ama- zonke« za abonma. Vsi, ki so že dvig- j nili vstopnice za prvotno napoveda- i no uprizoritev »Hermana Celjske- i ga« za zvečer, naj se takoj zglasijo ¦ v knjigarni Goričar & Leskovšek. | Po svetu s Najflražji poljub, ki ga pozna svetovna zgodovina, so doživeli v Londonu v takozvanem »Albert Hal- lu« leta 1917. Vršila se je tamkaj dobrotlelna prireditev v prilog ra- njencem. Da bi prišli vojni invalid! | hitro in po ceni do večje vsote, so na- | prosili lepo gledališko igralko Maud j Lowe, da da svoj pol j ub na borzo. Igralka je privolila in določila, kdor ' plača gotcvo vsoto, ta jo sme polju- \ biti javno na cesü vpričo zbranih i množic, onega, ki plača dvojno vso- j to, bo poljubila lepotica sama. Prvi pogoj je kupil neki bankir za 11 ti- soč angleskih funtov. Dvojno vsoto od tega je ponudil vojvoda iz Saint Albana. V dvorani je zavladala tiši- p.a. Vojvoda je storil nekaj, Cesar ni pričakoval nikdo. Kot čednosten za- konski mož se je odrekel poljubu, dvignil svojega develletnega sinka in mu velol, naj poljubi igralko. s Živ pokopan. V mestu Tampico v iVJehiki so odkopali grob milijonarja Angela Traj>aga, da bi prenesli tru- plo v rodbinsko grobnico. Pri tem so opazili, da je ležal milijonar v krsti obrnjen z obrazom na dno. Zdravni- ki so izjavili, da je moral biti Trapa- go le navidezno mrtev in da je bil torej živ pokopan. Dopisi žalec. (Vajažalske gasilske ž u p e.) Pogosti požari vznemirjajo dolino in kratijo strpljenim kmetom prepotrebni nočni počitek. Kdo pa si bo upal mirno usnuti, ko ne ve, Če ne zafrfota prav to noč nad njego- vim krovom rdeči petelin. Spimo ta- korekoC le z enim očesom, vedno pri- pravljeni pohiteti na pomoč, ko za- trobi gasilski rog svojo obupno pe- sem. Votlne neprilike so pokazale potrebo smotrenega sodelovanja več gasilnih društcv pri požarih. Da se izuri moštvo v hitrem kombiniranju motornih in ročnih brizgaln, priredi žalska gasilska župa v nedeljo 4. ma- ja popoldne na Groblji pri savinj- skem državnem mostu gasilno vajo, ki se je udeleži 10 društev z motor- nimi in ročnimi brizgalnami. Prire- ditev je za smotreno gašenje požarov velike važnosti, zato se naj potrudi- jo gasilci iz cele doline, da ne zamu- de ugodne prilike, ko se lahko na- uče mnogo koristnega ter se spopol- nijo v težavnem delu gašenja poža- rov. Sokolsfvo Iz upmve Celjske sokclske župe Referenti za posamezna društva. Župna uprava je v seji 25. aprila do- ločila društvom referente, ki imajo nalogo, da se za delovanje posamez- nih društev zanimajo, da so v stiku z dotičnimi društvi in od časa do ča- sa poročajo pri sejah župne uprave o stanju v društvih: Braslovče — dr. E. Mejak, Celje — dr. Milko Hrašo- vec, Dol — Poljšak Ferdo, Gornji- grad — Smertnik Jože, Hrastnik — Poljšak Ferdo, Laško — dr. Nendl Alojz, Mozirje — Smertnik Jože, Pe- trovče — Cepin Franjo, Polzela — dr. Mejak Ervin, Radeče — Baša Alojz, Rimske toplice — Baša Alojz, Rogaška Slatflia in Rogatec — Kra- mar Josip, Šmarje — Zofka Debela- kova, Šoštanj — dr. Jože Dolničar, St. Jurij ob j. ž. — dr. Svetina Fran, yt. Pavel pri Preboldu — Pere Stan- ko, St. Peter v Saw dol. — Vajt Ciril, Trbovlje — dr. Milko Hrašovec, \'oj- nik — Bernard Vltavsky, Vransko — Sirec Drago, Zagorje ob' Savi — Poljšak Ferdo, Žalec — Sirec Drago. Slika saveznega starešine. Tvrdka »Rubens« v Zagrebu, Vlaška ulica 53 je založila lepo, umctniSko sliko sta- rešine Sokola ki-aljevine Jugoslavije prestolonaslednika Petra. Stane 50 Stran i. »Nova Doba« 28. IV. 1930. Štev. 34. FOTO PELIKAN TELEFON st. 210 CEUE flNTERURBAN Razlagova ulica — zraven hotela »Union« in hotela »Evrope« dinarjev. Enako sliko bo založHa tu- di Jugoslovenska Sokolska Matica v