KSu S; SEI3SP "S 4,J? K H mk AMERIKI. medium. KE DE velikega tr CLEVELAND, OHIO PETEK leto viii. — — SiJ Obljubuje se nov silni štrajk, ker je bil obsojen delavski vodja Lawson na dosmrtno ječo. hoče v jeseni voliti, naj prošnjo za drugi državljanski papir do 30- junija. VEČERNE ŠOLE. ■ Kdor hoče v jeseni voliti pana, councilmana, sodni-za žensko voliv. pravico ali ti ter o drugih važnih toč-naj vloži prošnjo za 'drugi do 30. junija. Kdor ulo^ •pozneje, ne more jeseni voliti. Pa tudi rojaki, ki še nkna-nobe^iega državljanskega ja, naj gredo takoj na »jo ter vzamejo prvi papir, bo vojna v Evropi končana, bo marsikdo potreboval vljanske ameriške papirje, ej je bolje, da si jih čim-reskrbite. Večerna Sola rta vsem Slovencem v velandu in okolici vsak pon-xfeljek m petek ob 8. zvečer v Grdinovt dvorani, da se natiče vsega potrebnega. Poleg tega no pa zopet preskrbeli isvan-dno korist za naše rojake. V tek 14. maja bo zvečer sOd-Vnija odprta za vse one, ki ho-* čejo pok^kv prošnjo, in objed-nembo takoj zraven ixpraseva-Zjedinjenih držav, Mr. Kerlin, kt bo vse Slovence takoj izprašal, da jim ne bo treba dvakrat hoditi na sodnijo. In sicer bo sotfnija odprta na pošti v mestu. Zapomnijo naj. si torej vsi rqjaki, ki iele po* stati državljani, da pridejo v petek, 14. maja, od $—8 ure na poŠto v tretje nadstropje, kjer sjftsvKv rojaku prihrani najmanj dela. Posiužite se te Vse se naredi za vas, postanete državljani, pridno v večerno jte svojim tovarijem, da jtf maja, zvečer ima-0, da urede vse potreb-glede njih državljanskih iev. felSSK'^^^HHI četrtek, 13. njaja, zvečer se vrsiM ob 8. borovanje enske Lige in sicer v veli-Grdinovi dvorani. Vstop imajo samo člani Lige, ki se žejo s kartami ter njih pri-K ki bi radi pristopili k Na zborovanju pridejo na vrsto stvari velikega pome i za Slovence kot za ves ju-' »vapski narodt in vsak ža-:n naroden Slovenec bi ral biti pričujoč na tem zbo-iju. Debate od vsake dru-ranke se odklanjajo m ni sn nihče drugi, kot le pri-člani in prijatelji Lige! -Sprevodniki in motorma-;v. pocestne železnice so ^povišano plačb In sice snta na dan. T0. znese zs iijo $140.000 na leto več )v. - 'J' • 'I ■X)r< MiA št. 10 &I>Z pri- v. Smreka rje vi dvorani v burgu dne wzfa ilo. člani so zbrali lepa ,-S. Nekega Rusa je v torek napadlo na 55. cesti kar sedem Nemcev. Rus jih je lepo mirno prosil, naj ga puste v mini, toda Nemci so le silili vanj. KoneČno pa je bilo tudi Rusu .preveč in je pričel mlatiti po Nemcih, da jih je pet obležalo. Seveda je bil prijet od policistov, toda na postaji je trii potem izpuščen, ker se je izkazalo, da so bili Nemci napadalci in ne Rus. Fino junaštvo, sedem nad enega! —Rojak Charles Armbrus- ter odpre prihodnji teden na 6112 St. Clair ave. mesnico prve vrste. :; f ^ r —»Mesto Cleveland mora plačati vsako uro $5000,. da vzdržuje svoje ljudske šole. Vprašanje je, če dobijo otroci za te denarje tudi najboljši poduk. To bo določil Leonard P, Ayres, ki se sedaj mudi v Cle-velandu in preiskuje šolski sistem »ismo ii \< Mati i; ima v našem ti red-•Matija Truden. Naj *e ^lasi. ^U Mg* ,vM. aj^Li ^ 11 '■>••'.ji-' »osvetovanje med zastop- 15^000 premogarskih širaj- v v južni Ohio in med irskimi baroni še ved- jedinili so se samo tpčki. Nič se ne ve, ali (bo tončan ali ne. Ji ^ft-Vas West Park je lahko vesela. DBvčni ^komisarji so znižali davčno Vrednost vasi ra $1.000.000, tri seveda bodejo lastniki zemljišč tudi manj davkov plačevali. V' \ - -Št ta teden bo sprejeta nova gostilniška postava za dr^ žavo Ohio. Glavne točke nove gostilniške postave so: Država Ohio se razdeli na 34 licenčnih distriktov. Hamilton in Cuyahoga county tvorita licenčni distrikt sama za sebe. Vsak district * dobi dva komi sarja za sebe (dosedaj sta bila v t\;$akem countyu dva komi sarja, nastavljena od državnega licenčnega odbora.) Komi sanji bodejo voljeni od county uradnikov in sicer od clerka, rekorderja in predsednika county komisarjev. 'Distriktni komisarji lahko prikličejo gostilniško dovoljenje, toda odvrženi gostilničar ima pravico se pritožiti na državni odbor dveh članov, katera imenuje guverner. Nastavljen bo državni nadzornik gostilen, ki bo s svtojimi pomočniki nadziral državne postave.. Njegova plača je $3600 na leto. —V Cleveland je dospela Mtss Helena Lozanic, Hči srbskega poljedelskega ministra. Sem je dospela pod varstvom Ameriškega -j rudečega - križa. Pobirata bo darove za srbske ranjence in bolnike. V Cleveland se je wstanovil odbor najbolj upljivnih in premožnih Amerfoancev, ki bodejo Srbki-nji pomagali pri njenem rodoljubnem delu. Miss Loža nič bo govorila v nedeljo, 19. maji ob 9. zvečer v Popovičevi dvorani. •J; -^Gospodarji, vaši računi za vodo se bodejo najbrž poveča-lj. Tako se je izrazil direktor Javne shižbe Mi". Stage. Og-njegasci so dobili namreč $56.