Štev II
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
15. marca 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 14, 12 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Začetek.
Sedmi marc je gotovo važen zgodovinski den v političnom živlenji naše države. Odpro je vrata, štera so se 15-ga novembra preminočega leta po prizadevanji nešternih gospodov, ki so se bojali za svojo kožo, svoje žepe i svojo oblast, štere ne bi radi püstili iz svojih rok, zaprla. Razpüstitev narodne sküpščine je bila nepotrebna, ar je ta bila zadosta močna, da bi lehko izpelavala svoj načrt. A se je morala zgoditi. ar se je večina izrekla proti politiki Pašiča i Pribičeviča i se oprijela Davidovič—Korošcove politike, štera je Šla za tem, da bi se v državi vstvaro red i mir, da bi zavladala v našoj upravi poštenost i pravičnost — štera si je stavila za nalogo vstvaritev bratskoga sporazuma med tremi narodi Jugoslavije. To pa je bio v očaj radikalov i samostojnih demokratov velki greh, zato sta morala Davidovič—Korošec iti, sküpiščina pa je bila razpüščena.
Država je trpela zavolo toga velko škodo. Sküpščina bi najmre morala zgotoviti jako važne zakone: zakon proti korupciji, invalidski —, uradniški zakon i načrt, kak bi se pomagalo malomi kmeti. Vse to pa je moralo izostati, ar sta tak štela Pašič i Pribičevič, ki nesta mogla prenašati, da bi se delalo brez - i proti njima. Najvekšo škodo pa je trpela država zavolo volitev. Moralna škoda, štero je povzročo P. P, Ž. režim s svojimi nasilstvi, z zaperanjom nedužnih ljüdi, razbijanjom shodov, premeščanjom — nezakonitim ■— uradnikov, prelevanjom krvi itd. je nezračunana, materijalna pa znaša prek 800 miljon dinarov, štere je porabo za agitacijo.
Volitve so minole i so vstvarile v političnom živlenji nov položaj. Povdariti trbe, da neso bile popolnoma izraz ljüdske vole, ar so se zvršile z nasilstvom i ciganstvom. Režim pa itak neje dosegno toga, ka je šteo dosegnoti i je z 10 glasovi večine nezmožen za uspešno delo.
V sküpščini nastopijo povečini možje, ki so že prle sedeli v njem. Le ta razlika bo, da so menše stranke na hasek radikalov odpadnole. Strank je preci, a odločilnoga pomena so samo nešterne. Najvekša je Pašičova radikalna, ki ima 140 poslancov. Za njov se vrstijo drüge: Radičova 69 poslancov, Davidovičova 37, Pribičevičove 22, Korošcova 20, Spahova 15. Drüge majo po ednoga, dva, tri poslance, zato ne igrajo skoro nikše vloge, zvün če se priklüčijo kakšoj drügoj.
Vse te stranke pa so razdeljene na dva močniva tabora: vladnoga i protivladnoga, ali Pašič—Pribičevičovoga i tabor bratskoga sporazuma. Prvi je močen zato, ar ma številično večino, drügi pa, ar je dobro organizeran, edin i železno disciplineran.
Kak se bodo dogodki razvijali, je zdaj še žmetno dognati. A da se začne trd boj, je gotovo. Sporazum se bo borio z zati-
ralci narodov, ves slovenski, hrvatski i velki del srbskoga naroda proti nasilnežom, ki so se do zdaj s silov obdržali na oblasti i so z nezakonitimi pripomočki dobili za sobe večino poslancov, a ne večino ljüdstva, ar so protirežimske stranke dobile prek 300 jezer glasov večine. Na štero stran se boj zasüče, je pitanje prihodnje dni.
Na zbližanje med obema strüjama neje mogoče misliti, ar vsakša zasledüje inačišo politiko. Popüstiti i odstopiti od svoje dozdašnje poti pa nešče niedna. Pašič—Pribičevičova ne, ar bi s tem nekak priznala, da njeno dozdašnje delo ne bilo pravilno i ar nešče zgübiti nikaj od oblasti, štero zdaj ma v rokaj. Drüga pa zato ne, dr je osvedočena, da je njena pot prava i zato edino ona vodi do zmage ljudskih pravic i do zadovolnosti. Tüdi zato ne popüsti, ar ma vüpanje na zmago.
Vladnivi stranki se nahajata v žmetnom položaji i to posebno zavolo toga, ar med njima nega prave edinosti. Med radikali se vedno bole širi osvedočenje, da se bo trbelo od Pribičeviča ločiti, ar pravijo, da je on napravo dosta faling i je kriv na tom, da je nastano takši politični položaj. Kakša needinost je med radikali i Pribičevičom, kaže tüdi to, da so ministri obeh strank posebi meli vladne seje, kak da eden drügomi ne bi zavüpali. Pribičeviči pa tüdi njegovi poslanci sami ne zavüpajo. Nešterni so že izstopili iz njegovoga kluba, drügi pa so na tom, da naskori tüdi izstopijo.
