Siev. г. Posamezna Številka stane 1 Din. V IMlMl, V MM fl№ MliTli 1S23. Leto Ll. Naročnina za državo SHSi do preklica: s) po poLti mesečno Din 1< V dostavljeni na dom mesočn i...... „ 12 za inozemstvo i mračno.......Dla 23 ss Sobotna izdaja: ш v Jugoslaviji.....Din 20 v inozemstvo....... £0 МбИрп1еШМ$2 ■ O »M fatmiioni« towrtolpaa petttaa vrata п*аИ oglasi pt Din. V— In Dim. 150, veliki oglasi sad 45 mm vl-itoe p« Dia.2 —, podana itfc po Dis. j'—. Pri veijsss aaroiUa pvpMt. Ubaja vsak da* izvremU ponedeljka la dneva po prat* nlkm ob 5. uxl zjutraj. SET Dredni&tvo It v Kopitarjevi ulioi Stev. 6/Ш. Ko-ioplsl ao ne vračajo; netrenirana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telet. štv. 50, upravn. št*. 328. P olitičen list za slovenski narod • Oprava Ja т Kopitarjevi al. 1. — Hatan poštae Uran. IJaUjaaeke it. 850 aa aareialao in «t 349 aa oglaae, •agrab Зв.ОИ, aarajev. 7563, praikeiBdeaaJ.24.7S7. Cerkev m država. Cerkvenopolitični problemi so po svoji naravi zelo delikatni in jih je zlasti v verskomešanih državah treba reševati z veliko obzirnostjo, tako v teoriji, še bolj pa v praktičnem izvajanju. Državniki, ki v tem oziru greše, povzročajo silne borbe, ki lahko omajejo državne temelje. Neroden državnik, ki se ne ozira na vest državljanov in ji napoveduje boj, je podoben požigalcu, pa požigalcu, ki vrže gorečo bakljo v zgradbo države. Cerkveno-političnih vprašanj se dnevno časopisje kaj rado dotika, predvsem takoimenovano svobodomiselno, ki pa vsa ta vprašanja obdeluje s takim šarlatanstvom, nevednostjo in zlohotnim namenom, da čitate-ljem problemov, ki se jih loteva, prav nič ne pojasni, marveč samo hujska. Le tako si je mogoče razlagati silne, skoro bi rekli nepremostljive predsodke, ki jih ima n. pr. pravoslavna javnost do katoliške cerkve. Posledica takega hujskaštva je, da se katoličani in pravoslavni niso le prav nič približali, marveč je nastala med njimi deloma prava mržnja. To pogubno razpoloženje so pa najbolj netili tisti državniki, ki so s svojimi ukrepi in nared-bami žalili čut katoličanov, ki so s svoje strani smatrali vsak tak udarec kot udarec pravoslavja proti katoličanom. Sedaj se pripravlja konkordat. Naravno, da se je naša javnost zanimala, kakšni bodo predlogi konkordatne komisije in prve objave v belgrajskem časo-isju so nam dale povod, da smo rekli, onkordata ne bo. Odkar so pa zginili z vladnega krmila ministri, ki jim ni šlo za pametno ureditev odnošajev med cerkvijo in državo, je vendar upati, da se bo konkordat sklenil. Naravno je, da se Široka javnofet zanima zlasti sedaj za vsa vprašanja, ki se tičejo odnošajev države do cerkve in predvsem koristno je, da izve pravoslavna javnost, kaj mislijo o teh vprašanjih vodilni katoliški možje in cerkveni zastopniki, in obratno katoliŠKa javnost, kako jih pojmujejo pravoslavni cerkveni krogi. Stvarne razprave od obeh strani morejo stvari samo koristiti. Zato iskreno pozdravljamo vabilo uredništva revije »Nova Evropa« na razne vodilne osebe katoliškega in pravoslavnega vero-izpovedanja, da objavijo v tej reviji svoje misli. V 1. številki letnika 1923 je izšlo pet razprav: prote Milutina Jakšiča t» Crkva u ujedinjenoj državi«), zagrebškega nadbiskupa dr. Bauerja (Katolička Crkva i država), škofa dr. A. B. Jegliča (Katolička Crkva u državi SHS), episkopa bačkega Ireneja (O našim verskim prilikama), dr. A. Korošca (Odnosi izmedju kaloličke Crkve i države). Urednik dr. K. Gjurič pa je dodal razpravo: »Položaj crkve prema državi u raznim kulturnim zemljama.« Že iz teh razprav, ki jim sledijo še druge, se da razbrati mišljenje, ki prevladuje v pravoslavnih krogih, še točneje pa je izraženo katoliško stališče v vprašanju razmerja cerkve do države. Prota Milutin Jakšič po našem mišljenju več ali manj konkretno zastopa takoimenovano cezaropapistično stališče, da mora biti cerkev nacic- Ini instrument in služiti nacionalni državi. »Vseobča cerkvena monarhija (to je vesoljna cerkev, op. ur,) je lep zamislek, ali za svet je nekaj preveč idealnega, nič pa ni slabšega kakor popačenje idealnega... Prej se bode za vse države ustvarilo mednarodno sodišče kakor ena svetovna država, tako mislimo, da je lažje izvedljivo edinstvo Cerkve na zborih kakor na monarhijski osnovi.« Tako sodi pisatelj, ki je mnenja, da je bil vzrok cerkvene cepitve zgolj pohlep po svetni nadoblasti in to od obeh strani. Pisatelj to obžaluje, želi približanje obeh cerkva, uveljavlja pa tudi tu nacionalni princip in ne verskega, ker vidi največje zlo v tem, da je »možak jugoslovanske, nacije presekan na dva dela« in vsled tega ne pride do jedinoinislija«, »brez kaierega ni edinstv a volje, moči in svobode.« Izrazita blagosl in želja po taki ureditvi države, ki bi zadovoljila vse držav- ljane in izločila medkonfesionalne boje državi, odseva iz razprav zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Oba zahtevata in utemeljujeta svobodo Cerkve. Dr. Bauer navaja čl. 12 ustave, ki določa ravnopravnost priznanih veroizpovedi pred zakonom in njihovo pravico do samostojne notranje uprave, s katerim v nasprotju pa je bilo postopanje državne uprave. Za to navaja konkretne slučaje. V objašnjenje stališča katoliške cerkve v vprašanju razmerja cerkve do države navaja tozadevne odlomke iz okrožnicc Leona XIII. »Immortale Dei mi-serentis opus« in »Diuturnum illud« z zaključkom, da je kat. cerkev povsem zadovoljna, ako državna oblast pusti njen svobodni razvoj in delovanje v njenem duhovnem področju. Za skladno delovanje katoliške cerkve in države ni ravno potreben konkordat, ker pa prihaja često do sporov, ki morejo izzvati strašne verske boje, je vendar najbolje utrditi sporazum s konkordatom, kakor ga je sklenilo toliko držav s sv. stolico. Dr, Jeglič v prvem delu svoje razprave ugotavlja, da se je Vzhod ločil od Rima iz čisto političnih razlogov, da si osvoji prvo čast in oblast za rimskimi škofi ali enako, vsaj za vzhodno cerkev, da ustvari novi Rim, medtem ko stari Rini ni imel prvenstva zato, ker je v Rimu bil prestol rimskih cesarjev, marveč ker je bil sv. Peter od samega ustanovitelja cerkve izbran za poglavarja cerkve v Rimu in je prvenstvo in poglavarstvo nad vso cerkvijo zapustil svojim naslednikom v Rimu. Pisec našteva, kar imamo skupnega in kaj nas loči. Želi, da bi se pravoslavni bogoslovci uglobili v prve veke krščanstva in vprašali svoje svete očete, kaj so mislili oni o glavnih razlikah. Zeli, da bi pravoslavni opustili mržnjo do rimskega papeža, ki jo žal pri njih tako pogosto vidimo in so jo prejeli od Grkov in se je nasesali iz protestantske literature. V drugem delu razpravlja načelno in jasno o razmerju cerkve do države sploh in do naše države posebej. Po katoliškem nauku je država v svojih svetnih poslih suverena, kakor cerkev v svojem duhovnem delokrogu. Ima pa država svoje mejs zastavljene, da ne sme prekoračiti naravnega prava, njena dolžnost je, da naravna prava priznava in ščiti. Krši torej to naravno pravi, kadar krši lastninsko pravico cerkvenih občin ali odreka staršem pravico do odgoje otrok. Tako kršenje naravnega prava predstavlja čl. 16 ustave, ki določa, da je pouk državen. Pa tudi katoliška cerkev stavlja po svoji osnovi gotove meje. Od Boga je ustanovljena in dokazi za to so za objektivnega misleca močnejši nego nasprotne trditve, zato ima cerkev pravico, da se širi po vsem svetu, in pravico do svojega premoženja, ki 'i je za delovanje potrebno, izključno pravico do svoje uprave, pravico do verouka, torej tudi pravico do svojih šol. Pač pa bi cerkev mogla dopustiti državno nadzorstvo nad svojimi šolami v vseh predmetih razen verouka, ako se doseže sporazum. Končno ima cerkev pravico do imenovanja škofov, dasi bi mogel papež pristati na to, da naznanja vladi osebe, ki jih hoče imenovati, zlasti v državi, ki skrbi mate-rielno za duhovščino, da more vlada javiti, če ima kakšne razloge in katere proti menovanju. Dr. Korošec navaja v svoji razpravi celo vrsto dejstev, kako je državna oblast kazala, nasprotstvo do katoliške cerkve in kršila celo ustavo, iz česar sledi, da cerkvena vladna politika ne stremi za tem, da bi zbližala obe cerkvi, ampak da previdno in stopnjema pripravlja in utira pot pravoslavni. Ker pa bi pravoslavna cerkev ne vzdržala odkritega kulturnega boja, zato v doglednem času do tega ne bo prišlo, pač pa se kaže, da se namerava nadaljevati zapostavljanje in šikaniranje katoliške cerkve. Konstatira pa, da se vsi cerkveni krogi ne zavedajo, kakšne namžne da imajo