-000 iz dohodkov od vodovodnega oddelka, in ker bo razlitega v vodovodnem oddelkit zmanjkalo denarja, bodejo pač morali povišati dohodke za vodo. Mrs. Edna Zimmef je bila kaznovana v sredo z $200 dolarji in eno leto ječe, ker je zanemarjala svoje otrojke. Po- t*.UHt* _ lož a j te družine je obupen. Oče je bil lansko leto kaznovan s 7 let zapora, ker je ustrelil nekega Eggeriona, s katerim je imfela njegova žena ljub a vno razmerje. , > > \ KRITIČEJN POLOŽAJ. In'dianapolis, Ind. 5. maja. John R. LaWson, delavski vodja 'United Mine Workers" je bil obsojen od porote na dosmrtno ječo. Porota ga je spoznala krivega, da je bil udeležen umora več deputy ob času coloradskega štrajka. Radi te sodnijske odločbe grozi nov štrajk v Coloradi, ki se je komaj pomiril. Kajti dočim je delavski v vodja Lawson dbsojen umora, ni bil obsojen noben - ,r V« V • izmed deputy šerifov, ki so stre tjafi na štrajkarje tekom delavskih bojev v Coloradi. John P. White, predsednik "United Mine Workers" se je izjavil, ■■M Japonska je na beno Kitajcem ultimatum. Japonci izkrcujejo čete na Kitajskem. Nemci so na Poljskem dobili izdatno pomoč ter so pregnali Rase na drngo obram-«0. Rosi so na drugih točkah porazili del nenške armade ter v Perziji polnoma uničili turško armado. Polutok Gaiipolis gori in Turki beže t Azijo. da bo sklical glavno zborovan-vanje linijskih uradnikov, da se posvetujejo o položaju. White se je izjavil, da bi unija poskusila vse, tfa ovrže to obsodbo, ki nikakor ni pravična. Law-son je bil v pomleljek spoznan krivim umora prve vrste pri obravnavi, ki se je vršila v Tri-nidadu. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Očitno se tndi, da so kompanijski uslužbenci dobili velike svote denarja, da so pričali proti Lawsonu. Dva detektiva pri sodil j i obravnavi sta pričala, da sta bila podkupljena pričati proti Lawsonu. V zadnjih letih je bilo več ko* tisoč delavcev ubitih v colo-radffkih rudnikih, ker so bile kotnipanije prčnemarne, da bi upeljale varnostne naprave, toda kljub temu ni bila ena sama kompanija kaznovana za en sam cent, in noben delavec ni dobil nobene odškodnine. In dokazano je dilo pri obravnavi proti Lawsonu, da 011 ni direktno odgovoren za umor deputy, šerifa, kljub temu je pa bil obsojen na dosmrtno ječo, dočim sefkompanije, ki so pobile nad 1000 delavcev, nedolžne. Unijski uradniki w se izjavili, da je Rusija pravi raj svobode in pravice napram coloradskim sodni jam. Sodnik, ki je sodil Lawsona, j-e bivši kompanijski odvetnik. Porotniki so bili bivši kompanijski hlapci. Sodnik ie 'bil očitno nasproten obtožene« in je svoje mnenje izja-tudi proti porotnikom. Na rrhovna sodnija odločila, da Irvi. da del. ... _ J« jČ__; - n vil podlagi teh dokazov bo dobil Lawson fMijfbrž novo obravnavo. ,: lih krogih japeto^raz-in Japon->slala ulti-48 urah. fekingti je xstavi vojn sk em in Itvu, ker 10. »jno. Pred japonska—kitajsko vojno? Peking, 6. maja. 4 ska križarka in štirjfe torpedni rušilci so dospeli v bristanišče Chin-VVang-Tao, ijOimilj vzhodno od Pekinga, najbrž da sprejmejo na k rov, japonskega poslanika v Pekingli in njegov štab. V diplom so prepričani, da j merje med Kita sko. Japonska j mat Um, ki se izt Kitajska vladni v bila prisiljena, <1 jaške straže pri angleškem poi ljudstvo je razbti Priprave Peking, 5. maja. Kitajci so jako razburjeni pfoti Angležem, ker so mnenja, ida so vse japonske zahteve l^oti nPm podpirane od Anjjnev. Palačo predsednika YuwChi-Kaya stražijo vojaki, kajti med Kitajci se je pojavjh&Mtoirii igihiiii-je da strmoglavijo republiko. Po .mestu so bili tekom noči nastavljeni plakati, na katerih se obdolžuje kitajskega predsednika republike, da hoče Kitajsko prodati Japoncem brez vsake vojne. Kitajska vlada je postavila nad 100.000 vojakov v raznih delih mesta. Poroča se, da je skušal angleški poslanik posredovati. Občno mne nje, da 'Kitajska nikakor ne more braniti se pred Japonci, ki imajo mnogo večjo vojaško silo. Edino utrjeno mesto je postojank. Odbili smo mnogo ruskih napadov in zajeli več topov. Sovražnika smo pregnali iz mnogih hribov. Boji se nadaljujejo. Kaj pravijo Rusi! Petrograd, 5. maja. Na juž- odpovedal vsako udeležbo pri vsaki slavnosti. Vse to se smatra, da je Italia neposredno pred vojno. Zadnja poročila, ki so dospela v Rim, poročajo, da nemški agentje v Tripolisu snuj-ejo upor arabskih rodov no-zapadni fronti je položaj proti Italijanom. Če je to res-ruske armade izvanreden. Av-|nica, tedaj ima Italija v resnici 'Stro-nemške čete .skušajo na- vzrek, tla napove Nemcem bili namenjeni, da se izkrc na turško obrežje, so bili nepotrpežljivi, da so poskakali iz čolnov in hiteli po vodi pro-j| ti obrežju. Na polu toku Galli-polis so angleške čete prisilile dva nemška zrakoplova, da prišla na zemljo. Zrakoplov«^ so bili ujeti. Ameriška ladija torpedirana od Nemcev. Washington, 5. maja. Državni oddelek je danes dobil sporočilo, da je bila ameriška ladija "Oullfight" torpedirana od Nemcev brez, vsakega svarila, in kljub temu, da je vihrala na jarbolnftu ladlje velika in daleč vidna ameriška zptava. Ameriški poslanik v Londonu dobil naročilo od ameriške vlade, da natančno preišče vso stvar. Prvi častnik na ameriški to^pedirani ladiji, Booness, je pričal g danes, da je nemški ktrbmarin napadel, ladijo brez svarila in kljub ameriški zastavi. Nemci molče o tem do-godku. . rVJ® ; : Nemci in strup. " 'London; 5. maja. Kot ča Sir John French, a ,i poveljnik, Peking, in tudi to mesto se ne v* moglo dolgo usta-vljati m očrt] oblegovalni armadi. . Stroški vojne. London, 5. maja*,* Angleški finančni iriinister Lloyd-George je podal zbornici natančno poročilo glede strošk^r, ki jih ima angleška vlada z armado. Vojna velja angleže vsak dan $5.682.170.000. Anglija je že danes dolžna nad pet. tisoč milijonov dolarjev. 