Tem trdnejši pa je blok narodnoga sporazuma. Pred volitvami ne je bio punoma enoten, ar ga je Radič samo podpirao. Zdaj pa je tüdi njegova stranka postala pravi član i bodo hrvacki poslanci delali v njem ravnotak, kak poslanci Davidovičove, Korošcove i Spahove stranke. Na svojih sestankaj so voditeli sklenoli, da bodo nastopali vsigdar i v vsakom pitanji enotno. I to je za blok jako velka pridobitev. Ta enotnost njemi davle takšo moč, da bo zmožen bojüvati se proti naedinim radikalom i samostojnim demokratom i njemi lehko zagotovi zmago.
Pravica pa tüdi mora zmagati i do sporazuma med Srbi, Hrvati i Slovenci mora priti, ar sporazum je fundamentaini pogoj za vreditev naše države.
Predsednik nemške republike vmro.
Po kratkom betegi je 28. februara vmro Ebert, prvi predsednik nemške republike. Operacijo, štero so morali na njem izvršiti zavolo zvüžganja slepega čreva, je srečno prestao. Naskori potom pa je nepričaküvano vmro. Dovici njegovo so izrazili sožalje tüdi drüge države. Pogreb se je vršo 5. marca. Vdeležila se ga je vnožica prek 100 jezer ljüdi. V imeni vlade se je poslovo od njega dr. Luther, predsednik vlade.
*
Ebert je bio sin sirmaških starišov. Pó pozvanji je bio sedlar. Vnogo je potüvao, spozna-
vao socialistični gibanje i je postao eden najbolših organizatorov. Bio je dober govornik i i kak takši je prišeo v parlament, po svetovnoj vojski, gda je postanola Nemčija republika, pa je bio izvoljeni za predsednika. Kak prvi voditeo države je bio na svojem mesti i z odloč-nostjov je dosegno, da so se vse nemške dežele zdrüžile. Delavstvi je bio vsigdar velki prijateo, kak da bi se spominjao na leta, v šterih je tüdi on hodo od kraja do kraja kak sedlatski detič. Svojo skrb za delavstvo je pokazao tüdi s tem, da je dao za drüžine, šterim je rüdniška nesreča vzela očete i sinove, iz svojega fonda 50 jezer zlatih mark. Pogreba ponesrečencov pa se je tüdi sam vdeležo. Bio je istinski socialist ne samo v rečaj — kak večina dnešnjih socialističnih kričačov — nego tüdi v djanji.
Kam pela slepo sovraštvo?
Pred volitvami so vsi demokratski ag tatori nastopali kak prijateli ljüdstva. Obečavali so njemi vse, celo takše stvari, o šterih je tüdi Ijüdstvo bilo osvedočeno, da se nigdar ne spunijo, ar je to v zdašnjih okolščinaj, gda so politične razmere tak razrovane i nevrejene. nemogoče. Demokratski gospodje pa so jih vseeno obečavali. Posebno so odpirali svoje smiljeno srce sirmaškim uradnikom, ki že leta i leta ječijo pod neznosnimi bremeni i se s svojim zaslüžkom komaj preživlajo. Vse dobijo tej sirmačeki, ar se gospodom smilijo, samo naj volijo dr. Žerjava, dr. Pivka i drüge demokratske gospode.
S svojov agitacijov so vüpali dobiti v Sloveniji do osem poslancov. To pa se ne zgodilo — dobili so najmre samo dva. Zato pa je zdaj zakipelo v samostojnih demokratskih voditelaj i začnejo izlevati svoj srd na vse slovenske uradnike, ki majo v sebi telko čüta poštenosti, da se neso odali i ne vpisali v samostojno demokratsko stranko. — „Za te nemamo pomoči i jim tüdi neščemo pomagati. Što neje v dedemokratskoj stranki, neje pravi državlan i zato ne vreden, da bi zvršavao državno slüžbo. Državna slüžba je samo za napredne uradnike, napredni pa so samo tisti, ki se priklanjajo pred dr. Žerjavom i njegovimi prijateli. Tej dobijo vse, drügi pa nikaj . . .“ — tak nekak pišejo listi, šteri so v slüžbi edinoga slovenskoga ministra — kak so ga imenüvale Kodrove M. Novine dr. Žerjava. Iz toga se vidi, ka smelo oričaküvati uradniki, ki neso sužnji ljüdskih zatiralcov.