podzemski rovi, ki se zadnji čas sistematično kopljejo pod njihovimi nogami. To je v najkonciznejši obliki podana vsebina razprav, na katere smo se ozrli. Zanimiva je, umerjena po obliki, tako umerjena, da n. pr. dr. Bauer z ozirom na kulturnobojne poizkuse ministrstva pro-svele v Vojvodini pristavlja: «Nočem reči, da se je vse to dogajalo premišljeno v so- Reparaciji vprašanje ANGLEŠKI REPARACIJSKI NAČRT. London, 3. jan. (Izv.) Angleški načrt glede ureditve reparaeijskega vprašanja ter vprašanja zavezniških dolgov predvideva, naj se Nemčiji dovoli morntorij za dobo 4 let. Po preteku te dobe naj bi Nemčija plačeval* 4 leta po 2 miljardl zlatih mark letno, nadaljnji dve po 2 in pol miljar-di letno, nadalje pa po 3 in pol miljarde ali pa manjše vsote, ki naj bi jih določilo nepristransko razsodišče. Te vsote pa ne smejo biti manjše od 2 in pol miljarde zlatih mark na leto. Nemške obligacije naj bi se izdale v obliki 5 odstotnih bonov, ki se morejo izplačati po izdaji pod ugodnimi pogoji in ki naj po preteku 32 let dosežejo pari znesek. Ti boni naj bi bili razdeljeni v dve seriji, katerih prva v skupni vsoti 50 miljard zlatih mark bi krila plačila prvih 10 let. Druga serija bonov v znesku 17.31 miljard zlatih mark naj bi služila za kritje plačil tekom nadaljnjih 11 let. FRANCOSKI NAČRT GLEDE REPARACIJ. Pariz, 3. jan. (Izv.) Predlog, ki ga je francoska vlada predložila konferenci obsega: a) poizkus rešitve reparacij-ekvga problema v zvezi x vprašanjem zavezniških dolgov; b) določitev natančno opisane politike v svrho stabilizacije nemške marke in reorganizacije nemških financ; c) takojšnja plačila, v slučaju moratorija pa zastavnine, ki jib smatra Francija za neobhodne. K prvi točki se pripominja, da smatra Francija nemške poizkuse za nezadostne. Francija ne privoljuje v nobeno znižanje svojega deleža pri reparacijah. Francija bi razpravljala o znižanju samo v slučaju, ako bi zavezniki pristali na možnost drugačne ureditve. Po francoskem na-ziranju bi se morala izvršiti korenita reforma nemških finans pod kontrolo zavezniškega jamstvenega odbora. Ako bi nemška država ne prevzela teh obveznosti in ako bi se jih ne držala, bi to predstavljalo »neprestano zapadlost« ter bi brez vsega nadaljnjega nastopila uporaba sankcij. Francija smatra moratorij za sprejemljiv pod pogojem, da se ne nanaša na zamujena plačila in da se v zvezi s tem izv. le polastitev zastavnim Moratorij se more dovoliti največ za dobo dveh let. — Ta načrt je bil izdelan na stališču, da se prepreči vsaka nadaljnja zasedba, ki se izvrši le, ako bi Nemčija ne izvršila vseli svojih obveznosti. Za varstvo stvarnih dobav se predlaga osnovanje mednarodne komisije v Essenu za izkoriščanje premogo-kopov in gozdov. V slučaju, da se ne izvrše te dobave, bi se izvedle v zasedenem ozemlju ali v ruhrskem ozemlju re-kvizicije. Zastavnine, ki bi v enaki meri zagotovile izplačila v gotovini, so na-• slednje: 1. Pobiranje izvozne doklade v inozemskih plačilnih sredstvih, 2. zaplemba carin v zasedenem ozemlju in v večjih carinskih uradih v ruhrskem ozemlju, 3. zaplemba premogovnega davka v zasedenem ozemlju in v ruhrski kotlini, 4. prepoved plačevanja v papirnatih markah pri carinskih uradih in Bclgrad, 3. jan. (Izv.) Naš atenski poslanik Balugdžič je došel v Belgrad. Njegov prihod je v zvezi z odnošaji med našo državo in Grško, kakor tudi z notranjim položajem v državi. Znano je namreč, da je Balugdžić pristaš demokratov in dn ima velik vpliv na dvoru. Kaditega je bil njegov prihod sprejet nesimpatično med radikale!. Poslanik Balugdžić je najprej posetil zunanjega ministra dr. Ninčića in nato njegovega pomočnika Ncšič«. Pri tem poeetu vražni nameri proti katoliški cerkvi.« Želeti je samo, da bi te razprave pazno pre-čitali in resno premislili predvsem državniki, ako imajo res dobro voljo, da se ohrani mir državo in cerkvijo. na pariški konferenci. premogovnem davku, kar bi vseskupaj dalo eno milijardo zlatih mark. Ako bi Nemčija ne izvedla tega načrta bi nastopile avtomatično nastopne sankcije; 1. Vojaška zasedba distriktov Essen in Bor-hum, kakor tudi dela ruhrskega ozemlja, ki ga določi maršal Foch. 2. Postavitev kordona vzhodno od zasedenega ozemlja. ITALIJANSKI NAČRT. Pariz, 3. jan. (Izv.) Italijanski načrt jt* razun nekaterih podrobnosti glede izdaje bonov skoro fdentičen s francoskim. Nemčiji naj se dovoli moratorij dveh let v zvezi z zastavninami. Nemčija bi najela v kratkem roku posojilo 3 miljard zlatih mark. Stvarne dobave naj bi se nadaljevale. Garancijski komite naj bi nadzoroval izvedbo nemške finančne reforme. Kot zastavnine predlaga Italija: t. Vzdrževanje kontrole nad izvoznimi in uvoznimi dovoljenji, 2. Uprava izven mej Porenja se izroči neposredno zaveznikom, 3. Nadzorstvo državnih gozdov, 4. Nadzorstvo nad državnimi ruhrskimi premogovniki. FRANCIJA, BELGIJA IN ITALIJA PROTI ANGLEŠKEMU NAČRTU. Paris, 3. jan. (Izv.) Angleški načrt je konferenčne kroge presenetil, francoske in belgijske pa očividno razočaral. Rim, 3. jan. (Izv.) Listi pišejo proti angleškemu načrtu zlasti, ker zahteva zapadlost italijanskih depojev pri angleški banki v višini pol miljarde zlatih lir in ker grozi na podlagi tega načrta Italiji nevarnost, da bi bila pri razdelitvi reparacij znatno prikrajšana. Listi izajvljajo, da je angleški načrt nesprejemljiv in napovedujejo, da ga bo konferenca odklonilo. 0!>-enem napovedujejo, da se bo Francija približala italijanskemu načrtu. London, 3. jan. (Izv.) Bonar Law Je' izjavil včeraj, da se je angleški predlog glede plačevanja nemških reparacij objavil z izrecnim pritrdilom Polncareja. Popolnoma je neutemeljeno, da ne potrebuje Anglija nobene odškodnine. Odškodnino potrebuje, četudi ne tako nujno kakor druge države, in računa ž njo. Parts, 3. jan. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji ministrskega sveta je poročal min. ppredsednik Pomcore o angleškem načrtu. Ministrski svet je ugotovil, da pw-menja angleški načrt znatno znižanje francoskih zahtev, da prinaša številne roke brez vsakih zastavnin ter da pomenja odstopanje od bistvenih določil versaillske mirovne pogodbe. London, 3. jan. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Londona, da bo francoska vlada angleški predlog glede nemških plačil ztv vrgla. NOBEN SPREJEMLJIV PREDLOG. Pariz, 3. jan. (Izv.) Današnja seja konference je bila otvorjena ob 15. Francoski ministrski ^ :-?dsednik Poinraré je kritiko-val angleški predlog, nakar je bila konferenca ob četrt na 18. prekin jena. Razgovori se bodo nadaljevali. Doslej Se ni bil stavljen noben predlop, ki bi nudil možnost sporazuma. je poročal, da obstoji upanje, da so bodo vsa sporna vprašanja med nami in Grško kakor n. pr. vprašanje svobodne luke v solunskem pristanišču, rešila v najkrajšem času med obemu vladama. Ob tej priliki se bo rešilo tudi vprašanje naših narodnostnih manjšin na Grškem, zlasti šolsko m cerkveno vprašanje, ker je doslej Grška nastopala proti vsem svobodščinam v šoli i« cerkvi. Grška nain gre na roko v vprašanju carin in prevoza tgr so spravlja la na- Razmerje med Grčijo in SHS. BALUGDŽIČ V BELGRADÏJ. - GRČIJA ŽELI VSTOP V MALO ANTANTO. Stran 2. SLOVENEC, cfnô Î. januarja IÏÏ53. Btev. & klonjenost v zvezo z namenom, privesti Grško v malo antanto. Povodom prihoda poslanika Balugdžića so tudi govori o njegovi politični misiji v tej smeri, vendar pa prevladuje mnenje, da bi si mala antanta naprtila samo veliko breme z Grško. Sodi se, da bo to mnenje prevladalo tudi v naših merodajnih krogih in da bo Balugdži-čev trud ostal brezuspešen. Govori se tudi, da se je sprožilo vprašanje vstopa Grške v malo antanto vsled rodbinskih zvez med našo in grško dinastijo. Preliminarni mir v Lozani. Lausanne, 3. jan. (Izv.) Vprašanje Mo-sula je otvorilo v zadnjih dneh predmet zasebnim razgovorom med prizadetimi delegati. Sporazum se ni dosegel, ker vzlia-jajo Angleži in Turki na svojem stališču, Turki bržkone tudi v bodoče ne bodo mnogo odnehali od svojega stališča. Radi tega se bo v Latisanni sklenil bržkone samo preliminarni mir ter pogodbe glede morskih ožin in drugih manj važnih vprašanj, rešitev vprašanja Mosula in drugih težjih problemov pa se bo odgodila na poznejša pogajanja, pri katerih naj bi se sklenil končnoveljavni mir. Poroča se, dri so se od obeh strani stavili predlogi v tem smislu. Mobilizacija v Turčiji. London, 3. jan. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Smirne, da so mobilizirani štirje letniki turške vojske in da je pričakovati vpoklicanja dveh nadaljnjih letnikov. Mala antanta proti Itëazarski. Praga. 3. jan. (Izv.) Češke Slovor, poroča in Pariza, da so tamkajšnji poslaniki (Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije predložili poslaniški konferenci kolektivno noto, v kateri protestirajo proti mažar-skemu zakonskemu predlogu o ureditvi vprašanja varstva države, vojaškega davka in vojaške službene dobe. Praga, 3. jan. (Izv.) Od pristojne strani se potrjuje, da se namerava izvesti de-marša male antante v Budimpešti. Ne trdi se, da je mazarska vlada kriva zadnjih dogodkov, pač pa, da je za nastale razmere odgovorna, ker jih trpi. Češkoslovaški listi navajajo z ogorčenjenm vesti Friedrichovih listov, ki napovedujejo za pomlad mažarsko akcijo v Bratislavi, Košicah in Komarnu. Mažarski fašisti. Bndimpešta, 3. jan. (Izv.) Kakor poroča neka mazarska korespondenca, je sprejel včeraj državni upravnik Horthy pred-sedništvo mažarskih fašistov v avdijenci, v kateri je podpredsednik fašistovske organizacije dr. Pornvanszky obrazložil program te organizacije. Državni upravnik Horthy je sprejel poročilo zelo dobrohotno ter je ob tej priliki povdarjal potrebo skupnega tlela nacionalnega tiska. Oboroževanje K-fcske. Dunaj, 3. jan. (Izv.) Nekaj dni že krožijo na Dunaju vesti, da je mažarsko poslaništvo na Dunaju pošiljalo orožje iz Avstrije na Mažarsko. Češkoslovaška vlada, ki je za to zvedela, jo baje podvzela pri avstrijski vladi diplomatične korake. K temu se poroča, da gre za strojne puške iz Italije, ki jih je mažarsko poslaništvo poslalo v Šopronj ter jih tamkaj oddalo v neki vojašnici. MASARYK NA SLOVAŠKEM. Praga, 3. jan. (Izv.) Predsednik Masa-ryk je danes odpotoval v Tatra-Lomnice na Slovaškem, kjer bo ostal več tednov. žalostno stanje prehrano. Belgrad, 8. jan. (Izv.) Danes je bila od 5. do 7.30 zvečer seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o poročilu ministra za socialno politiko glede prehrane pasivnih krajev. Ministrski svet je sprejel nučelo, da se razdele živila v nekaterih krajih brezplačno. Položaj je v Črni gori ter v nekaterih krajih Bosne in Hercegovine zelo resen. V zadnjem času je bilo poslanih v te krajo 120 vagonov koruze in kraljevih 50 vagonov koruze ter drugih živil. Živila, ki jih je poslala vlada, bi se imela prodajati po nabavni ceni. S tem bi pa prebivalstvu ne bilo pomagano, ker živil ne more kupovati. Kje so fondi? Ministrski svet jo imel za brezplačno razdelitev živil samo tri vire na razpolago, in sicer fond ministrstva za socialno politiko za prehrano pasivnih krajev, kraljevo ustanovo in končno predlog, ki ga je stavil nedavno dr. Marković, da se naj za pasivne kraje preskrbi hrana iz dohodkov sekve-striranih posesti in reparacij. Da je prvi fond popolnoma izčrpan, je poskrbel bivši minister za socialno politiko dr. Žerjav, ki ga je razdelil n e v e s e k a m. O tretjem fondu se ni moglo razpravljati, ker se nahaja minister dr. Markovič v Hercegovini. Radi tega se je odgodilo končno sklepanje po povratku dr. Markovića, ki bo predložil obširno poročilo o položaju v krajih, kjer strada prebivalstvo. Nerodnosti na zagrebški drž. direkciji. Zatem se je razpravljalo o poročilu ministra za promet. Govorilo se je o zagrebški direkciji. Po poročilu ministra za promet dr. Velizarja Jankoviéa je bilo sklenjeno, da se dosedanji ravnatelj Franié in njegov pomočnik inž. Klodič postavita pred sodišče radi raznih zlorab in zanemarjanja dolžnosti, vsled česar je nastal sedanji koč- ljivi položaj v zagrebški direkciji. Za vršilca dolžnosti v vodstvu zagrebške direkcijo je imenovan g. Vrbančić, za njegovega pomočnika pa Ivan Franić-Požežanin. Muslimani odklonjeni? Nato se je razpravljalo o vstopu muslimanov v vlado. O tej zadevi niso ministri podali nobenih izjav, gotovo pa je, da je za poverjenika za socialno politiko v Sarajevu bil medtem imenovan radikalni poslanec Stjepan Kobasica. Ako se'upošteva, da so muslimani zahtevali to mesto zase, se mora verjeti razširjenim vestem, da radikalci sploh nočejo sprejeti muslimanov v vlado, Zavlačevalna politika napram Italiji. Končno se je razpravljalo o našem zunanjepolitičnem položaju. Dr. Ninčić je i ponovno zastopal stališče, da je treba na-1 pram Italiji voditi politiko čakanja, dasi ; smo na ta način že doživeli fiasko. Ako ] ne bo italijanska vlada ratificirala rapall-skega in st. margheritskega sporazuma do 7. februarja, bo naša vlada zahtevala ratifikacijo pri Društvu narodov. Brezplačne karte za časnikarje. Ministrski svet jc tudi danes razpravljal o brezplačnih železniških voznih kartah za časnikarje. Sklenjeno je, da bodo časnikarji tudi odslej dobivali brezplačne karte 2. razreda za enkratno vožnjo, uredništva pa bodo dobivala stalne karte, ki se bodo morale podaljšati vsak mesec. Po izjavi ministra dr. Jankoviča ni ta sklep definitiven ter se bo predložil novinarskemu udruženju, da izreče svoje mnenje. Kakor je minister izjavil, bo šel časnikarjem na roko in skrbel po možnosti, da bo dobil vsak časnikar brezplačno stalno železniško karto 1. razreda. Na seji ministrskega sveta so bili odobreni krediti ministru za promet in ministru za javna dela. Belgrad, 3. jan. (Izv.) Po seji ministrskega sveta se je notranji minister dalje časa razgovarjal z novinarji in je med drugim izjavil, da bo izšel proglas radikalne stranke jutri ali pojutrišnjem. Proglas bo sestav.jen r;a podlagi vladnega komunikeja ter se bo v njem navajalo delo radikalne stranke pri sestavi raznih zakono\ Proglas bo tudi omenjal vzroke razpada koalicije z demokrati. Notranji minister je nadalje izjavil, da je vprašanje velikih županov rešeno in da bodo ostali na svojih mestih kljub vsem drugim vestem. Glede pokrajinskih namestnikov in pokrajinskih poverjenikov je izjavil, da se nahajajo v 1 i k v i -d a c i j s k e m stanju in da so prevzeli obveznost, da likvidirajo po štirih mesecih in da izroče vse svoje posle velikim županom, ki bodo dobili namesto dosedanjih poverjenikov nadzor '.vene referente. 0 Belgrad, 3. jan. (Izv.) Za jutri jc zopet sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri se bo ponovno sklepalo o proglasu demokratske stranke na volivce. Proglas je že gotov, vendar pa ima odstavke, s katerimi niso zadovoljni niti desničarji niti levičarji. Gotovo je, da bo še precej truda, preden se obe struji zedinita glede končne redakcije proglasa. Radi te zadeve se je vršil sestanek Pribičevičevih pristašev. Na tem posvetovanju je Pribičevič na-glašal, da je treba iz proglasa odstraniti vsake pomisleke glede revizije ustave, ker da so njegovi pristaši na Hrvatskem končno tudi zadovoljni s centralizmom. Istočasno so imeli posvetovanje tudi pristaši Ljube Davidoviča. Nasprotno temu stališču je Davidovié zastopal mnenje, da je treba o ustavi govoriti z največjo rezervo, ker se je na svojem agi-tacijskem potovanju prepričal, da demokratski pristaši niso bogvekako veliki prijatelji ustave. V Macedoniji in v južni Srbiji ima velik vpliv avtonomi-stično gibanje, ki ga mora stranka vpo-števati, a! o noče dobiti kak mandat. Razen tega je uaglašal, da ,je treba v proglasu najoslrejše protestirati proti preganjanju uradništva. KREDITA TREBA! Belgrad, 3. jan. (Izv.) Finančni minister je ponovno pozval predsednika fin. odbora dr. Veljkoviča, naj skliče čimprej sejo finančnega odbora radi kreditov iz ameriškega in notranjega posojila. Sodijo, da seje finančnega odbora ne bo še kmalu. Trst, 3. jan. Na jutrišnji seji ministrskega sveta se sprejme sklep o upravni razdelitvi novih dežela. Stvar je pa že odločena, in sicer glasom »Agenzie Štefani« nastopno: 1. Tridentinska Benečija tvori eno provinca z glavnim mestom Tridentom in 10 okrožji, 2. Goriško se združi z videm- sko pokrajino In ostane Videm glavno mesto; Gorica dobi podprefekturo, vojaško divizijsko poveljstvo ter razne šolske in gospodarske urade. »Po asimilaciji slovenskega življa, ki prevladuje na Goriškem« — poroča Štefani — »utegne Goriška postati provinca.« — 3. Tretjo pokrajino tvori Trst s Tržičem, Miljami in delom Krasa. 4. Južna Istra s sedežem v Pidju tvori četrto pokrajino. Vse slovansko Primorje se torej razkosa na tri dele na najneprirodnejši način z edinim namenom, da se zaduši slovanski živel j. Politične vesti, -}- Občni zbor Kmetske zveze na Vrhniki so je vršil na Silvestrov večer in so se ga delegati udeležili polnoštevilno. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Stanov-n i k. Po občnem zboru se je vršil shod Kmetske Zveze, ki je bil dobro obiskan. Dvorana Rokodelskega doma je bila polna. Poslanec Stanovnik je poročal o parlamentarnem delovanju Jugoslovanskega kluba in vladnih strank ter na podlagi proračuna dokazal, kako bi se v državi ne smelo gospodariti. Občinstvo je zlasti zanimalo poročilo o Blerovem posojilu, s katerim so vladne stranke javnosti sipale peska v oči in je minister Pu cel j obljubljal železnico, ki s tem posojilom ne bo nikdar zgrajena. Urednik S m o d e j je obrazložil stanje vo-livnega gibanja in programe strank, ki se ga udeležujejo. Burno odobravanje je sledilo govoroma. Zborovalci so dejali: Vse za SLS, stranko poštenosti in doslednosti, boj pa vsem političnim sleparjem! -f Novomesto. Zborovanje zaupnikov SLS za sodni okraj Novo mesto je bilo v torek izborno obiskano, dokaz, kako se ljudstvo zaveda važnosti bodočih volitev. Dvorana Rokod. doma je bila polna naših najboljših mož. Poslanec Gostinčar je pojasnil pol. položaj in navduševal zaupnike, naj pogumno stopijo v boj nasproti centralističnim strankam. Dala so se prva navodila za podrobno delo v vol i vnem boju. -f Lep shod se je vršil na Silvestrovo v Podzemlju, ki ga je priredila SLS. Cerkvena hiša je bila pretesna in zborovanje se je moralo vršiti na prostem. Zborovalci, katerim je poročal tajnik Munda, so glasno obsiojali politiko samostojnežev. Po končanem shodu se je ustanovila Kmetska zveza. Kakor izgleda, bodo samostojni pri prihodnjih volitvah prešteli svoje pristaše v Podzemlju na prste. -f Pravi politični Variété uprizarjajo v sedanji predvolivni dobi naši če-stiti liberalni starini. Kot glavna točka nastopa stara baleteza »Slovenski Narod«, ki se producira v prav eksotičnih plesih. Pred nekaj časa navdušena pri-stašinja zagrebškega kongresa, hrvatske in slovenske avtonomije ter nedeljivosti Slovenije, se je zdaj v gracioznem kolobarju zopet znatno približala svoji stari velesrbski simpatiji. Sploh koketira na vse strani in je resno zaljubljena tudi v nekega gospoda, katerega je preje kot sovražnika jugoslovanske države hudo črtila, da ne omenjamo neštetih drugih njenih idealov: Puclja, Hribarja, Zupaniča, Sajovica, gospoda Lenarila in tako dalje. Sploh atrakcija prve vrste ta neumorna staruha, ki deli na vse strani komplimente. + Neozdravljiva bolezen. — »Jutrov« uvodničar od razula radikalno-demokrat-sko koalicije sem zopet dan na dan piše o klerikalni nevarnosti ter o potrebi anti-klerikalnega naprednega bloka. V kleri-kalizmu vidi največjega sovražnika države, ker »dobiva svoja povelja iz Rima«, smatra A. V.: Spomini na Kreka. Par glos. (Dalie.) Na delo krščanskol Radi sodimo človeka po uspehih Ker mu ne vidimo v srce, hočemo, da nam delo pokaže. No, Krekov biograf bo imel veliko opravka, ko bo zapisoval njegove zasluge in dobra dela. Ne bojim se reči. da je bil Krek delavec, ki je bil Bog ž njim. Koliko je storil v podrobnem delu za posameznike, se odteguje našim očem. Scjal je semena Kristove ljubavi v morje življenja, ako dobrote ni videla ribica, jo je videl Gospod. Čisto Kreku podobno je, da je na Dunaju interpeliral ministra za enega kamniškega cestarja. Da se je verska zavest med nami dvignila, je pač zasluga zadnjih dveh škofov, in Krek je v oni postni pridigi, ko je vzkliknil, da je sedaj veselje biti katolik, ta pojav po pravici podaril gorečnosti škofovi: a škof je gotovo radosten gledal na takega pomočnika v vinogradu, ki je z zgodnjim nastopom omejil razmah socialne demokracije, in ki je kot krščanski agitator razgibal deželo do zadnje koče. Milo se stori človeku, ko se zmisli, kako je mož, ki se je lotil navidez Sisi-fovega dela, to izvrševal do konca kakih 25 let brez prestanka. Ni ga več izpustilo. In rastel je in bil dobre volje. Tudi oči-ščevalo ga je. Ko bi se bil obrnil po svetu, bi morda sedaj imeli genija za luksus. Tako pa je izvršil ogromno delo. Statistika, ako bo mogoča, bo naštela najmanj 3000 shodov in dvakrat toliko člankov. Obiskovalcev pa je bilo brez števila, ki so prihajali kakor Finžgar po dobro misel ali po kaj še bolj koristnega. Ljudstvo hoče imeti korist od dobrih idej. Lahko trdimo, da jc imel Krek tudi v tem oziru prav srečno roko. Kar jc vsa-dil, vse se je prijelo in še danes dobro uspeva. Edino konsumi so propadli razen ljubljanskega, ki ga je sam osnoval z dc-lavcj in ki jc ostal kot matica za nov čvr-stejši razvoj te narodnogospodarske panoge. Koliko skrbi in veselja jc imel z delavskimi hišicami! Dvakrat me jc vzel s seboj, ko je šel gledat, kako napreduje delo in kako ugajajo stanovanja. Prepričal se je, kako je z vlago, solncem, zrakom, lesom, ometom, barvo; nikoli bi se ne brigal tako, ako bi delali njemu. Mogoče je prišla od njega misel kranjski hranilnici, da je nekaj hiš sezidala za delavske sloje. Sploh je pokazal povsod, da se krščanski način posebno v tem loči od drugih jalovih sestavov, da ne čaka na državo ali njen polom, ampak takoj pomaga, če ne more veliko, pa vsaj malo, da vsakdo čuti • že pri prvem stiku zdravilno moč ideje Lueger je na shodih socialističnemu geslu: »Die Arbeit hoch!« dostavljal hudomušno: »wenn sie ein anderer macht!« Zdi se, da velja isto tudi za našo socialno demokracijo. Sprva je bila nenarodna, pravzaprav nemška, in kljub aksiomu: vera je privatna stvar, protiverska. Njena vera je bila Pfaffenspiegel in njena etika Knigge. Dobila pa je z Etbinom Kristanom izvrstnega govornika, ki ji je dal slovensko frizuro. Zelo mi je bil všeč mladi mož s svojim temperamentnim nastopom. Samo pregosposki se mi je zdel za delavce, a v glasu se je pojavila včasih neka odur-nost, ki je kazala, da tega človeka ne blaži vera. Pozneje sem videl, da stremi tudi po pisateljski slavi najvišje stopnje, a je radi nepoetićnega monizma, zlasti zraven Cankarja, le neroden mehanik in bur-žuazno-socialistična dvoživka. Šele z Dr-moto, ki ga smemo prišteti Krekovim učencem, se je socialističnim inteligentom odprlo nekaj smisla za vero. Vse pa kaže, da bo tudi pri nas moral kdo drugi storiti, kar je socialna demokracija obljubovala. Agitator. Koliko domačnosti in poezije spremlja Kreka med delavce! Koliko srčne vznesenosti je med nje zanesel! Značilno je, da je kako idejo prej povedal delavcem in delavkam, pozneje šele inteligentom in bogoslovcem. Že omenjeni vzklik v postni pridigi, da je veselo biti katolik, jc v dunajskem parlamentu času primerno podaljšal, da tudi nese biti katolik, es zahlt sich aus, Katho-lik zu sein, kar je učinkovalo kakor So-bieskega raketa. Največji trud je imel s svojimi izleti na kmete. Ti shodi so bili vzajemna šola, kjer si je v stiku z ljudstvom in duhovščino pridobival novih misli, spoznaval osebe in razmere in kontroliral teorijo. Pri tem pa je videl vso domovino. Ni bilo shoda kakršnegakoli, da bi ne bil užgal poslušalcev. Ni mi znano, ali so mu kdaj katerega razbili nasprotniki, V Kostanjevici menda ni mogel na prostem priti do besede. Le enkrat sem ga videl brez pozitivnega uspeha. To je bilo 1. 18%. na socialističnem shodu v Kazini. Govorila je sodruginja Nôtscher z Dunaja o desetih božjih zapovedih, ki jih ne izpolnjujejo kapitalisti, seveda ni nič omenila, da veljajo tudi za socialiste. Med govorom se je prikazal Krek na odru in se priglasil za besedo. Sodruginja je govorila eno uro in ni bilo videti, da bo tisti dan nehala. Ko je načela šesto zapoved na ciničen način, se je utrgalo, nastal je šum, pretep in beg iz dvorane. Takrat sem prvič videl tudi Tebe, najbolj Tebe, dr. Janko z brado kakor metla — bila je prvi pridelek — kako so Te polipi aretirali, ker so Te dolžili, da si s palico tepel socialiste. Res si bil delal medklice, a tepel nisi nikogar. Moje osmo-šolstvo pa je groza obšls. ko sem videl v Svetu razdor. (Dalje.) Stev. 2. SLOVENEC, dne 4. januarja 1923. Stran 8. demokratsko stranko za bojevnico >svobode duha« in kliče pod njene peroti vsa količkaj svobodomiselna piščeta po Sloveniji. Zadnjič je vabil pod zastavo svobode misli univerzitetna profesorje, ki pa za to zastarelo idejo očividno nimajo več nobenega smisla. Zdaj se obrača na kmetijace. Zdi se pa, da tudi tukaj ne bo imel uspeha, ker kmetijaci so pač svobodomisleci najčistejše sorte, si pa pred volitvami ne upajo na dan a tako parolo, ampak bi rajši pograbili kar kakšno »klerikalna« geslo, da se rešijo poloma. Kako bodo Zajedni-čarji na »Jutrov« poziv odgovorili, se pa še ne ve. Najbrž so tudi oni že zdavnaj zgubili staro korajžo na klerikalnega zmaja, tako da bo naš slovenski Kornb s svojimi antiklerikalnimi blodnimi idejami ostal sam. Kaj se hoče, treba se je udati v usodo, kajti antiklerikalizem na celem svetu ni več v modi. Če hoče »Jutrov« uvodničar imeti vsaj še nekaj političnega vspeha, naj ustanovi kakšen slovenski Ku-Klux-Klan, ki bo veliko bolj vlekel nego njegovi desetkrat pogreti antiklerikalni žganci. 