430.000 pisarniških pomočnikov in trgovskih uslužbencev v Angliji se je dosedaj vpisalo v armado. Nad 50.000 žensk je že prevzelo moška dela v raznih obr- tih. p I v I Bitka na Pol; 'Berolin, 5. maja. Rusi so bili v bkki pri Li mano vi popolnoma poraženi. Tekom preganjanja njih armade smo zajeli štiri topove in štiri Strojne puške, Zajedno smo dobili v roke 1700 ujetnikov pri Mlavi, in skupno število tujetnifcov znaša 3200. Ruski napadi južno Cd Kalvarije so bili brezuspešni. S'everno od Skiernievic so >raz. Mno-obležalo sov smo Italijani in Avstrijci. V laških uradnih krogih se govori, da Italija ne bo napovedala vojne Avstriji, ker se je baje Avstrija prepričala je /talija sicer pripr doživeli Rusi velik go stotin mrtvih na bojišču in 100 ujeli. • Kaj pravijo Dunaj1, 5. maja. strijske čete s0 včd rusko fronto pri Gorlicah m Groi Rusom prizadjale Števj Zaj pn :o-av-napadle ilastovu, kjer so zgube. le 8000 in so av- predovati na tej črti, in zato so se navalile z vso silo proti bregovom reke Dunajec. Avstrijcem se niso posrečili njih napadi v vzhodni Galiciji, kajti povsod so našli ruske postojanke premočno organizirane. iRyiska armada je začela z ofenzivo v smeri proti Stri ju. Rusko uradno poročilo. Petrograd. 5. maja. Sovražnik je dospel pred Libavo in Mitavo, in obe mesti ste pripravljeni za napad. Na levem bregm reke iMemen, severno od reke Bdbr m Nareve, ni nobenih sprememb. Po daljšem boju smo zasedli več vasij med Netto in Egrifenom. Nemci so napadli naše postojanke na desnem bregu reke Omuleve, toda ogenj naših baterij jih je prisilil, da so se v neredu nmak* nili. Pustili so vse svoje mrtve in ranjene na bojišču. Blizu mesta Lepuško, se je sovražnik približal do 200 korakov k našim strelnim jarkom, toda tekom noči smo jih pregnali iz njih postojank ter jim zavzeli vse strelne jarke, katere so v naglici pripravili. Na gotovih točkah je sovražnik posku sil prekoračiti reko Nedo, tpfcla naši topovi so jiih povsod prisi lili, da so se umaknili. Avstrijske vesti o "zmagi" niso resnične. Petrograd. 5. maja. Ob reki Visli, blizu Krasneva, s^ je avstro-nemška armada z vso silo vrgla proti našim postojankam, in v nočii med 2, in 3. majem se je vpel krvav boj. Sovražnikom se je posrečilo prekoračiti reko Dunajec, toda so oUjtičali na bregfj. Avstrijska poročila, da so zajeli 30.000 Rusov niso resnična. Potrjujemo, da so močne nemško-av-strrjske čete prisilile našo zadnjo stražo, da se je umaknila, toda tekom tega umikanja so naše čete zajele več stotin Avstrijcev. V Karpatih smo pri hrŽbu "Golovec zajeli 1200 A v-, strijcev in 5 častnikov ter tri mitraljeze. Naše črnomorsko brodovje je bombardiralo bos* porske turške utrdbe. Rusi in Turki. Petrograd, 5- maja. Ruska zmaga nad Turki v Perziji je popolna. V tridnevni bitki so Rusi razpršili tri turške armad-ne zbore, ki so se nahajali v Perziji, iNbd 8000 Turkov je bilo ubitih, ostali so ranjeni ali pa ujeti. Del armade je pobegnil na vse kraje. fPerzija je sedaj očiščena sovražnika. Avstrija in Italija. Rim, 5. maja. Italijanske zahteve so bile.konečno poslane na Dunaj, in pričakuje se odgovora v 4 dneh. O italijanskih zahtevah so se posvetovali pru-in bavarski vojno. Italija v Vojni 15. maja. London, 5. maja. Tu so prepričani, da poseže Italija 15. maja v vojno. Nobenega dvoma ni, da se Italija vzdrži vojne. Trdi se, da ima Avstrija 500.000 mož ob italijanski meji in 300.000 mož so že Nemci poslali Avstrijcem na pomoč. Nemci se pripravljajo na nov napad. London, 5. maja. Nemcf se pripravljajo m, velikanski napad angleško-francoesk- vrste ob Ypres. INtemški Centralni šttab pošilja Ineprestano nove čete v Belgijo, in velikanske množine topov se zbira v za-padni Flandriji. Sest vlakov 3 četami prve vrste ie šlo preko Antwerpa sinoči. Nameneni so proti Dfixmude. V mesto Has-selt je prišlo v pondeljek 15. 000 Nemcev. Vsa znamenja kažejo, da Nemci skušajo nov napad na francoske in angleške postojanke pri Ypres. Angleži imajo novo fronto. Da Angleži ne bodejo skušali pridobiti nazaj zgubljene postojanke, je znamenje, da so naredili novo obrambeno črto nri Zonnebecku. Na vsak na čin pa pričakujejo Angleži novih topov na bojišče. 9 ladij potopljenih. London, 5. maja. Nemški sub marin i so tekom zadnjih 24 ur potopili 9 trgovskih ladij. Tri norveške, eno švedsko in pet angleških. Med njimi je Ni parnik Minterne, ki je vozil v Cardiff 6000 ton premoga. Nemški Zeppelini so v Severnem morju napadli angleški submarin. Dve bombe ste razstrelili subrnarin. Obsedno stanje na Kitajskem. Tokio, 6. maja. Uradni listi plriobčujejo cesarski »dekret, katerim se razglaša obsedno stanje na kitajskem polutokti Wkang-Tung in po krajih južno niatidžurske železnice. Vojna s« bliža. Peking, 5. maja. Vojna med Kitajsko in Japonsko je sko-ro neizogibna. Kitajci imajo še 24 ur časa, da se premislijo. Ki tajci kot Japonci se nagloma pripravljajo na vojno. Sodi se, da berJaponska udarila na Kitajsko, ne da bi oficijelno napovedala vojno. Pri Tsinanu 230 milj severno od iPekinga so Japonci izkrcali večjo množino čet in številno topov. Ki tajske Čete se niso upirale. Ja ponci beže iz Kitajske. Zjed države skušajo posredovati Položaj v Dardanelah. Pariz, 6. maja. Hrzojavka iz Mitilen poroča, da so zavezniki uničili en cel turški polk pehote tekom bojev na Dardanelah. Zavezniki so ujeli 1000 Turkov. Francoske kot Rusi so se umaknili. London, 5. maja. Rusi so umaknili iz onega dela ske, ki je bil od njih Avstro-nemške čete jih dujejo kot s poroča (\i Dunaja. Rusi so se* ur za 60 milj, deloma iz Galicij deloma iz Poljske, Kljujb pa ruske čete še vedno pri Lupkov in Ušok Ruski urad prizna, da so si umaknili do 'dr črte, in navaja kot so tNfemci dobili mnog novih vojakov. Glavni jnik ruske armade da so dospele reke Dunajec, la sovražna armada Iz Berolina poročajo, da li $si častniki ene ru zije ubiti, med njimi več ralov. 