Nindri pa demokratski mogočniki tak ne divjajo, kak nad učiteli. V tom jim davle peldo Pribičevič, minister prosvete. On je že pred volitvami povzročo s svojim postopanjom, da so štrajkali visokošolski dijaki v Ljubljani, Zagrebi i Belgradi. I kak je njegova prosvetna politika hasnovita za šole, kaže to, da so ga belgrajski akademiki na sv. savskoj slavnosti v navzočnosti krala i poslanikov drügih držav izfüčkali i njemi davali imena: morilec, zatiralec itd. Zdaj je njegovo postopanje še bole grdo. A neje sam. Sledijo njemi tüdi drügi, ki so postavleni na piva mesta i tak majo moč — po zakoni ne — da delajo z našimi šolami i učiteli, ka ščejo. I njüvo postopanje je tak neplemenito, tak nepošteno, da ga obsojajo celo tisti, ki stojijo demokratskoj stranki jako blüzi. Glasilo zdrüženja jugoslovanskoga (liberainoga) učitelstva „Učiteljski tovariš“ je pred kratkim zapisalo: „Dnes stoji vse učitelstvo pod vtisom, da smo zgübili demokratično prosvetno upravo i da je zavladao v prosveti (šolstvi, o.) absolutistični sistem, šteri davle več moči mišlenji poedincov, kak pa celoti. — Dužnost naša je paziti, da se ednaki sistem ne vpela tüdi v šolski zakon i da se nanovo vpostavijo naša zakonita
2
N O V I N E
15. marca 1925.
zastopstva i se vpela demokratizem namesto samovlade v našo prosvetno upravo. — Nehati bo trbelo z osebnov politikov, ki jemle vnogo časa i se obrniti k pozitivnomi deli — stvarjanji zdravih razmer.
Med drügim omenja tüdi osebno politiko. Ta naj bi iz šole preminola. — To je potrebno. Učitel naj bo učitel, to je vzgojiteo, ne pa kakši politični eksponent. Pri nas pa se od dneva do dneva bole opaža, da se od učitela ne zahteva, da je voditeo i vzgojiteo mladine — dece, nego biti mora član Politične stranke — ki se imenüje samostojna demokratska. Što neje v njo vpisani i ne dela za njo, tisti mora iti. I to se dogaja. Stari učiteli (-ce), ki so po 20, 30, celo več let spunjavali verno svoje učitelske naloge, morajo zapüščati svoja mesta i napraviti prostor mladim, ki mogoče niti ne vejo, ka je učitelski stan. Toga pa tüdi nihče ne zahteva od njih. Glavno je, da so zapisani pri prijatelaj dr. Žerjava. Vse drügo je postranska stvar.
Kam pela to, je očivestno. Ravnotak pa se tüdi vidi, ka ščejo učitele, ki dozdaj neso njüvi, prisiliti, da postanejo njüvi, ali pa jih vničiti s tem, da jih najprle pošlejo na najslabša mesta, nato pa jih odstavijo, da bi jih s tem vničili, če ne prelomijo svojih dozdašnjih načel. To pa se jim ne bo posrečilo. Mogoče je, da bodo nekaj časa lehko divjali i mantrali nedužne ljüdi. a vsigdar to ne bo trpelo, ar narod je proti njim, boj proti narodi pa za nje ne bo mogeo biti zmagovit.	Fr.K.
Otvoritev narodne sküpščine.

Novoizvoljeni zastopniki naroda so se 7. marca oprvim zbrali v parlamenti i obdržali prvo sejo. Predsednik seje je bio najstarejši poslanec, Davidovičov demokrat Arsa Lazič.
Taki v začetki seje so poslanci izročili svoje poverilnice. Med tem opravilom so nešterni poslanci bloka sporazuma delali značilne, a opravičene medklice. Gda je dr. Trumbič izročo poverilnice tistih hrvackih poslancov, ki so proti zakoni zapreti i tak neso mogli priti v sküpščino sami, da bi izvršili svojo dužnost, je pravo: „Na velko sramoto so še izda v vojašnici“ Tüdi hrvatski poslanec dr. Žanič, ki je bio do 6. marca zapreti, je glasno izrazo svoje mišlenje: „Tü mate poverilnico ! To je parlament po milošči žandarov. To je parlament sramote.
Prva seja parlamenta je pokazala velko odločnost bloka narodnoga sporazuma. Predsednik Lazič je najmre sejo, zavolo toga, ar se je zapreti hrvacki člani neso mogli vdeležiti — to njim je najmre zabranila policija, ki jih ne izpüstila, če tüdi so kak izvoljeni poslanci nedoteklivi — zakljüčo z zahtevov, da vlada omogoči tem poslancom, da bodo lehko navzoči pri sküpščinskih sejaj. To je bio tak odločen stopaj, da radikali i samostojni demokratje v prvom hipi neso znali, ka naj delajo. Poslanci bloka narodnoga pa so sejo zapüstili. — Blok je s svojim odločnim nastopom pokazao, da ne bo trpo, da bi se zakoni i sküpščinski poslovnik tlačo
s tem, da bi se nešternim poslancom — potom internacije — zabrano prihod v narodno sküp-ščino, kam jih pozavle njüva dužnost.