4- Dr. Vošnjak za radikale. V bel-grajski »Pravdi« čitamo: »V Belgrad «ta_ prišla zastopnika »kmetijaca« gg. Rajar in Pucelj. Te dni se je' v imenu »kmetijaca« pogajal s Pašićem tudi dr. Vošnjak, in sklenil za svojo skupino in za sebe nekak sporazum. Včeraj so celo govorili, da je Vošnjak obetal radikalom skupno kandidatsko listo s »kmetijaci« za volitve v Sloveniji. Ta vest izgleda nemogoča.« — Bei Gott und bei die »kmetijaci« ist ailes moglieh! . + »Ideje« radikalne stranke. Pod tem naslovom piše belgrajska »Pravda«: »Radikalsko časopisje je začelo širiti ideje, ki naj jili vsebuje volivni proglas radikalne stranke. Te ideje so: .1. Država naj se imenuje Srbija in srbski grb in srbska državna zastava naj zopet prideta do veljave; 2. državni jezik bodi srbski in cirilica; 3. »oblasti naj se odpravijo in uvede naj se najstrožji centralizem; 4. v kazenski zakonik naj se sprejme paragraf, na podlagi katerega bo mogoče kaznovati vse politične organizacije, ki stoje na verski ali plemenski podlagi. — Te ideje, nadaljuje »Pravda«, so izzvale v vseh političnih krogih silno vznemirjenje. Predvideva se, da bodo radikali s svojo nemogočo in bedasto politiko res pritirali državo do meščanske vojne.« — Mimogrede bodi omenjeno, da je te »ideje« objavila dne 31. decembra belgrajska »Tribuna«, pol-Tiradno glasilo Pašičevcev. + Sporazum med radikali in džc-rnijetom. Belgrajski listi javljajo, da je sklenjen volivni sporazum med radikali in džemijetom, znano muslimansko organizacijo v Južni Srbiji. 4- Belgrajčanov ne marajo za kandidate v Vojvodini, ker imajo svojih domačih kandidatov dovolj, če ne celo — preveč. H- Časnikarjev ni! Kakor smo že javili, bodo nastopili v Vel. Bečkereku Protičevci proti Pašičevim radikalom. Pfoti listu Protičevcev so hoteli Paši-čevci ustanoviti svoj list. Ponujali so lepe plače, a kljub temu niso mogli najti — kakor javlja »Banatski Glasnik« — v Belgradu niti enega časnikarja, ki bi bil prevzel uredništvo lista, -f Italijanska ekspanzija v Albaniji. Italijanski listi poročajo, da je albanska vlada poverila agentu '.»Italijanskega zavoda za trgovsko in kolonialno ekspanzijo« (s sedežem v Milanu) nalogo, da organizira trgovske zbornice v Skadru, Draču, Va-loni, Korči, Elbasanu in Tirani. Zbornice bodo podrejene generalnemu ravnateljstvu za trgovino, kateremu načeluje agent gori imenovanega italijanskega zavoda Gaspare Guga. V kratkem se sklene italijansko-al-banska trgovska pogodba na temelju največjih ugodnosti. Albanska vlada je sklenila, da sii pomaga iz sedanje težke finančne in gospodarske krize na ta način, da proda gozde, rudnike in petrolejske vire —-seveda čakajo na to v prvi vrsti Italijani. + Potovanje avstrijskega kanclerja v Pešto. Kancler dr. Seipel odpotuje v Pešto v spremstvu miuistra vnanjih zadev dr. Griinbergerja in večjega števila referentov. Odtod sklepajo, da se bodo vršila v Pošti važna trgovsko-politična pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. š Nevarno je obolel general Maister v Mariboru. Nahaja se v domači oskrbi. š Dvojčka ua železniški progi. Na železniški progi med Blanco in Sevnico so to dni našli trupli novorojenih dvojčkov. Sedaj iščejo mater. š Pijančeva smrt. 40 letni Jože Vrančun v Zibiki je vosoval pri kuhanju žganja. Nato so jo skolovratil v iistnjak spat, kjer so ga zjutraj našli mrtvega. š Igra narave. V Loki pri Zusmu jc neka krava vrgla tele, ki je imelo 2 glavi in 4 sprodnje noge, zadnjih nog in ropa pa ni imelo. 8 Mlada žrtev otročje lahkoinišljenostl. V bližini Celja je 8 letni Pavšek ustrelil 31. dec. 1922 z revolverjem v 5 letnega sosedovega sina Franceta Drvarja in ga zadel v trebuh. Fantka so prepeljali v ljubljansko bolnišui-oo, kjer jo 2. t. m. ob 6. zvečer umrl. š Tatvine, V Mariboru so bila ukradena kolesa: Fraucn Hnbjančiču, vredno 6000 K, Francu Šnntelu, vredno 8000 K in Kurtu Thulmannu, vredno 4000 K; v Col ju pa gostilničarju Ivanu Wuthu kolo, vredno 6000 K. — V Zidauom mostu je bilo delavki Bezeušok ukradenih 440 K. »Zasebni nameščenci, za Vaš denar gre!« »Organizator« z dne 20. decembra 1922 opozarja pod gorujim naslovom zavarovance Pokojninskega zavoda na proglas, katerega so »Združeni zasebni nameščenci-? z;« Slovenijo in Dalmacijo z dno 12. decembra 1922 objavili po ćn-sopisu v Sloveniji in Dalmaciji. Ta proglas Združenih zasebnih nameščencev jo podpisalo s polnimi imeni 24 tovarišev, ki so predstavniki in funkcijonarji raznih strokovnih organizacij zasebnih nameščencev. Ljudje okoli »Organizatorja: skušajo v svojem glasilu podpisauce predstaviti kot eksponente političnih strani», dočini se sami predstavljajo volilcem Pokojninskega zavoda pod iirmo :Strokovna in nadstratiknrska lista*. Mi ugotavljamo: 1. Da so >Strokovno in nadstrankarsko listo« ni upal nihče od zasebnih nameščencev podpisati s svojim polnim imenom; 2. Da so to listo podpisali s splošnittia firmama »Klub privatnih nameščencev Delavske zbornice v Ljubljani« in »Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v L j ubijanje Ugotavljamo nadalje, da tvorijo iKlub privatnih nameščencev delavske zbornice: no od ua-meščcaccv iiroljcue, temveč celo proti njihovi volji od vladnega zastopnika kot eksponenta politično stranke imenovane osebe. Ti protežiranci razumevajo svoje naloge kot člani Delavske zbornice na ta način, da rušijo stanovsko organizacijo zasebnih nameščencev. Zveza društev privatnih uameščencev, pa še danes sploh no obstoji. Vkljub vsemu trudapol-nemu prizadevanju se »organizatorjem« te zveze še ni posrečilo pridobiti za ustanovitev potrebnega števila. Ta namišljena zveza povdarja na zunaj strokovno in nadslrankarsko stališče, v resnici pa hoče biti pomagalka v izvrševanju namenov gotove politične stranke. To našo trditev potrjuje članek: »Volitve v pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani«, objavljen v »Organizatorju r z dne 5. oktobra 1922. V tem članku pravijo »Organizatorji« izrecno v drugem odstavku: v V zmislu svojega programa opušča zveza (društev privatnih natneščeneov Slovenije) za enkrat vso delo v raznih panogah splošno gospodarskega in političnega udejstvovanja«. V četrtem odstavku istega članka pa nadaljuje: :S tem se je Zveza depolitizirala in prepoveduje do itn dalj nega aktivno in јатпо splošno politično delo eksponentom svojth organizacij?. S tem »organizatorji« sami jasno povedo, da »za enkrat« javno ne bodo nastopili kot politiki, pač pa bodo tembolj ta i no delovali Da to, da se njihova politična misija posreči pri socialnih institucijah. Tako torej zgleda ujihovo nadstrankarstvo! Nasproti trditvi »Organizatorja«, da za Združenimi zasebnimi nameščenci« ne stoji nobena strokovna organizacija, ugotavljamo, da so tovariši, ki so podpisali proglas »Združenih zasebnih nameščencev« predstavniki raznih strokovnih organizacij, katerim se je pridružilo po večini tudi članstvo onih organizacij, katere, šteje •»Zveza-: za svojo. Celo funkcionarji teh poslednjih so spregledali nakane »organizatorjev«; okoli »Zveze« ter so se pridružili poštenemu stremljenju »Združenih zasebnih nameščencev«. — Akcijski odbor »Združenih zasebnih nameščencev«. — Papeževa božična okrožnica, katero smo mi objavili v ekscerptu po nemškem prevodu, je, kakor trdijo francoski listi, v neki točki bistveno napačno iz latinščine prestavljena, oziroma prevod ima dodatek, ki ga v izvirniku sploh ni. Izvirnik namreč govori o »pisanem miru, ki še ni realiziran«, italijanski prevod v »Osservatoro Romano« pa govori o »miru, ki je poostril in takorekoč legitimiral duha maščevalnosti.