'ii'". so ob- Rusko uradno Petrograd. 5. maja. nemška križarka in nekaj pedovk je danes dospelo j našo luko Libavo. V iRosiena, v Kovno distriktu napredujemo. Na drugih fre ob reki Visli ni nobene mebe. V Galiciji se vrše boji med Vislo in v Ki Nemci so pripeljali na boj številne nove čete-* velikan si množino artilerije. Sovrs ki napada v sklenjenih k< ima strašne zgube. Nekaj| ših polkov se je umaknilo« druge obrambene črte, noči 2. in 3. maja je soi dobil v posest del naših nfh jarkov pri gori Prihodnjo noč pa smo sovraž-^ nika napadli, mu odvzeli ne jarke in dobili 1200 uj< kov, med njimi 30 časti Avstrijsko poročilo. Dunaj, 6. maja. Ruska ta med Stropko-Lupkov pr< zu v Beskidskih gorah se more držati. Nemške in avi ske čete zmagonosno naj dujejo med Jaslov in Zr dom, in raditega so se Rusi umakniti iz zapadn« la Karpatov. Rusi so se umi nili na fronti za 93 milj. Kako je na francoskem Pariz, 5. maja. V Belgij mirno. V torek smo nemški strelni jarek pri ne. V Champagne dis pad no old Perthes, smo močan nemški napad. Jak< di boji so se vršili med Moselle m 'Meuse. Ob traj je sovražnik silno n« naše pozicije pri Les toda ob 10. dopoh napad bil odbit, li na kupih pred nas nimi jarki, in Nemcev. V ^ m ■ .|g' ■ . sužnjost, drugič so pa z večino prisilili tudi svoje boljše tova- ===== ti in denat naj ac a na: .'M; . AMERIKA, •lit ST. CLAfll AVE. N. K. CLEVELAND. O. EDWARD KALI9H, l»ubll«h«r. LOU18 J. PIRC. Editor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. V'jmiii«!1 n .....- -i i . i.. ,=g=3 Rtkd by t «.000 Blo*ettl««B (Kraincra) I« tht City of Cleveland and elacwhere, Ad-«r- (Mt| rate* oa request. T«L. CUY. PHINCKTON t«0 WHs! Bote red aa eecoint-cla« matter January fttk ,00». at the poet office at Cleveland, r #ad«r the Act of March », 1»T».__ No. 37 Friday, May 7th 1915 Ali ima človek pravico biti neumen? Mnogokrat smo že našim rojakom priporočali, da čitajo dobre knjige in 'laft>iči niso nikdar mislili, da Če se združijo, da lahko -premagajo manjšino močnejših. In to raditega, ker niso imeli pameti, ker niso hoteli misliti. Totfa s časom so ljudje napredovali, ljudem se je dala nekaka večja prHika, da pridejo naprej. Sola je spremenila kulturni svetovni položaj. Slabič kot velikan sta dobila lahko v šoli znamje, modrost, in znano je, da duševna moč vedno več velja kot surova telesna Zato pa se je zopet začelo izkoriščanje. Kdor se ni il izobraziti, je bil zopet po-onemu, ki je imel izo-i dasiravno je bil teles-mogoče močnejši od njega, daridanes je moderni •na tako čuden .način na-l, da oni, ki ne znajo lahko mnogo skoduje-m, učenim in mo-Evo, dokazal emimo za primer Zjedin-jene države, že nekaj let vlada v tej deželi precej občutna de- siromaštva m stradanja. U nje delavcev zgfnja, kajti re-| zerva brezposelnih delavčev je vedno velika, če se kje kako delo odpre, takoj jih j« tisoče, | ki slastno sežejo po delu. Beda, siromaštvo, lakota, to so pogosti vzroki zločinov. Nekateri pričnejo od žalosti piti, uničnir-jejo svoje telo, drugi pričnejo krasti, kajti živeti se enora, živ gre le nerad kdo v zemljo. Polne so ječe današnjega modernega napredka, in če bi vprašali zločince v ječah, zakaj' so tu, 80 izmed 100 bi jih odgovorilo: (Kradel sem, ker nisem mogel.živeti, moril sem, ker je bila sila. Sistem je, ki ne daje vsem Žjveti. Sistem je, ki vrže danes iz ene tovarne stotine delavcev, sistem je, ki .vrže jutri iz desetih tovaren tisoče delavcev. Kako naj delavec živi brez dela? Kako naj živi brez plače? Ljudje, delavci, meščani opazujejo ta moderna zla, in mno-i;o jih ne razume, kakšen vzrok je temu. Tako jp vedno. Republikanci obIjul>ujejo pri volitvah dobre čase, imeli smo predsednika Tafta. pod »njim se je začela kriza. Demokrati dl:ljul)ujejo dobre čase, imamo predsednika Wilsona, in dobrih časov ni nikjer. Ogromna večina glasuje za besede kandidatov, ogromne večine nikdar ne izmodruje preteklost, vedno je dovolj ljudi na svetu, ki gredo na limanice in predajo vlado onim, ki imajo slajše besede. Ena silila, slika: Treba je narediti f>olj poštenih postav kot jih imamo. Delavci potrebujejo vsepovsod oseimrrni delavnik in polno plačo od tega, kar so naredilK Dovolj delavcev se najde, da pride tak predlog na glasovanje. Potem se pa začne politična borba. Ena stranka kot druga ima svoje argumente. Pametni in pošteni državljani zahtevajo,- da se to uresniči. Pravijo, da bo-pravi blagoslov za delavce. Toda pridejo tudi sluge kapitalizma, pridigajo proti taki postavi in kriče, da je to največji zločin za delavca. TI izrabi je vači ljudstva pravijo, da po današnjem sfstemu more vsak delaven in bistroumen delavec priti do iRockefellerjevega bogastva. Pride do volitev. Pametni in pošteni volivci glasujejo za tak predlog, ker vedo, da »bo prinesel srečo celemu narodu, brezpametni, neznačajni, nekulturni delavci pa, ki ne berejo ničesar, ki ne znajo ničesar. — in ti ljudje so Se danes med delavci v večini .