Lazič je od vlade zahtevao da skliče sejo i na njoj odredi izpüstitev poslancov. Ta pa toga ne včinola. Namesto vladne seje so radi-kalni i demokratski poslanci meli parlamenlarno sejo, na šteroj so protizakonito zvolili sküpščin-skoga predsednika. S tem so znova pokazali, kelko dajo na zakon, Vidovdensko ustavo so oni napravili i oni zglasali, ravno tak sküpščinski poslovnik, zdaj pa so ravno oni tisti, ki oboje pri vsakoj priliki kršijo s svojim postopanjom, s svojimi naredbami.
Boj se je začno. Napravleni je bio komaj prvi stopaj, a je že pokazao, kak se bo razvijao politični položaj. Z edne strani se kaže, da bodo radikali i demokrati nadalüvali svojo pot, — začnoli so jo s protipostavnim djanjom, z drüge strani pa vidimo blok narodnoga sporazuma, ki je že pri prvi priliki pokazao, da obsoja krivico i nepoštenost, če tüdi jo vršijo možje režima.
NEDELA.
III. v posti. Evangl. sv, Lükača XI. 14-28. ,,Nešterni pa so med njimi pravili: Belzebub, po vrajžem poglavari zganja vrage." (Lük. XI. 16.)
„Zdravniki posebno spoznavajo človeško zdravje ali njegov beteg, če pogledajo na jezik; spodobno so tüdi naše reči pravo kazalo, spričevalo lastnosti naše düše", pravi sv. Ferenc Salezij. Po jeziki, po govorenji spoznavamo človeško srcé: ali je dobro ali pokvarjeno; ali je plemenito ali nevsmileno; Čisto ali nečisto. Kristuš najmre sam pravi: „Dober človek prinaša dobro z dobroga zaklada svojega srca; božen človek prinaša hüdo iz božnoga zaklada; iz obilnosti srca gučijo najmre vüsta“. (Lk. 6, 45.) Ali po domače pove to resnico slovenski pregovor: „Česa je puno srcé, to na vüsta rado vö vré.“
Edno takšo grdo podobo, kep človeškoga srca nam kažejo te reči v danešnjem sv. Evangeliji: „Belzebub, po vrajžem poglavari zganja vrage.“ Ta podoba nam kaže božne pokvarjene jezike, Šteri gučijo iz hüdobnoga srca. Te reči nam razodevajo hüdobna srca židovskoga lüstva, kažejo nam grehe, štere včini človek z jezikom, z božnim jezikom. Kristuša,ki njim je ozdravlao betežnike; slepim dao videti, glühim čüti; ki je razsvetlevao s svojim navukom tmico hüdoga düha v njihovih srcaj; šteri je rešavao peklenskoga jarma, obsedanja hüdoga düha; toga Jezuša so opravlali, obrekovali z najnesramnejšov lažjov. Človeški jezik je edna najmenša kotriga našega tela, pa edna najbole nevarna, škodliva, človeškoj düši. Jezik je nevarnejši od vsakoga čemera, je hüši od vsakoga moralnoga orožja — jezik je morilec düše. — Zato pravi sv. Pismo: „Več tüdi je z jezikom pokončanih, kak s sablov pomorjenih.“ Sir. 28. 22. To se nam sprva vidi neverjetno, neresnično ; ali če gledamo človeško živlenje, pa moramo priznati, da so ešče preveč resnične; vidimo, da je hüdoben jezik nekaj strašnoga med človeštvom. Hüdoben jezik Je kak dvorezen nož, šteri reže na levo i pravo.
je prava küga med človeškim rodom. S prva nepotrebne reči, špajsi, hüjskanja, po malom pride do štükanja, nato kreganje, svaja; sad toga je sovraštvo. Sovraštvo je vrelec opravlanja i obrekovanja, zaničevanja bližnjega i Boga samoga. Kunenje, kriva svedočanstva, krivične prisege i brez konca i kraja bi lehko naštevali žalostne sadove človeških jezikov. V kelkih nedužnih srcaj je proglaso lübav do Boga; keliko belili lilij je pošamlao i pohodo na gredicaj nedužne düše; kelko düš je zapelao hüdoben jezik! Kelko jih je onesrečo za zdaj, kelko za večnost ! — človek se s svojim jezikom strašno pregreši proti Bogi, proti bližnjemi i proti samomi sebi. Jezik je morilec vsega dobroga, poštenoga, je kaliteo mira, je morilec vse krščanske lübavi — je morilec düše. —
Naj nas dnešnji žalosten prizor židovskih obrekovalcov odvrne od greha z jezikom i navči jezik nücati za tisto, za ka je vstvorjen, za molitev v prvoj vrsti i v korist bližjemi z dobrimi tanači i navuki. „Srečen oni — šteri se ne pregrešo s svojim jezikom," pravi modri Sirah (25. 11.) Zato nas opomina Kristuš; „Vaše govorenje bodi: ja, ja; — ne, ne; ka je zvün toga je od hüdoga.“ Mt. 5. 37.