Ljubljani. Pi'iporocamo bratskiin društvom, da si sliko nabavijo in jo razobesijo v telovadnici ali društve- ni sobi. Društveni javni nastop. Sokolsko društvo Zagorje ob bavi priredi v nedeljo 11. avgusta javni nastop. Prijavnice za župni zlet. Župno na- čelništvo opozarja, da potoče rok za prijavo 1. maja. Poročila o Sokolskem tisku. Dasi so že zapadla, soio jih prejeli le od () drüstev. Mesečni stafistični izkazi. Prosi- mo za redno pošiljanje ])i"oz nepo- trebnih urgenc. * \Nabava slavnostnih krojev. Po- iiovrio o])ozarjaino članstvo, da si nabavi pravoCasno .slavnostni kroj. Neglede na to, da je nabava slav- nostnega kroja častna dolžnost vsa- kega člana in vsake članice, je na- bava tudi najrevnejšemu omogočena s plačevanjem v obrokih. Ne zamu- dite ugodne prilike, ne odlašajte z nabavo kroja in se v tej zadevi ja- vite pri drustvoni upravi. x Nabava novih čepic. Clanstvo, ki že ima slavnostni kroj, opozar- jamo, da si mora broz izjeme naba- viti novo predpisano čepico; nošnja stare čepice ni dopustna. Naročila sprejema društvena uprava. x Fond za poškodbe. V zadnjem Času se jc pripetilo več slučajev, da bratje in sestrc za svoje poškodbe ne morejo dobiti priznane odškodnine iz fonda za nezgode, ker niso v redu poravnali obveznosti do društva. Opozarjamo članstvo, da ima pravi- co zabtevati v slučaju nezgode od- skodnino le oni, ki je članarino po- ravnal. Zamudniki, oziroma oni, ki članarine niso plačali, nimajo pra- vice do to odškodnine. x Majniški izlet članstva. Člani in članice drustva l)odo priredili svoj majniški izlet v nedeljo 18. maja na Mrzlico. Udeležite so i/.leta polnošte- vilno! Sokolsko društvo Celje. Sport t Seinifinalna iekma SK Celje : I. SSK Maribor. V nedeljo 27. t. m. ob 16. se je vršila na Glaziji v Celju druga semisinalna tekma med celj- skim prvakom SK Celjem in mari- borskim prvakom I. SSK Mariborom. Tekmi je prisostvovalo mnogo obCin- stva, ki se je pa deloina viullo ne- sportno. Zmagali so Mariboičani v razmerju 4 : 3 (2 : 1). V 3. minuti pr- vega polčasa so zabili Celjani prvi gol. Mariborčani so nato otvorili ze- io ostro igro, ki je trajala do konca. V 15. minuti so zabili svoj prvi, v 40. ininuti pa drugi gol. V '6. minuti dru- goga polčasa so zabili Celjani svoj drugi, MariborCani v 11. minuti svoj tretji, v 20. minuti četrti, Celjani pa v 38. minuti svoj tretji gol. Sodnik K. Ochs je sodil v splošnem zado- voljivo. t Celjani v Mariboru in Ljubljani. Včeraj se je vršila v Mariboru nogo- metna tekma med mariborskim SK Želczničarjem in eeljskim Atletik SK. Zmagali so Železničarji v raz- merju 3 : 0 (1 : 0). V Ljubljani pa je zmagala bazenska družina TKD Ate- iie nad družino SK Celja v razmerju 28 : 3 (U : 2). Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 28., torek 29. in sreda 30. aprila: »Ramo- na«. Velefilm, kiso ga doslej povsod predvajali z velikim uspehom. V glavni ulogi slovita Dolores del Rio. Orkester. Književnost k Anica Černejeva: »Metuljčki«. Celje. Založila in tiskala Zvezna 1i- skarna v Celju. 5(5 strani. Cena 15 dinarjev. — Pisateljica Anica Čer- nejeva je poklonila naši mladini 35 ljubkih pesmi, v katerih razodeva avtorica poznavanje otroške duše v raznih psiholoških monientih. Pesmi preveva iskren optimizem, prisriS nost in naravno občutje. Pisane so tako, da se bodo brez dvoma. priku- pile mladini, ki jih bo rada čitala in se jih učila na pamet. Motivi so prav posrečeni in dobro izvedeni, primere prilagodene otroškenm mišljenju, jezik melodijozen, stil nežen, liričen. Mladinska literatura beleži s to zbir- ko lepo pridobitev. Zvezni tiskarni v Celju je treba šteti v zaslugo, da se je odločila izdati to novo delo za na- so mladino. »Metuljčke toplo pripo- ročamo vsem šolskim vodstvom in staršem. Dajte zbirko mladini v ro- ke, kajti imela bo ž njo veselje in vam bo zanjo gotovo hvaležna! Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepše in najceneje B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje pie- tenin po zmernih cenah. S o b a lepo meblovana, strogo separirana s stopnic, se s 16. majern odda stalnemu podnajemniku. Ogleda se lahko samo popoldne, Gregorčičeva ul. 7, II.« nad- stropje, desno. Hisa v bližnji celjski okolici (10 minut od kolodvora) se radi preselitve takoj proda za Din 45.000'—. Električna razsvet- ljava in lastni vodovod. Naslov v upr. Cisto stanovanje 2 sobi s pritiklinami in kopalnico išče starejša samostojna dama v mestu ali vili. Ponudbe naj se pošljejo pisineno z navedbo le^e, velikosti in cene na J. Pelikan, Celje, Razlagova ul. St. 1. VABILO MA IZREDNI OBČNI ZBOR Prve južnoštajerske vinarske zadruge, r. z. z o. z., v Celju, ki se vrši v sredo 30. aprila 1930 ob 2. popoldne v za- dtužni pisarni v Celju s sledečim dnevnini redom: 1. Do])olnilna voli- tev v načelstvo. 2. Slučajnosti. Ako bi obeni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 29. za- družnih pravil 1 uro pozneje drug obeni zbor, ki je brezpogojno sklep- čen. CELJE, 2G. aprila 1930. Načelstvo. USTANOVUENA lETct 1881. Celjsba posojilnica i v Celju Celje _______ v lass ni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jama poleg lasfnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000- PODRUiNICI: MARIBOR loif ANJ Aleksandrova cesta št. 11. (v lastni hiši) Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih ma- lm in vkuhan z čistim sladkorjem i kg Din S3 - Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Olavni trg — Aleksandrova ulica. Oprsniki in podveze za nogavice velika izbira kleklanih čipk in motiv/ov. Pavla SLUGOVÄ, Celje, Vodnikova ulica. Za 1. junij ali julii i šue m trisobno stanovAnje s pritiklinami tudi na pc-riferiji ali kupirn enodružinsko hišo, Ponudbe s ceno na upravo pod »Mirno«. 1-2 Poravnajte naročnino! Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije, rabite le caixio margarin maslo ki |e cenejše in boljše nego naravno surovo maslo, ker je napravljeno iz sveže smetane in rumenjaka in stane samo Din 26— kg. FRANJO SVOBODA, ZAGREB, C ulica St. 2, Za kuhanje, praženj pecenje uporabljajte piin. PLIM * je najcenejše, najčistejše9 najprio-očnejše in naj- pripravnefs® G O RI L N O SREDSTVO. Prosimo, poskusite! KOLESA.RJI - POZORI Prispcli so najnovcjši modcli koles znamkc „Waffenrad"' in „Puch" Najvecja izbira, najnižjc cene, tudi proti plačilu na obroke. m Parna vulkaiiizacija in protek- __ tiranje. Zaloga »Semperit« NalvGCja reparacliska avtopnevmatik. delavnica, velika zaloga sestavnih dciov. * Glavno ZasfopstvO: N. NEGER, CELJE, Gosposka ulica 32 S1ISS| Tft^A^-vvikV^-i^^u^^ 04* H Cenj. občinstvo vljudno opoxarjam, da imam v LrFepriCaJI6 SOS s™ji hiss v CELJU, KHÄLJÄ PETRÄ c. 37« lastno mesarijOt prekaievalnico In gosiilno pri vjelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Spccijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoCa fosip Gorenjak. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. ^ CELJE, ZAKRESUO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrcžba točna in solidna. Cene zmerne. 50-41 Samo na veBiko! If Jk V A Samo na velikof praženo in surovo, od najcenejše do najfinejše vrste nudi po najnizjih konkuicencnih cenah JLlojac Mastttak CELJE, KRALJA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalncga in špecerijskega blaga Lastna pražar»na lca\re IVIlin za dišave Urejuje Rado Pednlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.