— ti pa vrjamejo sladkim besedam, dajo sfc zapeljati, in glasujejo proti delavskemu predlogu, ker so jim tako povedali njih izkoriščevalci — delodajalci, ki si iz delavske neumnosti polnijo svoje žepe...... In sedaj nam pa povejte; Ali ima kdo na svetu pravico, da je neumen? Dobro. Naj bo neumen. trpi,, ker hoče, da trpi. Toda kakšno pravico ima on, da s svojim glasom drugega delavca, svojega tovariša drži v suženjstvu ? Kdo mu je dal pravico, da f svojim neumnim glasom drži druge, pametne, modre ljudi v sužnjosti? Kajti glas neizobraženega, neumnega državljana je ravno toliko vreden pri volitvah kot glas pametnega, olikanega, organiziranega delavca ali državljana. In posledica: Neumen delavec s svojim glasom odloči, da sam ostane še nadalje v suženjstvu, in s svojim glasom povzroči, da žive oni v suženjstvu1, ki se hočejo istega otresti. In če vse to premislimo, ali ima človek pravico, da je neumen ? ♦ ♦ • Za primer vzemimo Maksim Gorkija, ali sploh katerega izobraženega, pametnega človeka današnjih dnij. Postavite tega izobraženega človeka z 99 ljudmi brez pameti in kulture na eno farmo. Mogoče tudi v tovarno. Naj bo kamorkoli. Vi to maso 99 mož lahko izkoriščate, kolikor se vam ljubi, vsi vas bodejo slušali, se poko- >M LJ HI L- rw 't'i. J 'i* V: • delavci preveč preslabo pli jalci takega človeka odstranijo, bo povzrc delavci upor. Večina Pameten človek bo pridobil kaj ljudi na svojo stran. Toda izkoriščevalci bodejo vam do-! kazali, vam, ki ste nezavedni, da Gorki nima prav, da je vse njegovo opisovanje delavskega gorja plod njegove fantazl-| je. Prišel bo dan glasovanja. Gorki bo s svojimi boljšimi delavci glasoval proti suženjski« sm< mi ipravi ► za osvobotfenje in okovov duševnega ra' suženjstva v k (nega človečanstva. diktirajo pogoje miru, prvih zahtev zavi ji povrne vse, kar lo odvzeto. Drugo veliko načelo imru bo: . Mi želimo, da bddejo evropski ndrodi svobodni, da živijo V resoluciji, ki je bila spre-1 svobodno narodno življenje, jeta na ^cupneni (jugosjovaji- pod' vlado, kakoršno si sam razmeram, da se oprosti jarma, J, , - ■ . ki ga tišči, nezavedni delavci rT' ff^T < ° ** l^T T° VSC ™le pa Ldejo glasovali za "^ajattmetf drugim, točkam, | vehke narode. To je nas ide niste, za nadaljno sužnjost svojo. Torej: s svojo nezaved- tudi .sledeča dva odlomka: I al. In temu nasprotujejo Nfem- Jugoslova/n.i v avstro-ogrski ci. Nemci s*> mnenja, da so oni m^*;« ~ m„. ,i monarhiji, kjer vladata dva na- neke višje vrste narod, da je nostjo, neumnostjo so delaven » xT • .. k. . .. : liri,- ___Ly»„ut»i; I roda. Neme, in Mazan, trpijo Nemcem vse dovoljeno, ,n in stradajo v popolnem suženj-[ Nemci mislijo, da jim je svo- stvu." Pojit ičn ih pravic nimajo bod no rabiti vsako okrutno I nobenih, gosjKxfarsko so d^ol s-re*fstvo proti malim narodom. rah, odejo nezavedni ^delavci pri- v kulturnem o/.iru se jim stavi-i Nemci hočejo, da zavladajo jo največje zapreke, narodiroo| nadf celo EvTopo, njim morajo • v n ... . , , . v Iso uničevani, socnalno pa pn- biti vsi drug* narodi pokorni, jeli Gorkija m zavedne delavce L. , . \ ,. r> , - • t- •tiskam ob steno ,n zapostavlje- 1P0 kcmcani evropski vojn. ter jih metali pri vratih ven, ker so se drznili pridigati delavcu svobodo! moramo biti svobodni in žive-se pa skupno obra-1 fi brez strahu pred žvenketom ezniške vlade, ki orožja in sablje, ki sodb danes In ali ima torej človek pra- ' ..." , . . , . „. . vico da e neum ? jsflcupno vod jo vojno za osvo- neprestano visele nad našimi ,C 511 ' Ixxlcinj^-fjOdjarniljenih narodov glavami. Nikakor ne. Nikdar nev Če si tak nezavednež škoduje sa-i . T . . . . , . ...... »: j 1 . . 1, j pošteno lacuna o nas Tugoskv bojaznijo, pristopimo k delu, menu, sebi, dobro, naj si. Toda . T ... . ■ » t ^ • i* . . , . vamh, ,n da zaveznik, od svoje da pomoremo bratom m sebi, ker od njegove neumnost, za- . . t- « - l j • . f .... stran, nafedijo vse, da v res- ki se bore za naso svobodo. Ju ti a - T- l>r°,- ,V.° Tinki pri-de do uresničenja naših Skažimo se pa tudi vredne svo-g,h Ijudijr. fc. mishjo, "^^ opravičenih želj in zahtev, in bode, s tem, kh smo edini, ne VT r ■ 0SVO,)Ofl,t, potom tega tudi db ustvarjanja nn žnjami do bratov v srcih, clovpc^nstvo, tedaj je pa de- lllednarD(lnih 0Vb- pač p* ik tM^tfino priprav- »n signrno pričakujemo, da se Na stran z vsemi obziri in lavska nezavednost . zločin, največji zločin,. k.r gilT.'J&: more V usodepolnem času. v kate- ljeni pomagati bratu. «7« \ J^ T h živi danes naš narod, pri "»»J« «« radi te delavske nezavednost,, . .. . ,, jjto. 6111 St. Clair neumnosti, ljudje uprizarjajo, ,yh ^ortkih, kakor je Izurjeru, šivilja dob, takoj de-ave. (38) mo glede ftega, kaj hočemo, pač pa da tyidi izberemo pot, po! do onega, kar Denar, katerega plačate n čuopia. Je najbolje naložen. uhojstva, tatvine. «m«.wbrt,rS. .'l«?slov.i,,rtlc? Izurjen mehanik išče delo. Pri- žeiiske, se Vidijo v pro«it.,eijo, T Ch-cag'jV cas«, ko se odlocu- praven popravo Šivalnih otroci, « „če za zločince - za- ^ ° » tik' ^ strojev, bicikljev ter vsa enaka radi (e nezavednosti stradV na ''T ' ^ T"1«' H je fizično dozorel, ni vedel ka- pravic' dl° frosP°dar*kefira k0 naj živi svoje življenje Je V°ja' ku,turrte^a naPredka in nezaveden. Ne čita, ne posluša narodn*Ka spoštovanja. Kot dobrih naukov časopisja, za. ra7nmini Uj^je imamo dolž-vednega časopisja, ki ne kriči T08*' <1a P°i5čemo drugih samo o Bogu in hudiču, pač pa 'ki nJkm pomaga- hoče že na tem svetu kaj poma- ^ da pridemo do čiste resnice, gati, ljudem. Ljudje zgubivajo kar se tiče ustvarjenj naših eneržijo odrastejo, se ne bri- opravičenihpahtev in teženj, caio za svnin rvUi-it.v^ ____liri-» «riH<».nin An osvobodenia iz ■ i 1 r Jim Mi jih imamo! modern* sezonske obleke tv nuMh atropjih. libera tako morate biti zadovoljni ono, kar lellt«^ Kadar kupite