Po svojih rečaj boš opravičen — pravi Jezuš — i po svojih rečaj boš pogüblen.“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Svojemi voditelji načelniki naših drüštev i zvez, gosp. nar. poslanci Klekl Jožefi za 19. marc, — k betežnoj postelji — ljübo zdravje, iskrene pozdrave, ter venec udanosti i hvaležnosti poklanja — prekmursko ljüdstvo.
Ravnatelji „Martinišča“, zgojiteli naše mladine, gosp. Jožef Radoha k godovnomi dnevi na že začetnom deli mnogo uspeha na duga leta želejo —starišje i prijateli mladine.
Vsem mladožencom Slovenske kraji ne, ki so delali v naših organizacijaj i od zvüna nje, kak tüdi ostalim našim pristašom srečno novo mlado živlenje i nadale našo naklonjenost.
Prvi rekruti roj. 1904. so te mesec prve dnij nastopili vojaško slüžbo pri kanoneraj.
Senje daleč okolik poznano i to kramarsko i živinsko bo 20. marca v Bogojini.
Izjava. Podpisani, pooblaščen od beltinske marofske držine izjavljam, da nas je ob priliki volitev naš g. upravitelj ne prisilo i tüdi nikomi ne dao zapovedi, koga naj što voli, kak je to dopisnik „Novin“ objavo. Gda smo se zavolo volitev pri njem informirali, nam je pravo: „Vsakši naj vrže kruglico ta, kama jo šče.“ Ali je to že tüdi komi nasilje? Mi smo volili, a brez terorja i to v znanje tistim, šteri so krivično dolžili g. upravitelja. Guba Franc, gazda.
Mladim srcom. Smemo praviti, ka bi polovica menje hladnosti bilo med našov mladinov, či bi ta mela več dühovne vzgoje. Gde mladina dobi to vzgojo? V krčmi ne, na cesti ne, v štali, v parmi tüdi ne, med božnov tovaršijov pa ešče bole ne. Tü se strašno zapravla vsaka poštenost. Največkrat starišje i drügi pametni zaman branijo mladini hoditi v takše
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Ka tak dugi čas niti v šoli ne privežejo k klopi vučenca.
Ali iz žele, ali pa se je spozabila s prepovedi; a naednok je Trezika vujšla v kühnjo. Samo za hip, da bi si malo zgibala noge, ki so že začnole dreveneti.
Mari je na dvoje vrezala zelnat kucen, šteroga bi itak svinjam dali. Eden falat naj bo njeni, drügi pa Elemérov. Če radiva mata.
— Jako! — je odgovorila Trezika olejšano i se je nazaj prikrala v sobo.
Tetica je ne vidila. Mogoče je krumple lüpala v sobi, ar prle je kričala, da nikam ne pride ta dekla, kakša brezbožnost je to, da bi ona morala vse opravlati namesto nje. Zakaj pa dobi tak velko plačo?
Eleméri je kocen tekno. A še bolša bi bila mrkevca. Tisto je sladko.
— Mogoče tüdi tisto bo; je pravila Trezika.
I je pa bežala v kühnjo.
Mari je jako dobra. Taki je vrezala velki potač od mrkevčinoga debelejšega konca. Dobro, da je še ne djala v župo; lehko je dala od nje. Zdaj pa včasi dene notri; ar če bo videla gospodinja, znova začne s predgöv.
To je bogme videla, da je Trezika bežala iz kühnje; zavolo toga je taki zagnala takšo larmo, da se je cela hiša trosila. Trezika se je v kot potegnola i se je tiho cmerila. Zdaj pa je to bila nevola Goherci. Kregala je v zemli
počivajočega očo. ka je mogeo vzgojiti tak cmülastö deco. Takšiva sta, kak pivnik, taki se premočila.
S pravim grmenjem so šele opoldne vdarili vö njeni čemeri. Gda sta deteti samo kak za koštanje jeli.
To neje mogla povzročiti žalost. Zdravoga želodca ne stisne tak vküp, da ne bi zaželo hrane, gda je čas.
Taki je začnola sumiti, da sta jela nekaj. Bistre oči i pamet se nesta zadovolile s tem, da sta to iznajšle. Dale je opazüvala na tom sledi, kak voha kakši jagerski pes. I je tüdi včasi najšla rešitev. V lonci za župo je bila samo polovica mrkevce. To sta teda pojela, zato njima ne tekne prava hrana.
Začnola je zaslišavati Mari.
Mali piciki sta jo skrivoma proseče pogledali. To je telko pomenilo, da naj zataji. Mari pa je tüdi več včinola, ka istin ko ne bi vüpala pričaküvati od nje.
— Jaz sem pojela, gospa; je pravila batrivno.