« To pa je ravno tisto mesto, ki so ga francoski listi tako hudo kritizirali. Odgovornost za to konstatacijo prepuščamo francoskim listom, ker nam latinsko besedilo še ni na vpogled. Take netočne prestave pa res lahl :o povzročijo neprijetne zmede. Taka netočnost se je primerila svoj čas tudi pri nemški prestavi sloveče socialne enciklike Leona XIII, ki je bila na dveh mestih po smislu napačno prevedena. — Prosvetne zahteve v Sloveniji. Ob nastopu nove vlade so poslanci Jug. kluba Dr. Korošec, Dr. Hohnjec in Šleulj ministru prosvete obrazložili obupno stanje prosvete v Sloveniji v budžetnem oziru. Predvsem so zahtevali, da se nujno pomore si. univerzi, ljudski šoli, zasilnim šolani, tečajem za ženska ročna dela in omogočijo katehetske plače, ki so zastale že od 1. I. 1921. — Intervencija je doslej uspela, da je otvorjen pri delegaciji v Ljubljani kredit, po katerem se plačajo razne zastale obveznosti, katehetom se v smislu sklepa višjega šolskega sveta plačajo ure od 1. I. 1921 do 30. VIL 1922. Plače se počnejo nakazovati v kratkem. Š. — Žužemberk. Po sestanku zaupnikov SLS, ki se je vršil na Novo leto in na katerem sta poročala g. Mrak in tajnik Mun-da, se je ustanovil pripravljalni odbor za okrajno Obrtno zvezo. Navdušenje za to prepotrebno stanovsko organizacijo jc veliko. Za predsednika .je bil izvoljen g. Skrbé ml., za tajnika g. Kastelic, kot odbornika pa gg. Lavrič in Škinder. — Obrtniki Žužemberka in okolice vsi v svojo organizacijo, — Obrina zveza. — Boj s »klerikalizmom«, kakor ga oznanja »Jutro«, se pojavlja v tej-ie kulturni obliki: Dne 30. decembra m. 1. sta napadla dva brez dvoma »J utrovi * kulturni skupini pripadajoča gospoda na Dunajski cesti v Ljubljani redovnico, bolniško strežnico. Po grdi psovki je eden izmed elegantno oblečenih gospodov dejal tovarišu: »udari prokleto babo!« in jo s palico udaril za tilnik, da je več dni čutila bolečine. To se je zgodilo ob belem dnevu, ob 3. uri popoldne. Kdor še ni vedel, kaj pomeni »Jutrov« poziv na »boj za osvoboditev slovenske duše od rimske oblasti», bo sedaj zadostno poučen. Če mu tak »duševni napredek Slovencev» ugaja, naj so kar zapiše v »J utrove« falange. Iz srca radi pa priznavamo »Jutru«, da obstoja med nami »globoka kulturna razlika«. Hvala Bogu! — Napad jugofašistov va zupnišče v Planini pri Rakeku. V noči med 1. in 2. januarjem točno opolnoči je tolpa jugofa-sistov-demačinov v Planini napadla zupnišče. Deset velikih deloma do 1 in pol kg težkih kamnov je priletelo v sobe, katerih okna so obrnjena na cesto. Vse osebe, ki so to noč spale v župnišču so bile v veliki nevarnosti, da jih težko kamenje smrtno zadene. V spalno sobo g. župnika je padel tik poleg postelje tako težak kamen, da je razbil ne samo šipi zunanjega in notranjega okna, ampak tudi močno žaluzljo, ki je bila med obema oknoma. Zdrobljenih je 20 šip, zelo poškodovanih 10 oken; posebno župnijska pisarna je zelo trpela. — Odkar so je v Planini pojavil Sokol, Planinci nimajo več ponočnega miru. Rjovenje, razgrajanje, vpitje, po&ebno okrog župnišča in okreg uglednih pristašev SLS traja pogosto tja di> jutranjih ur. Med raznim drugim rjovenjem je čuti posebno klice: Živijo »Orjuna«. Da so sokoli-fašisti, o tem ni dvoma. Sokoli-fašisti so že prej napovedovali, da nastopijo po fašistovskem načinu z Meloni za narode. Prstaši SLS — tudi g. župnik — so malo prej prejeli sporočilo: pripravljeni smo, da nastopimo po fašistov-skem receptu. Toda laški fašisti se ne skrivajo v temni noči, bi nastopajo iz oči v oči, planinski fašisti so pa junaki teme, izvršujejo svoje vse obsodbe vredne čine iz zasede in ko dovrše svoje žalostno delo — zbeže. Tako so storili to pot ob napadu na župnišče. — Planinski orožniki so se za stvar zavzeli. Upajmo, da zločince doleti zaslužena kazen. Orožnike naprešamo, naj še kaj več store v zaščito nočnega miru. Kako to, da v Planini ni ti i kake policijske ure? — Prevoz o JudenbUrgu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka. Začetkom maja leta 1918 je med vojaštvom bivšega slovenskega 17. pešpolka v Judenburgu na Šajerskem nastal upor, ki je zahteval 6 žrtev. Te so bile po zadušenem uporu na podlagi razsodbe prekega sodišča ustreljene in pokopane v skupnem grobu na pokopališču. v Judenburgu. Da počastimo spomin teh slovenskih vojakov, ki so v lx>rbi za svobodo in v odporu proti avstrijskemu nasilju izgubili svoje življenje, se je osnoval v Ljubljani peseben pripravljalni odbor, ki sestoji iz bivših vojakov 17. pešpolka. Ta odbor namerava skrbeti za prevoz zemeljskih ostankov ob priliki tega upora ustreljenih vojakov iz Judenburga v domovino. Odbor hoče tudi skrbeti, da se preostalim priznajo primerne preskrbnine. Da se pripravljalni odbor razširi in izpopolni in tla se ugotove vse potrebne predpriprave za prevoz, ki mora biti veličastna manifestacija za našo svobodo, vabimo vse bivše vojake in častnike bivšega 17. pešpolka, ki hočejo pri tem delu sodelovati, na informativen sestanek v posvetovalnico mestnega magistrata v Ljubljani na dan 5. t. m. Dobrodošli so nam tudi pismeni nasveti. — Pripravljalni odbor. — Finančni minister carinikom« Ker razne pritožbe zaradi neverjetnega postopanja nekaterih carinskih organov napram potujočemu občinstvu nikdar niso prenehale, je izdal finančni minister ukaz carinikom, naj se vzdržujejo nepotrebnih sekatur občinstva in naj zaradi par dolarjev in frankov no spravljajo cele države ob njen ugled. Zlasti priporoča finančni minister carinskim organom vljudnost napram državljanom zavezniških in prijateljskih držav. — Ta ukaz je jako umesten, ampak če bo kaj zalegel, je drugo vprašanje. — Vprašanj« Marijinih kongregacij na srednjih šolah na Hrvatskem. Novoime-novani poverjenik za prosveto m vero na Hrvatskem dr. Bosanac je poslal vsem ravnateljstvom srednjih in višjih sol okrožnico, ki slove: ^Vprašanje Marijinih kongre-agcij je cerkveno politične narave, ter se mora zato rešiti sporazumno med državno in cerkveno oblastjo. Zato s tem odrejam, da morejo kongregacije v šolskih zavodih do končne ured'4-e tega predmeta nemoteno dalje delovati na listi način, kakor so delale do tukajšnjih odredb, s katerimi se je učencem na nekih zavodih prepovedalo sodelovanje v kongrogacijah, dokler se ne izpolnijo stavljeni pogoji. Ob enem naznanjam, da sem odredil potrebno, da se čim preje začno o tem predmetu dogovori med državno in cerkveno oblastjo.« — Deponiranje najemnin pri političnih oblastvili mesto pri sodiščih. Zagrebške «Narodno Novinot z dno 2. januarja 1923 razglašajo uaredbo pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo z dne 2. januarja t. L štev. 101.887, po kateri se č.len 16 pravilnike za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 80. doc. 1921 spopolujuje tako, da je najemnik dolžan, za primer, akp se z lastnikom hiše ne sporazumi o visokosti najemnine, plačati dosedanjo najemnino in ima veljati nova nujem nina, ki naj jo določi sodišče, od prvega dne prihodnjega meseca, ko je bila vložena prošnja za določitev najemnine. Ce lastnik noče sprejeti najemnine, jo najomnik lahko založi pri upravnem oblastvu. Te najemnine bo tedaj v Sloveniji zalagati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju pri mestnem magistratu, v drugih krajih pa pri okrajnem, glavarstvu in ne več kakor do sedaj pri sodiščih po določbah $ 1425 o. d. z. — Begunje. Na novega leta dan se je tukaj poročilu gdčna Ida Sturm, hči veleposestnika in hotelirja, z g. Francetom Legatom iz Losec, sedaj inženirjem v železni tovarni v Vitkovieah na Češkoslovaškem. — Pristojbine za nakaznic« v gotovini. S 1. januarjem 1928 naprej so pristojbine za poštne nakaznice no plačujejo več v znamkah, nmpak v gotovini (k pristojbinam za poštne nakaznice se šteje naknznina in izplačil ina). — îz lïadohove vasi nam poročajo: Na sejmu dne 2. t. m. je bilo najmanj tisoč glav goveje živino. Kupcev pa ni bilo. še celo Lahov nismo opazili, dasi s svojo visoko stoječo liro jnko lahko kupujejo pri nas. Tudi kramarji niso kaj prida prodali in je bil ves sejni bolj mrtev ko druga leta. Zima je nenavadno mila. Koze so še pasejo, kar je vsekn-ko nekaj nenavadnega za mesec januar. — Odobreni šolski knjigi. Pokrajinska uprava je odobrila učno knjigo: «Zgodovina za meščanske šole, II. del. Novi vek. Spisal Josip Brinar.