nafto obleko, kupite ve« kot dobro oblekto, kajti ml garantiramo vsako obleko, katero kupit? pri nas, da »te popolnoma zadovoljni i njo. To vam garantira naša kompanl-Ja. „ . - . . - V Ml delamo obleke v nafti lastni tovarni Id Jih prodajamo oaravnoat vam. Samo ena trgovina v Clevelandu. •AMO DVA PftOFITA — VA» IN NA*. NIC POSREDOVALCEV. The Richman Bros. Co. Pfnp»et, vgai Oattria. Tigovina odprta ob sobotah do io. zvefier. Posebna razprodaja ženskih oblek, otročjih in SAMO V SOBOTO: ŽENSKE IflSNE OBLEKE PO .. Bluu ikvemke corkfo. Mi J^|«no rudi m. tolstoy, «217 ST. CLAIR AVE. * ALI STE ŽE .PONOVILI N\AROCN*NO? fjajo za svojo okolico, zane- M* pridemo do osvobodenja marjajo dolžnosti. Mnogi se flanaŠnjega |nienjstva, in pol pomoč, kje naj iščemo pomo-| Prime se ga bolezen. In na- K1? mesto, da bi se takoj pobrigal Gotovo pri onih, ki nam ho-1 za zdravje, pa pusti, da bole- če jo in more jb pomagati; goto-| zen napreduje. Bolezen posta- tovo pri oni^ ki bodejo po vojne kronična. Izjeda im, življe- ni odločevali o usodah raznih nje. Cez nekaj časa se primeri, narodbv, \mitbao o takih na-da se tak človek oženi. Dobi rodih, ki so danes izrabljem,| zxlravo dekle. Bolezen preneseUasužnjeni it* brez prav,c. na njo. Ona, čista kot lilija. . ^ Vec dvoma, da bq- zflrava kot jabolko, se nahaja o odivisna bodoča klelitev Ev-ideali porušeni, življenje ie za rope in tisodii narodov, poseb-] njo nadlega. Kdo je temu h™ nialih in , nesviobodnih. kriv? Njen mož, nevednež, ki Dasiravno vim Slovenci, Hr-| se ni nikdar učil. da spodobno vati in Srbi iz Avstrije, radi te-izvrsuje svojo življensko nalo- žavnega položaja, v katerem! go. naš narod živi* ker smo dušev- Ali ima torej človek pravico, no in telesno ' zasužnjeni, ne da je neumen? Nikdar. Naj ra- dfclamo tega,!:^car fci morali, da je umre kot da bi s svojo neza- se vS'kazemo Vredne pomoči zavednostjo in neumnostjo tlačil veznikov. pa vseeno mislimo, druge v nesrečo. Kajti on ni- da to/ne bo zaprek, da, m a te pravice, da bi radi nje- Ue vodijo tudi o nas računi, po-| gove neumnosti trpeli drugi— sefcmo ker v< naj gre tja, kjer s svojo neum- drugače go\ nostjo ne bo nikomur v škodo, kor sedaj Koliko poznate vi ljudi, ki smel svolbodnt so slepi od svojega rojstva ?I vedati. da bi narod in dejal, ka-i,v dela, če bi jo besedo po Koliko je hromih, pokaženih, To, česar ♦bolnih, koliko otrok pride na gel narediti svet z vsemi znaki bolezni? In domovini, povejte, ali ima človek pravi- kjer je narodi co, da druge spravi v nesrečo? zbere in govuj Niti en človek na svet« nima I ni, da je najl pravice, da je nezaveden. Kaj- In to se je ti nezaveden, neumen človek van/u, in kar n, mo-| zasužnjeni Čudno je, da M mora ljudi opominjati naj čuvajo »vaje največje bogatilvo » zdravje, ki te ne dobi tako lahko, kadar ie enkrat sgubQ*. no. Toda |jii4j* silno zanemarjajo svoja zdravje prav kakor bi vab® bolezni in smrt v svoja teleta. Hranite tvoje zdravje bo(j kot svoje dolarje. Mi ponujamo onim, ki so zgubili svoje zdravje, in Id ga žele zopet dobiti Trinerjevo vino. ■ -.m,- ^ ' '''".'V ^/''mtf^iifc ^a To naravno zdravilo obstoji • čistega rudečega vina in zdravilnih želiič, in ima mnogokrat hitro posledice, četei M®«® BO APETITA, OTRPLA JETRA, ZAPRTJ HIPNO SLABOST, KRČE, ŽELO Z« tm Uke boUzni j« treba telo hitro isiutiti, n« d« bi tolo oda. balo. To zdravilo utrdi mtm in mu poma««, bras zadržka. Pri želodčnih boleznih, jetrnih in jalio dobro uplWa , •' 'M PO LEKARNAH CENA $1.00 v, S« 1333-39 So. Ashland Ave. mmm f-r:, Kalbfleisch, 6426 SL Civ Are In onemogl itan. Je »ovratnik ft mu ■ ii ■ ■■ f ___.__, i opaiikot, ogorcev, Dili, tvorov m, katere povaroCa nečista kri, e po nato knjlllco "Krme bole«-katero raipoilljamo z&atonj. 8e-r krlfilatllec je naprodaj v vseh ■nah. Cena |1.00. Afco ga ne mo-doblU od Vaftega lekarnarja, nate ga od nas. W. F. Severa Co.. r Rapid*. la. V ^: (6) Govori te slovensko m hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. Naprodaj so dobri dreserji, postelje, gugalniki, mize, ledenice, stoli, preproge, ure in dr. dobro pohištvo. Jako poceni. 1796 E. 55th St. Resnica je, da človek, ki ima hišo ali drugo posestvo "naprodaj in nemara dati agentu prodati, je veliko •bolj nevaren kot agent. Kajti če misli agent ostati vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kupčiji, da ustreže svojemu odjemalcu, nasprotno pa lastnik posestva gleda, da dobi kolikor more več. in mu ni prav nič na tem, če }e kupova-lec zadovoljen ali ne, saj to je ramo enkrat v njih življenju Kavno nasprotno je z agon-•om. Ce agent kupcu popolnoma ne vstreie, dotičm I ihko onemu agentu škoduj z. dokler je isti agent v okolici nezadovoljnega kupca. Ji.i sem že let v Cleveland li in mislim biti še 24 let, torej ni nevarnosti, c!a skrijem * 1, "i ji. (39 i JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St. Tel. Cen. 6494 R Cleveland, O POŽORl Od 1. maja naprej se bodejo prodajali otročji vozički in draperji po polovico znižanih cenah, da se izprazne trgovin na. Tu je .vaša prilika, da si prihranite denar. G. C. Mapes, 755 E. 152nd St. (37) DELO! DELO t Takoj dobijo delo premogar. ji in operatorji a stroji. Premogovnik de'a vsak dan, dobre plače, nobenega itrajka, lepe, udobne hiše *a stanovanja, dobra voda, pripravne trgovine. Ona, ki so oženjem imajo prednost. Pridite takoj. Pond Creek Coal Co. Stone, Pike Co. Kentucky. Vlak pelje mimo Williamson, W. Va. Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA Uradne nret Od 9.30 do 11.80 dop. Od 1:80 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8;00 *večer Slovensko dekle dobi takoj d'o-y bro delo za hišna opravila. Tako) naj se glasi na 6208 Clair ave. (38) 3222 LAKESIDE AVL Telefon urada: East 408 X Telefon atanoraoja: Eddy 1856 M. nminiisi> Vransko, Štajersko. Bodite taico prijazni in sporočite nam kaj, kaj se pri vas piše o vojni. Tukaj nič ne zvemo, ker vlada nič ne pusti v javmost. 'N*e vemo torej kaj se kuha tam v Karpatih. Pa da bi bilo kmalu ze konec tega, dovolj je že kr-jj^prefite. Draginja je tukaj hiwta, nekatere stvari so trikrat dražje kot v normalnih časih, n. pr. najslabši riž je en liter vinarje. Bele moke sploh nimamo več v Avstriji, samo črna je, in najslabša velja kila 64 vinarjev, pa se še teško dobi Krava, ki je prej veljala kakih 250 kron, je sedaj po 600 kron in tako naprej, da n*m ne fco več kn^*jifl>gpi£e živeti, Catoota in hude bolezni nam pretijo, bodite zadovoljni, da ste tam. Prejmite naše po- Naznanilo preselitve. Spodaj podpisana slovenska cvetličarica naznanjam cenjenim slovenskim in hrvatskim društvom, kakor tudi spoštovanemu občinstvu, da sem se preselila iz 6010 St. Clair ave na 1336 E. 55th St., tretja vrata od St. Clair ave. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost in prosim vse, da mi jo ohranijo tudi v bodoče. Imam vedno lepe sveže cvetlice na prodaj ter postrežem lahko s svežimi in suhimi cvetlicami ter v«ici vselej in vsakomur. Se priporočani Slovencem. jOSliPINA TURK, 1336 E. 55th. St. ; (37) Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — »Plin in Kisik Uradne ure od 9—ia, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) Stanovanje in hrana za enega faijta se dobi pri dobrih ljudeh* Poizve se v u _ ... . " ~ ■--— Slovensko dekle dobi stalno delo za hišna opravila. Frančiška Svete, trgovina 15226 Saranac Rd. Collin wood (37) Čedna soba se odda v najem za enega ali dva fanta. Brez hrane 6404 Carl ave. zadaj zidana hiša. (37) Pristna rodeča Ohio Tina: Gakma 50, 55,60, in 65c. Katavba in Delavare Tino 75* in 80c galona. Za viaa računano posodo n 5 in 10 gL $1.00, sa 25 gaL 12.00, savetfa naročila je sod brezplačen. Naročilu naJee priloži denar ali Money Onkr in natančni naslov. 1 SLIVOVIH (POZOR ROJAKU ; j-►obra idoča trgovina se la iz proste roke. V trgo-se prodajajo vse moške porcine, obleke za tttoške, }t zraven tudi ij težav. Toda kaj za to. denarjem pridem povsod Brez dvoma se mi poda pobegnem iz Francije." pri tem je bil tako miren taupajoč v samega sebe, da _j ni mogel noben dogodek premotiti. Čutil je, kot bi bil ie rešen zapora. ''Menim," reče po kratki pav« saiuogovo-"ra, "da nisem tako neroden, da ne bi mogel odpraviti ene-jloveka. AH sem morda v :i že pozabil kako se mo-v takih slučajih ves-i» da ne." ilec stegne roke, napne steguje roke večkrat kot bi hotel preskusi-moč, potem skoči par-okolt,|da se prepriča, če trimesečnem gladovanju trpljenju v ječah, oslabel, lečno si sezuje en čevelj, in odstrani dolenji podplat, !gne ven malo jekleno re-ki je bilo na enem koncu 10. Ko je vse to storil, Namkrat začuje, da ie kluc v vratih njego-. Ni se mogel zdržati, bi lahno stresel po ce-tu, kajti prepričan je kliče najmanjši krik skupaj. Bilo je silno da je premagal svoje 9*. j' ► J* pOwio »vfcfcer, in Je-., ■išel, d'a se prepriča, če še v zaporu, in da pri-malo svetilko, ki je visela ?r večer, Benedetto," ječar, ki je ujetnika poze dalj časa, ker je foil v tej jeci že enkrat prej >ber večer prijatelj," od* Kencdetto, ko vstaive in »rezbriino gladi brado. ti je znano, da kmalu ladija?" i, beži. težil" bo tebe peljala s seboj, se boš na potovanje. Ne preveč ošaben napram stražnikom, in pomni, i zna še dobro goditi." >rej ti praviš, da bom po-Toda kako?" vpraša ;tto, ko se približa je- o, kakor sem ti že pove-odvrne ječar. ko potegne 1'ko navadoi; da jo prižge, je res, da potujem, teti rad pustil kak spomin j." o! — Mogoče tvoje ■gane coklje?" reče stari r, ko se Benedettu smeje, pomni, da boš čevlje še pogrešal, in žal ti bo, s moral bos zmrzovati." "Osel! odvrne Benedetto s vilujočini glasom. ''Kdo ti rekel, esedah se Benedet-i to jtrese, kot bi ga pičila kača, in ves tiled postane od jeze. kaj je torej, kaj name-; ravaš?'' vpraša ječar, ko se hitro obrne in ko se mu nagu-iči čelo, kot bi slutil kaj hu- Benettetto to opazi in se t, da bi starca pomiril, se ne boj," reče Bene ■ 'ko si mi omenil ime Ca-iti, sem se spomnil na bolestnega, kar me je jilo. Toda čuj! Odgovar-Kaj boš xapisal ti jaz podarim 20. WL tov čar. "Glej ga kleka, pazi da ne prične m misliti, da si okaže znamko." "Torej prodaj meni znam ko." "Da, kaj pa jaz? Ali naj ostanem na tvojem mestu?" "Reci predstojnikom, da si znamko zgubil." "'Ne gre, ne bodejo vrjeli," reče ječar, ko začne premišljevati. ''Ha, spomnil sem se," zakli-če zdajdi Bemfcdetto, "Zvezal te bom, vrgel na Ha. odvezal ti znamko in pustil pri tebi 50.000 frankov, Tvojim predstojnikom lahko poveš, da si se moral boriti z menoj in Ida si bil premagan." - Ta predlog je revnemu je-čarju še precej ugajal, le radi 'epšega je še odlašal. "Hitro, odloči se, starec,* «ili Benedetto, "hitro, kajti jaz nimam, mnogo časa." "Zlodej te vzemi," zdifriije ječar. "Dchro, ven z denarjem, dečko, toda vseh 60.000 frankov, nič manj, nič več, čuješ?" *'i\Taj bo," odvrne Benedetto, sicer sem pa bil na to že itak pripravljen." "Ej ti, lisjak, torej si hotel denar sam za sebe obdržati?" reče stari ječar^ko mu Benedetto našteje v roko denar, za-kar dobi železno znamko. Obfe »e obrneta proti luči in si pri tem kažeta eden drugemu hrbet. Vsak preiskuje svoj zaklad; mahoma pa se oba zopet obrneta, kot bi imela oba sem ram se fal. Slednji da zve ten je istem r ga rant i- strahu e ne bom ogoljiv-so pravi. Toda to spravi denar, •neprestano op a ibanje Benedetta ravkar pripravljal, rja z vrvjo, na ka-svetilka. Toda v t"ku. ko m u hoče Benedetto nastaviti prvo zanj-ko, se ječar obrne kot hi se hotel ob strani popraskati ter bliskoma potegne iz žepa nož. 