— Ka? se jo obregnola na njo gospodinja. — Ne laži ! Nigdar nesem videla, da bi ti teknola mrkevca.
— Pa sem sirovo pojela.
— Tüdi tak odürjavala. Ali si pa te lagala.
— Zdaj sem koštala i teknola mi je. Istina, da je to parovnost, a itak sem včinola. Pojela sem.
— I to brez srama vüpaš povedati ? — je pravila čemerno Goherca.
— Ali bolše bilo če bi zatajila? — je odgovorila dekla malo drzno.
— Ka še prepirati se vüpaš? To maš !
S tem jo je tak plüsnola, da so se skoro zaiskrile dekline oči. To pa je bio samo uvodni govor. Odsekan. Zdaj pa se je začnola prava igra močnih, debelih rok. Mari se je obrnola, da bi odbežala; a gospodinja jo je pograbila za janko i jo je začnola s pesnicami i dlanmi obdelavati po hrbti, šteri je düdnjao pod vdarci, kak velki boben
Deteti nesta mogli gledati, da bi za volo njiva trpela Mari, ki njima je včinola telko dobroga! toga nemreta dopüstiti.
Elemér je cukno Goherci rokov. Uporno, razdraženo, z vsov močjov.
— Ne bantüjte Mari! — je kričao.
Goherca je za hip spüstila deklo, a se je s tem vekšimi čemeri obrnola proti dečki, ki se tak spozabi v predrznosti, da se je vüpa dotegnoti. Nezaslišana batrivnost, neotesanost. Zgrabiti njo, oskrbniško mater, zdaj za Bogom najvekšo svojo dobrotnico !
V prvom hipi ženska niti k reči ne mogla priti, a niti se genoti v razburjenosti.
— Ne bantüjte Mari! — je ponovo Elemér. — Müva sva pojela mrkevco, kucen tüdi.
— Tüdi kocen! — je kričala Goherca.
— Tisto tüdi! — je potrjüvala Trezika.
— No teda. . . — je strašno zakričala Goherca i je na močen vdarec zdignola roko. A je že samo zrak presekala.
Ar medtem, da je zdignola roko, je bilo zadosta časa, da sta friškiva premetenca mogla zbežati vö na folaš, prek po dvori. Tetica za njima; a debelo telo neje prenašalo. (Dale)
15. marca 1925.
NOVINE
3
kraje. Či ščemo, ka de se naša mladina sama pametno ogibala vsega, ka njoj jemle čast, postaje, zdravje i mir srca, te njoj dajmo dobre knige v roke. Te so najbouši prijatel vsem, posebno pa mladini. Takše knige se dobijo po fal ceni v Martinišči v Murskoj Soboti.
Murska Sobota. Dosta spitavlejo ljüdje, kak so kaj naš dobrotlivi g. poslanec Klekl. Kak smo zvedili, nega nikše prave nevarnosti za njüvo živlenje. Potrebni pa so itak popolnoga mira i to ešče več tjednov. Jako dobro delo včini, što moli za toga svojega dobrotnika. Naj jim Bog da trdno zdravje, ar jih čaka dosta, jako dosta dela.
Denaturirani špirit, prodaja. Gremij trgovcov za Prekmurje v Murski Soboti naznanja vsem svojim članom interesentom, da je finančno okrajno ravnateljstvo v Maribori z odlokom z dne 3. II. 1925. št. 1005. točilcom alkoholnih pijač podaljšalo rok za prodajo v zalogi se še nahajajočega denaturiranoga špirita do konca meseca aprila 1925. Omenjeno ravnateljstvo je pripomnilo, da toga roka vnovič ne bo več podaljšalo.
Država.
S posvetom okoli bencina. Na zagrebečkom južnom álomáši je želežniški nočni čuvar Rebec zapazo, da eden izmed bencinskih vagonov püšča. Rebec se je šteo osvedočiti, kelko bencina je že izteklo; odpro je pokrov i s svetilkov posveto v odprtino. Pri tom so se gazi vüžgali i je nastala ekspiozija. Rebca je vrglo z vsov silov na sosedne sinje i pri tom je dobio nevarne notranje poškodbe, zvün toga pa je opečeni po obrazi i rokaj.
Vojaki nazarenci. Kak znano, pristaši nazarenske sekte odklanjajo nücanje orožja i zato pri vpoklici v vojaško slüžbo neščejo položiti predpisane prisege. Vojaška oblast jih zavolo te nepokorščine zapera. Po raznih varašaj je dozdaj zapretih že na stotine takših nazarenskih vojakov.
Deca kak cerkveni tovaji. V Zagrebi so zgrabili dve deklici, ki sta po cerkvaj krali prte i jih odavali po 10—15 dinarov. Peneze sta si razdelili i ga ponücali za sladkarije.
