Naia stanovska zavett Pi^ danes se med nami ni dovolj gojila naša stanovska in poklicna zavcst. Ni se dovolj utemeljevala, poglabljala ali razj^jrjala s cilipm, da jo vsak ud učiteljske zajednipe gloh boko doživi, začuti in po njej okrepčaii (5rpa novj}i sj). Vse preveč je hil-P učiteljsUo do danes deloma malenkostno zaintcresirano za .prave stanovske probleme in neenotno ter nedosledno v njih reševanju. Tudi je do sedaj prevladovala politična opredeljenost, osebni egoizem in po njem usmerjena borba in trud za boljša učiteljska službena mesta, kulturna služba političnim klikam in življenje učitelja kakor so ga ustvarjale slučajne prilike, a ne njegova stanovsko kulturna aktivnost in borbenost. Primerjajmo naš stan z drugimi stanovi. Za nje ni takih metel kakor za nas. Poglejmo v razliko postopanja z nami in z drugimi stanovi. Zavedimo se izrabljanja naše stanovske nevsidranosti in nezavednosti po izvenstanovsko učiteljskih činiteljih. Pomislimo tudi, kako morda sami mnogokrat vede ali pevede grešimo proti lastnemu stanu. Razmislimo tudi o naših dolžnostih do našega stanu, predvsem z ozirom na našo mladostno svežost sil in duha. Zavedimo sc jih in sledimo jim v borfoi in delu. Živele so med nami in še žive precej dograjene učiteljske osebnosti, ki so v svojem delovanju bile in so na pravi poti v izvajanju svoje poklicne in življenjske aktivnosti, a mi s tem ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Mi smo stan in mi se moramo tudi kot skupnost, kot stan povzpeti na tisto vršino in do tistega mesta in moči v človeški družbi, kot nam to pripada kot zelo važnemu stanu. Poedinci, ki so \zorno stanovsko in poklicno aktivni, nam služijo v vzpodbuden vzgled, kako moramo mi vsi delati, kako moramo mi vsi uravnavati naše poklicne korake. Tovariš, tovarišica, ako si res učitelj-učiteljica boš odložil staro suknjo pasi\nosti kot spomin na pretekle dni in se z novim optimizmom podal z vso možno aktivnostjo na naše delo. Pri tem delu ne smeš postati prehitro maltKlušcn, ampak bodi vztrajen v njem, da ti bq ono lfjhjto tudi zvesto v uspehih. Ako boš zadel prava pot, Ti bodo kmalu sledili, ali pa Te vsaj umevali bližji tovariši. Tvojp delo bp gotnvo irnelp mnogo značilnih skupnih potez z dclom številnih tovarišev in Te bo razvijalo v določeno stanavsko miselm>st. Slična stanovska misekiost se bo z delom ustvarila tudi pri drugih tovariših. Na naših skupnih sestankih se bodo nedovršenosti, kakor tudi nerazvitost naše stanovske miselnosti, še nadalje izoblikovale in izpopolnjevale ter dograjevale tako, da bo tekom časa postala bistvenost našega stanu. Danes o kaki enotni, krepko razviti, pravilno vsidrani in za bodočnost plodoviti učiteljski miselnosti še nc moremo mnogo govoriti. Ni je še, a naša dolžnost je, da jo z lastnim delom ustvarimo vso pravilno, z ozirom na naše delo objektivno in bogato sodobnih poklicnih vsebin. To ni delo enega leta, tudi ne enega desetletja, ampak je to delo ene generacije, ki ga morajo sledeče generacije vedno še dograjevati in razvijati. In mi, ki smo se zavedli te naloge, moramo čutiti v sebi globoko dolžnost, da damo v njeno rešitev vse kar premoremp. Zavedati se moramo, da ne smemo po krivih stopnicah prcteklosti, ampak po novih,, z lastno aktivnostjo zgrajenih. Vedeti moramo tudi, da bo številnim pijavkam, ki so sesale kri našega stanu, naša nova prebuditev, nov razvoj našega stanu in naše delo nezaželeno, neljubo in v nasprotju z njihovimi nakanami, da bodo zato uporabile vso moč svojih raznovrstnih sesalk, da bi našo no\o stanovsko pot in delo onemogočile. Vse to pa nam mora biti le eden izmed mnogih življenjskih dokazov, da je naša diagnoza pravilna, lek učinkovit in novo življenje zdravo. Ne smemo nasedati njih \abljivosti, ampak z jasno in zavedno utemeljenostjo našega dela iti dalje našo skupno stanovsko pot. Šiv.