« cena vezani knjigi 18 Din. Založila Jug. kujigarnn. — Dalje je pokrajin, uprava odobrila šolsko knjigo -Marija Stn-art", Schillerjeva tragedija, ki jo je z uporabo ^egnnrjevega prevoda poslovenil Oton Zupančič. Cena 12 Din. — Novi znaki za ncuniformirane javne straže. Po nare.dbi ministrstva za gozde in rudnike je izdala pokrajinska uprava za Slo-veuijo nove zuake za ueuuiformirane javne straže. Novi znak .ie 8 cm visok in 6 cm širok, na vnanjo stran izbočon, porlolgasto-obel ščitek iz medi. V sredi ščifka se nahaja drž. grb, ob strani je 1 cm širok napis in sicer na levi v cirilici «Javna straža«, na desni pu v latinici «-Javna straža«; grb iu napis sta na vininjo stran izbočena. Znak je nositi vidno na levi strani. Raba doslej veljavnih znakov so s.l. februarjem 1928 ukine in se po tem terminu ne smejo več rabiti. Zapriseženo ču-vajno osobje dobi znak, ki stane 5 Din pri pristojnem o!;r. pol. oblastvu. — Brezposelnost v Italiji. Glasom uradnih podatkov jo bilo koncem novembra m. i. v ](iiliji 854.288 brezposelnih oseb, za 33.227 več nego v oktobru. Tekom decembra je brezposelnost- nedvomno znova narasla, a sedaj pridejo zraven še tisoči odpuščenih državnih nameščencev, policajev itd. Mussolini z mrzlično vnemo išče novih možnosti za izse-ljovanje. Dolgo Italija tolikih tisočev brezposelnih ne prenese. — Krvavi izgredi ob razpustu kraljeve policije v Italiji. Povodom razpusta kraljevo policije v Italiji, ki se stopi z orožništvom, so se po več mestih pripetili krvavi izgredi. Najhuje .jo bilo v Turinu, kjer se je uprlo približno 200 stražnikov, ki so napadli sedež fašja Nastopili so orožniki, ki so jim pomagali fašisti. V bojih jo bil ubit çu fašist, nakar so fašisti ustrelili štiri že razorožene stražnike. Drugih oseb je bilo ranjenih 15. Zjutraj so se demonstracije ponovile, a ni bilo prelivanja krvi. — Y Neapolju so kralj, stražniki istotako napadli prostore fašja in zažgali opremo. Fašisti in orožniki so nato obkolili uporne stražnike, jih razorožili in zaprli. Nemiri so bili tudi v Parmi, Piei in Genovi. — Zgradba palače francoskega poslaništva v Belgradu. Francoski senat je odobril potrebni kredit za zgradbo lastne palače za francosko poslaništvo v Belgradu. — Štrajk v Slavonskem Broda. V fabrikî za vagone štrajka nad 1000 delavcev. — Do štrajka je prišlo, ker zahteva fabrika akord-no delo, delavci pa ua to niso hoteli pristati. — Tatvina na državui železnici. Pri kovaču Ivanu Kogovškn na Trati sta služila France Šlibar in Jože Ribnikar, ki sta na. Kogovekovo prigovarjanje šla z njim krasi v skladišče državne železnice v Dravi je in so ukradli skupno blaga v vrednosti 4500 K; Ko-govšek je pa še kupil od vojaške straže železa v vrednosti 4000 K. Obsojeni so bili: Ko-govšek na 4 mesece, Slibar na 3 tedne, Ribnikar na 14 dni težke joče. — Čevlje kunnjte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »Peko« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana, Breg 20. f,322 Gospodarstvo. g Nov kovani denar v ItaltjL V Italiji izdajo za 100 milijonov lir nikelnastih novcev po 1 in 2 liri ter po 50 centezimov. Ravno tako izdajo nov bakreni drobiž. g Draginja na Ruskem. Po poročilih, ki so prispela z Ruskega, je stal due 21. septembra 19S2 v mestu Krasnojarskem v Sibiriji pnd (16.38 kg) pšenične moke 19 milijonov rabljev, krava 95 milijonov rabljev, en funt (41 dkg) mesa 600.000 rabljev, šivalni stroj .45 milijonov rabljev. Stran 4. ■ ••■• ' ••«■■■ '■■"■ • '•■ • . -j. . SLOVENEC, 'dne '4. januarja 1933. Slav. 3. K Kolik« je Rusija nakupila ▼ CeSkoelo- xafiki. Vrodu-st blaga, katerega je kupila Rn s i,i si od januarja .07, Italija 27Л5, London 24,54, Newyork 528.25, Pariz 38.50, Praga 16.20, Dunaj 0.0075, n.a. K 0.0076, Bukarošt 3.05, Sofija 3.50, Bel-grad 5.60, Varšava 0.03, Holandsko 208.50. Ljubljanske novice. l j Pogreb tov. Ludovika Tomažiča ilne 3. januarja je dokazal kako priljubljen je bil mladi, tako nepričakovano umrli vzorni mož. Ob 3. uri popoldne je blagoslovil rajnikov prijatelj šentpeter-ski župnik g. P e t r i б njegove zemeljske ostanke pred hišo žalosti na Hrvatskem trgu. Združeni pevci »Ljubljane« in »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«? so zapeli »Usliši nas Gospod!« Razvil se je nato v resnici veličasten pogreb. Za križem je igrala vojaška godba, nato sta korakala zastavonoši praporov Orlovske podzveze za Slovenijo in šentpeterskega odseka-: za njima >o korakali v velikem številu Orli v kroju, za njimi so šle gojenke Lichten-turnovega zavoda, odbor SKSZ z zastavo sv. Mihaela, šentpeterska Prosveta z zastavo, članstvo Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov z zastavo. Vencev je bila cela vrsta, ki so jih nosili zastopniki društev in korporacij, kakor Jugoslovanske tiskarne, faktorjev Jugoslovanske tiskarne, venec ravnatelja Jugoslovansko tiskarne Karla Čeča, dalje venci litografskega oddelka Jugoslovanske tiskarne, knjigoveznice KTD, osebja Jugoslovanske tiskarne in elektrarne Jugoslovanske tiskarne in Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Pogreb je odkorakal v župno cerkev sv. Petra, v kateri je župnik Pctrič z asistenco odpel libero in ■n t p žalo mnogoletnega blagoslovil truplo. Sentpeterski cerkveni zbor se je z lepo žalostinko poslovil od svojega vestnega iu marljivega pevoa. Pogreb je na to odšel na pokopališče k Sv. Križu. Za mrtvaškim vozom je šlo silno veliko po-grebcev. Ob grobu se je po cerkvenih molitvah poslovil v imenu šentpeterskega orlovskega odseka br. Langus, po-vdarjajoč rajnikove zasluge za Orlovst-vo v splošnem in še posebno za šent^ petersko Prosvoto in šentpeterski orlovski odsek. Pogrebci so se na to razšli v zavesti, da je bil izročen materi zemlji veren, pošten in iskren mož. R. I. P.! lj Prosveta гн Stolno župnijo ima danes ob pol devetih zvečer sejo v Jugoslovanski tiskarni, i 1.i Mačje godbe v Ljubljani. Zadnje čase pogosto dobiv'aipo poročila, da prirejajo gotovi ljudje mačje godbe kar v središču Ljubljane, nc da bi v to poklicane oblasti nastopile proti njim. Vsled nerazumljive strpnosti od strani merodajnih oblasti. postajajo mačji godci naravnout nesramni. Na novega leta dan ob 11. nri ponoči so zasedli mačji godci kamne pred stolnico in priredili nemoteno mačji koncert. Odločno zahtevamo, da policija stori svoj dolžnost in v bodoče zabičani teko neokusno razgrajanje. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevska vaja za ženski zbor je danes v četrtek, dne 4. t. m. ob četrt na 7. uro zvečer. Skupna pevska1 vaja za ves zbor pa je v petek, 5. t. m. ob isti uri. Pevska vaja jo namenjena za nastop v Celju in ?.a koncert Pevske zveze, zato polnoštevilno! Odbor. lj Sestanek članov društva državnih pisarniških uradnikov se vrši v petek dne 5. f; m. in ne v soboto, kot je bilo pomotoma pri-občeno. lj Zveza uradniških vdov in sirot naznanja svojim članicam, da se vrši redna mesečna seja v četrtek 4., t. m. ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Vse članice se vabijo, da se seje v obilnem številu udeleže, ker se bo naznanilo, kdaj se bo razdelila podpora. — Odbor. lj 3000 dinarjev nagrade. Dne 29. novembra ob 17.45 nri sera bil z» Bežigradom pb neznancu napaden in oropan večje vsote denarja. Ker je bil denar erarieen, sem vso škodo erarju sam takoj pokril in sem s tem iz-gubil skoro vse svoje premoženje. Zato ob-, ljubljam onemu, kdor izsledi roparja, nagrado 5000 dinarjev. Podporuéniî: Fran Malgaj. lj Z nožem sunil je 8. oktobra 1922 Lojze Žitnik Jerneja Modica v hrbet in ga je nevarno poškodoval. Žitnik je bil obsojen na 6 tednov ječe. . lj Napad nn policijskega strsižnika. Ker je napadel policijskega stražnika Franceta Jurjevca v službi in ga zagrabil za prsi in «a psoval z raznimi psovkami, je bil I rance Stopar obsojen na 1 mesec zapora. Viču je bil ukraden fotografski aparat. •— Mestnemu ubožcu Emilu Pirnatu je ukradel neznan žepar denarnico, v kateri je imel revež 35 K. — Policija je aretovala 1. 1879 rojenega tatu Franca Otorepca, kateri je o božičnih praznikih okradel v Ljubljani več strank in se vtihotapijal v hiše. Prosveta. pr Nove Evropa Izšla je prva številka letošnjega letnika, ki objavlja cerkveno poli-lieue članke. Za 2. številko obljubuje med drugim objavo rnrpravo dr. Grivca «Katolič-ki verski problem u Jugoslaviji«. 3. štev. bo slovenska številka z razpravami dv. Pitami-ca, dr. M. Dolenca, dr. Jož. Basaja, .lanka ,To-vana, dr. J. Mohoriča in dr. Kud, Andrejke. Izhaja trikrat na mesec in stane letno 150 Din, polletno 80 Din in četrtletno 50 Din. Cona posameznim številkam 6 Din. za inozemstvo 8 Din. Naroča se: Zagreb, Preradovičev trg št. 9. pr IT. simfonični koncert Zveze godbenikov za Slovenijo. Kakor je bilo že objavljeno. priredi Zveza godbenikov za Slovenijo v ponedeljek, dno 8. januarja svoj II. simfonični koncert. Na programu so to pot: Dvorak: Simfonija D-duv, Novak: Slovaška sui-ta in, Čajkovski,i: Klavirski koncert b mol s spremljevanjem orkestra. Pri koncertu sodeluje naš domači umetnik, pianist g. Anton Trost iz Dunaja. Koncert dirigira g, Niko Štritof. — Predprodaja vstopnic se prične z današnjim dnem v trgovini Glasbene Matice ,v poslopju Filharmonične družbo na Kongresnem trgu. Sedeži so po Din 20, 18, 15. 