Samomor bivšega žandara. Pred kratkim je zvršo samomor v belgrajskoj norišnici bivši žandar Vulovič. Na šalosten način je postao aldov svoje slüžbe. Pri nekšoj demonstraciji je s puškinim kopitom vdaro po glavi nedužnoga človeka, šteri je zavolo toga vmro. To je Vuloviča tak pretreslo, da je püsto žandarsko slüžbo. Vest pa njemi ne dala mira, vsigdar je vido pred seov svoj aldov. Njegovi ljüdje so mislili, da je odnoro, zato so ga dali v norišnico Tam si je vzeo živlenje.
Strašen vmor. Blüzi Novoga mesta je bio 9. februara v nekšoj baraki ubit i zažgan Anton Pirc ; bujtivi sta pa tüdi 17 letna njegova žena i 7 mesecov stara hčerka. Njegov brat, šteromi je bilo tüdi vse pokradjeno, je vujšeo smrti slučajno, ár ga je gospodar prle poslao iskat i zbirat voznike.
Med cigani. Djakovski cigan Šándor Nikolič je meo samo edno želo; da pred smrtjov oženi svojega vnüka Šandora. Te vnük je star 12 let i hodi v drügi razred ljüdske šole. Stari Nikolič, ki se je tüdi sam oženo z 12 leti, je mislo, da je prišeo tüdi za vnüka čas. Izbrao njemi je 13 letno siroto Mando Filipovič, štera je bila v oskrbi pri nekšem Johani. Tomi je Nikolič odšteo za deklico 7000 kron i nato pripravo gostijo. Policija pa je za to zvedela i je celo svatovščino zaprla na 14 dni. Johan se pa bo zagovarjao pred sodiščom, ar je deklico odao.
Nenavaden naravni pojav. Dne 27-ga februara je bilo nebo nad Mariborom vedro brez vsake meglice. Sunce je sijalo, kak da bi bilo še leto. Naednok pa je začno kaplati jako gosti dež, ne iz oblakov — nego z vedroga neba. Ljüdje pa so si pravili, da se čüda godi.
Včasi tüdi sneg komi hasni. Proti konci februara je v Maribori ispadnolo vnogo snega. Ar pa je sneg v varaši, gde se morajo gospodične i mladi gospodje sprehajati, neprijeten, ga odvažajo. Pri tom deli je prišlo vnogo sirmakov do krüha, šteroga si inači žmetno pripravijo. — Je pa le istinsko, da ma vsakša stvar dobro i slabo stran.
Automobilna nesreča v Beogradi. Automobil nekše petrolejske drüžbe je v Beogradi povozo trgovca Rubenoviča. Gda je šofer zapado, da se nahaja žrtev pod automobilom, ga ne slovo, nego v strahi pognao še bole friško. Auto jo vlekeo trgovca še kakših 100 metrov naprej po ementanoj vulici i ga ščista zdrüzgao. Nazadnje je ljüdstvo vdarilo od vseh strani na automobil i prisililo šofera, a ga je stavo. Množica bi brezvestnoga šofera gotovo pobila, če ga policija ne bi rešila.
Oča noro sina z njegovov ženov. V vojnom časi je 60 letni oča silo svojega 15 letnoga sina, Milijova Orošanim, da se naj oženi. Zbrao njemi je nevesto, hčer najbližjega
soseda. Milivoj je s svojov mladov nevestov slüžo gostüvanje, kak se to spodobi po staroj navadi. Na konci gostije pa ga je čakalo nekaj čüdnoga i nenavadnoga: gda so gostje odišli, se je spravo oča na svojega sina, ga najprle zbüo, nato pa odtirao od doma i njemi prepovedao priti domo. Petnajst letni sirmak se je prestrašo očinih pretenj i je pobegno od doma, oča pa je živo z njegovov ženov vküp. Milivoj je dugo blodo po sveti i delao v raznih krajaj kak delavec, dokeč nazadnje neje postao pametnejši i spoznao, da se najde vracvo tüdi proti očinomi nasilji. Vrno se je v rojstni kraj — v Sarajevo — i je vložo tožbo proti svojemi oči, da njemi da nazaj njegovo ženo, štero si je nezakonito prisvojo.
Sreča beograjskoga natakara. Nekši Ivanič, natakar v Beogradi je dobo pred kratkim iz Amerike glas, da je tam vmro njegov stric i njemi je zapüsto vse svoje bogastvo, po naših penezaj okoli 27 miljon dinarov. Srečni natakar je taki zapüsto svojo slüžbo.
Svet.
Z motorom prek Libijsko püščavo. Dva v Kairi živečiva Angleža sta se pred kratkim povrnola s potüvanja z motori prek Libijsko püščavo. Odišla sta iz Kaire do oaze (rodoviten kraj v püščavi, o.) Siva. Med potjov sta bila dvakrat v nevarnosti, da jiva zasiple pesični viher. V oazi Siva sta povzročila velko vznemirjenje, ar domačini le neso videli motora.