'Nazaj!" jcakliče ječar. "Smrt tebi'' vzklikne ob istem času Benedetto, zgrabi z levico za desno roko jeČarja, v kateri je imel nož, z desnico pa ga zaboie s svojim lastnim nožem v^'prsa. "Pripravljen sem bil na to, ti stari osel," reče Benedetto, "in drago mi boš plačal Ivoje izdajstvo." Nastal je kratek boj, in odločitev je padla tako hitro, da ječar niti zakričati ni mogel. Z ostro klino je Benedetto pre-rezal vrat ^taremu ječar ju. Potok krvi bruhne kvišku, in truplo se zvrne na tla v smrtnih subkih, Benedetto hitro odvzame ječarju' bankovce, mu sleče suknjo in si jo sam obleče, mu odveze kapo, odpre vrata, |>otem se pa napoti po hodniku, oponašajoč pri MM H ■ • < ' ^•tiffik '.v-, ■<: •. feteitfa . .- SHI BHHHB&MHnHBflHHHHHHHMI MtMOMBO msMirat^M«. • • e.*n,*m .-suMm- a r ihhmm—iiMiaifin f\f 11 ■ umi Ara ' V v'.':'' ... : " . : -V- Kakor hit* detto na cesto, ga je zapustil mir m zaupanje, s katerim je izvršil umor in odločil svoj načrt za beg. Oblak mu potemni oči, srce mu silno bije, in kri mu silno polje po žilah. Zdelo se mu je 'kot da bi veter 40na" šal smrtno ječanje starega je-čar/a do njegovih ušes. Kakor Kajn, ki je ubil svojega brata, se je tresel pred svojo lastilo senco. Plaiiil je kot blazen naprej. — Tako beži naprej, beži neprestano, kot da bi mru bili vsi vojaki trdnjave La Force petami. I Po preteku pol ure se je ze prcej oddaljil od zapora. V*s spehan obstane, pogleda okoli sebe, in ko ne zapazi nikogar. s« otfdahne. Kani na; se obrne? Kmalu zadobi svoj navadni mir: njegov trdni pogled je prodiral temo. Kakor pes, ki voha divjačino, je vdihaval zrak in se skušal orientirati. |"Konečno sem prost!" za-kliče in , videli bo-deoio; kapital se lahko kmalu poveča. Najvažnejša stvar sedaj je, da si poiščem ugodno in varno ležišče." m .-v m Pa 'l S? 5 fct" natančno „ - nnhranit* ga mpnhranite si veliko denarja v teh slabih Časih. j ifeliko vas tudi že ima če so dobri ali ne, ker od slabega stroja ne vati dosti. Jaz vam stroj popravim in vas ot stroškov. Popravljam vsake viste stroje, conah od 75c naprej. , . Kdor teli imeti nov shoj, gs lahko dobi na odplačila samo S1 .OO s« mesec in sicer najbojjie SINGER iivalae stroje. Rudolf Perdan, 6024 ST. CLAIR AVE, ■ V--" M ■ Hiše naprodaj. Zavarovanje proti ogqju. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Road prodajalec zemljišč in hiš. Garantira svoje delo. Izdelujem prepisne listine in jih notarsko potrjujem. Nikar ne čakajte, da bi vam ogenj Škodo napravil, ker potem : ni pomoči Pridite k meni. Zavarujem hiše, trgovine, pohištvo, avtomobile, konje, vozove in društveno imetje proti ognju in nevihti Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov ZA UGODNOST 11S0CIM. Največja ohioska trgovina nudi sijajno postrežbo^ - "Witch us Grow". Ves Cleveland se Cud i nad silnim napredkom t« trgovine. In ali veste zakaj? Zato, ker edino geslo te trgovine Je poni režim. Vi imate silne % prednosti, te KupCujete •» tej trgovini. Storite korak naprej. Poglejte ntf Sliko ipodaj. Til spo-snate trgovl»o The May Co. f tih*- $m iz Ontario St. Pridite v mesto, »pite v trgOjTlno pri tem vhodu, ln kakor hitro ptopite v trgovino, po-ejte na balkon. Takoj opašite na-s, na kateiem berete aledeCe: "Tu govorimo slovensko ln hrvatf sko"! ' • (•Slika 6te tek.) Ni« n kaj? Starafl go usluiben -'.mm 1. Je naravni poane-vnega nI prt tetin, je le, da Je mnO-prl May Co. Sloven- ' Ufel Stvari ki si jih Najlažje pridete v slovenski od- S delk, a ko stopite v trgovino Is Ontario 8t Kakor hitro stopite noter, vidite balkon s velikim napisom, f če ate v trgovini, dajte ta listek kaki jirodaJallJLjU vam da navodila. V«ak pondeljekl imamo 'posebno blaso na rasprodaji, ki traja samo naprodaj vsak petek ves dan. ' Ml dajemo Bagle (zelene sns z vsakim nakupom 10c ali ved, torek dobite dvojne znamke. Prodajalna je zaprta med te ob pol testih popoldne, ob so ob «. zvečer. „; r . roliStf OWSWoVT ST, MAIN FLOOR, BALCOI r ".i' •4 cev, ki govofljo z vami v domaČem jeziku, in zakaj uslutbujemo mi va-is «Uake vjpl trgovini? odgovor. : /:; ij Ko korakata po stopnjleah navzgor proti balkonu, dobite tam posebno sobo za oŠpotitek ln čitalnico, in £aaopi« v vaiem iaatnem Jeziku. (Bilka Štev. I. kaže del te sobe. Ravno zraven je urad kot ga vidite na sliki št. 3. kjer lahko vidite slovenske prodaJaStRpripravljene. da vam pomagajo pri nakupovanju, kadar telite. ' In zakaj ta posebna postrežba, zakaj smo jo upeljali? sveta. ■The May j Co, je danes ena m večjih trgovm na sveta. In marslk 55 jo sove Co. Ima ie gih mestih, paj lahko kot ga ne vina v C1 Če predmet pfodajl, in moremo. Mi vam nju, pom a po, katero da ste v V tej trgo je nafta na razprodaja! ke, ki vam Zato smo v tej »veta". The May trgovine po dru-vse te trgovine sku-poeeni kupijo blago nobena druga v fitotln* da niti oglaševati ne I vam kjliMUlM^W