12, 10, 8 in 6; stojišča po Din 3, dijaška po Din 2. pr Slovenska Filharmonija — oživljena? (Zveza godbenikov za Slovenijo.) Grajalo se je že mnogokrat javno, da imamo v Ljubljani premalo simfoničnih koncertov kljub stalnemu opernemu orkestru, ki je zadostno velik in izvežban za prirejanje takih koncertov. Septembra meseca se je ustanovila Zveza godbenikov za Slovenijo, ki smatra za svoj glavni kulturni cilj upel.iati sčasoma simfonične abonement-koncerto ter matinejo po znižanih cenah, da razširi zanimanje za simfonično glasbo tudi med revnejše sloje. Komaj mesec dni po ustanovitvi je Zveza priredila svoj prvi koncert (10, 11, 1922), ki je imel kakor znano velik moralen, а žal slab gmoten uspeh. Čisti dobiček je bil tako malenkosten, da, razdeljen na 45 sodelujočih članov, niti od daleka ni predstavljal primerne odškodnine za njihov velik trud, da bi pa od tega preostal še kak znesek za nakup notnega materijala, o tem za enkrat ni moglo biti govora. Zveze se je ob tej priliki polotil pesimizem glede na bodočo koncerte (8. 1., 5. 2., 5. 3. itd.), katerega se bo otresla le takrat, kadar ji bo zasigurana zadostna tuja denarna pomoč. Odbor Zveze se je podrobno iufor-miral o delovanju in uspehih «Zagrebačke Filharmonije^ ter je zvedel, da je ista popolnoma oproščena vsakega, občinskega davka za svoje simfonične koncert?, da ima za isto dvorano, kurjavo in razsvetljavo brezplačno na razpolago in da jo zagrobška publika prav izdatno podpira. To je z ozirom na velike re- žijske stroške prav velikega pomena. Upati in pričakovati bi bilo, da bodo šli Zvezi tudi ljubljanski merodajni krogi na roko, posebno, ker je take in enake pomoči skoro potreb-nejša kakor pa Zagrebaèka B'illmrmonija. Primerno in hvalevrodno bi bilo posebno za nai^c denarne zavode, da bi isti priskočili Zvezi z izdatnimi podporami na pomoč. Le na ta način bi bilo Zvezi omogočano premagati vso težkoče ter si sčasoma nabaviti, kulturni stopnji naše bele Ljubljane primeren in dostojen arhiv, vsebujoč dela modernih slovanskih mojstrov. Vsi drugi premožnejši, glasbo ljubeči krogi pa bi lahko Zvezo izdatno podprli s pristopom kot ustanovni člani k Zvezi (enkratni prispevek Din 250) ali pa kot podporni člani (s četrtletnim prispevkom Din 15). Vse tozadevne prijave naj so blagovoli doposlati na Zvezo godbenikov za Slovenijo, Ljubljana, kr. operno gledišče. Dana je prilika, du današnja jugoslovanska Ljubljana dokaže, da ima več smisla za to kulturno institucijo, kakor каје pa imela stara avstrijska Ljubljana za Slovensko Filharmonijo. pr V nedeljo, dne 7. januarja 1923 dopoldne ob desetih zboruje v pevski dvorani Glasbene Matice Zveza slovenskih pevskih zborov. Popoldne ob štirih pa se vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert, na katerem nastopijo sledeči zbori: Glasbena Matica v Ljubljani, glasbeno društvo «Ljubljana«, pevsko društvo «Slavec«, pevsko društvo «Ljubljanski Zvon«, pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev, pevski odsek šentjakobskega naprednega društva in njegov orkester, pevski zbor bralnega društva iz Tržiča in pevsko društvo «Zvon« iz Trbovelj. Združeni zbori pojo tudi Adamičev koral «Ti, ki si nas ustvaril« s spremljevanjem fanfar nmzikn dravske divizije. — Vstopnice se dobo v Matični knjigarni na Kongresnem trgn — Preskrbite si jih takoj! _ Orlovski vestnik. Savinjsko orlovsko okrožje priredi duhovne vaje v Nazarjih 6. in 7. januarja. Vodili jih bodo domači gospodje. Vplivajte člani odsekov, da so jih tudi drugi fantje udeleže. Začetek je v soboto popoldne in sklep 7. januarja. Fantovski večer šišenskega Orla se vrši danes, dne 4. i. m. pri br. Borštnarju. Bratje naj pridejo polnoštevilno. Začetek točno ob pol osmih. Prihodnja redna telovadba je zopet v petek, 5 t. m. iu potem redno ob običajnih dneh. Bog živi! Odbor. ~ SLA50ST? SLABO SPANJ t:? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali sc večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellcrjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obkladkc, prav tako koi kosmetikum za uste, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! Z omolom in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 208 Din in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUCjEN V. JTLLER. STUBICA DONJA, Elzatrg št. 134, Hrvalsko. Službe išče! Mlad gospod s tfjfovsko izobrazbo v lu-in inozemstvu, govori več j«likov, epe. cicloo angleško, ilče službe pri kakem večjem podjetju kot KORESPONDENT «11 kaj «ličnega. — Cenjene ponudbe pod ^-Trgovec« na upravo lista. Zakonca brez otrok JSčeta ~ mesto HIŠNIKA ^ v mestu ali okolici. - Naslov t>ovc uprava »Slorenćac pod številko 51. Samost. modistinja Slovenka, z. 2 letno prakso na Dunaju. IŠČE mesta v domovini. — Ponudbe na upravniStvo lista pod štev. 63. Stavbeno parcelo ležečo ob glavni ceati, v smeri od Zgor. ŠiEke proti Dravljan;, prodam. — Naslov pove upravniStvo i.Slovencai pod JI. 64. Knjigovodja - bilancist z večletno prakso, išče službe. — -Cenj. ponudbe pod: PERFEKTEN na upravo lista. t Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš najboljši, srčnoljubljeni soprog In oče devetih otrok, bral, stric in tast, gospod Mihael Rade fupan, trgovec, gostilničar h zaupnik S. L. S. po kratkem trpljenju stooči ob '/jlO. uri v Gospodu zaspal, Predgrad. t. jan. 1923. Žalujoči ostali. kupim vsako množino. — Ludovik lier-lič, LJubljana, na FriSkovcu. GUMIJEVE PETE iu PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d„ ZAGREB, WII.SON TRG 7. VRTNAR uslužben pri juž. 2el„ želi stanovanja v kaki vili ali hiši z vrtom, da bi v svojem prostem času oskrboval vrt po vrhu stanarine. - Pismene ponudbo na Benjamin GREGORC, Strmi pot Me*. 6. v KOPRIVNICI зе odda a 1. majem 1933 ^rednost imajo oni, ki so zmožni tajništva. Plača po dogovorit. — Cerkveno predstojništvo, 5698 ввввввававвввввавваввивввв Iščem gospodično k dvema otrokoma (2 in 3 leta). — Ponudbe pod «Vzgojiteljica 564K na upravo lista, ввввавававвававввввввввваа Pridno, samostojno KUHHRICO s p r e j m o za takoj na grajčini HRIB-TU PALICE pri Kranju. Mladenič s premoženjem milijona, želi znanja v svrho ženitve r gospico, . katera ima trgovino ali dobro stoječe posestvo. — Ponudbe na upravo rSlovenca« It. 1119. Podjeten mladenič, »lar 27 let, a premofrenjem 400.000 kron, se želi priženiti na kmetijo, gostilno ali mlin, — Fonuub* • / opisom razmer na upravo lista pod ziukorn rReinpst 75<-. шваааввввваааа ■ nai trgovina v prijaznem, večjem mestu Jugoslavije, z zalogo in vsem inventarjem jar NAPRODAJ. -Ш: Potreben kapital 100.000 Din. — Ponudbe: Pošt, predal 5, Maribor. PODJETEN TRGOVEC vzame т najem ali tudi kopi gostilno in trgovino ▼ prometnem trgu ali vasi. — Poiiudbe pod »Podjeten 67« na upravo lista. Garažo n »hrambo «pidrtnijsk« antokolon«, obstoječe iz 5 automobilov po 6 m dolgih, 165 cm širokih in 260 cm visokih, ter enega osebnega automobile išče v najem ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani, kamor naj j«e poMjejo tozadevnp ponudbe. ZALOGA POHIŠTVA. Izdelava vseh vrst BLAZIN, 2IMNIC, 'ERESNIC, DIVANOV, OTOMAN in vsa padajoča tapetniška dela po najugod-lcjših cenah. V zalogi tudi morska trava. - PETER KOBAL, zaloga pohištva in apetniška delavnica, KRANJ. 5308 Pozor ! Pozor ! Nedavno vrnivši se i/, ruskega ujetništva bivši -NT PEKOVSKI MOJSTER bivti pekovski mojster iščem dobro idočo pekarijo v najem ali PROSTOR ZA PEKARIJO. Ponudbe sprejema L. KACIN, Vrhnika. oljem reSčega v vseh kmetijskih delih, IŠČEM. Plačn po dogovora. Nastop takoj. — ŠT. RUPERT (Dolenjsko) h. štev. 50. m w pri i šinkovlc nas!. K. Soss Ljubliaag, Mestni trg Stev. 19 OKLIC. Prostovoljna javna dražba treh lesenih, popolnoma pripravnih za vsako uporabo, bo na licu mesta pri »Zmajevem mostu« v četrtek, 4. jan., ob 9. dop. Poslovne prostore ■■ najlepšem prostora v Ljubljani, in sicer: v pritličju, v prvem nadstropju in. t drugem nadstropju v novi zgradbi na oglu Aleksandrove in Gledališke ulice bo oddal v najem Poko|ninskl uvod predvidoma od 1. avgusta 1923 naprej. Interesenti, katerim so najemninski pogoji na vpogled v zavodu (Šolski drevored 2) vsak delavnik od 8. do 12. predpoldne, naj vložijo svoje ponudbe najpozneje do ponedeljka dne 15. |anuarja 1923 pri ravnateljstvu zavoda. V Ljubljani, dne 3. januarja 1923. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. Isdai* konzorcij »Slovese««. Odgovorni urednik: Mihael Moikerc v Ljubliani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.