Viheri, povodni v Italiji. Zadnji čas so divjali po Italiji velki viheri i so nastale povdodni Viheri so naredili velikanske škode. Na morji so potaplali ladje. Na večih krajaj so poderali zidine, štere so zasipale s Svojimi razvalinami več ljüdi. Telefonske i telegrafske drote so pretrgali, tak da je na večih krajaj zveza nemogoča. Voda je, podrla i odnesla vnogo mostov.
Zvišanje plač državnim uradnikom na Francoskom. Francoski parlament je odobro kredit 1400 miljon frankov za zbolšanje plač državnim nameščencom.
Brezposelnost v Nemčiji. Od srede januara do 1. februara toga leta se je zvišalo število brezposelnih, ki premajo državno podporo od 586 jezer na 591 jezero število od
svojcov podpiranih pa od 790 jezer na 812 jezer.
Padanje hüdodelstev na Čehoslovaškom. Po uradnih poročilaj je bilo na Čehoslovaškom l. 1923 pri prvo oblastnih sodiščaj sojenih 31.658 oseb i od toga 24.021 obsojenih.
V letaj 1920 do 1923 te bilo povprečeno obsojenih vsakše leto 33.806 ljüdi. Po hüdodelstvaj se delijo na sledeče: zavolo tovajije ali vdeležbe pri tovajiji je bilo obsojenih 10.571 zavolo poneverbe ali vdeležbe 1239 oseb. Zavolo prestopkov proti tüjoj lastnini je bilo na okrajnih sodiščaj obsojenih 46.543 oseb.
Velko naraščanje bogastva v Ameriki. Finančni oddelek amerikanske državne uprave v Washingtoni je objavo štatistiko o naraščanji bogastva v Zdrüženih državaj. L. 1921 je napovedalo prek edno miljono dolarov dohodkov 15 oseb, 1. 1922 je pa priznalo takše dohodke že 67 dačoplačüvalcov, Štirije so priznali za l. 1922 prek 5 miljon dolarov dohodkov. Poleg vsega toga velkoga bogastva pa je v Zdrüženih državaj še izda jako dosta sirmaštva, stradajočih starcov i drügih kodišov.
Obvezna zdravniška preiskava na Vogrskom. Vogrsko ministerstvo za tjüdsko blagostanje pripravla zakonski načrt, s šterim se vpela obvezna zdravniška Preiskava pred zakonom za ženine i neveste.
Največ mesa na sveti pojejo v Argentiniji; njim sledijo Australci, nato prebivalci Nove Zelandije. Na štrtom mesti stojijo Zdrüžene države.
Poljski priseljenci na Francoskom.
Kak pravi štatistika za čuvanje dela, je poljskih delavcov v francoskoj zemli 510 jezer. V nešternih francoskih okrajaj tvorijo Poljaki več kak 33 odstotkov vsega prebivalstva. V indutrijskih središčaj pa znaša število poljskih delavcov 68 odstotkov vseh zaposlenih delavcov. Število delavske dece, ki hodijo v šolo je približno 30 jezer.
Dve jezero let staro vino. V vogrskom varaši Szöny. gde je bio prle stari rimski varaš, so pred kratkim čisto slučajno odkopali stare dragocene predmete. Poleg drügoga tüdi dve krlštalni posodi s tekočinov, štero je eden delavec na skrivoma koštao. To pa ne bilo brez posledic. Mož je najmre zaspao i je spao cele tri dni. Gda se je predramo, se njemi je videlo, da je spao samo frtao vüre. Pripovidavao je, da ma tekočina tek lehkoga kak med sladkoga vina.
Nadzorüvanje šolske dece pri verskih vajaj v Austriji. Zgornjeaustrijski deželni šolski svet je na pritožbo cerkvene oblasti na šolska vodstva izdao okrožnico, v šteroj opomina, da je učilelstvo po določbaj državnoga
ljüdskošolskoga zakona dužno, da pri rednih verskih vajaj šolsko mladino nadzorüje. Učitelstvo, štero je povečini liberalno ali socialistično, šče zdaj to pitanje spraviti pred upravno sodišče.
Delavski punti v Rusiji. Ob gorovji Urala je prišlo do delavskih štrajkov. V ednom varaši štrajka 2000 delavcov. Vlada je štela z oboroženov silov štrajk zabraniti i je dala okoli 200 štrajkajočih delavcov postreliti. To nasilje je ostalo delavstvo še bole vznemirilo i v vnogih krajaj je prišlo do krvavih puntov.
Trikratni doktor. V Inomosti je postao doktor državnih znanosti bogoslovni profesor v Celovci, doktor bogoslovja i filozofije Ferdinand Frodl.
Izabela Kaiser vmrla. V Švici je vmrla med Francozi i Nemci prilüblena pisatelica I. Kaiser. Spisala je vnogo v nemškom i francoskom jeziki.
JODNA VODA
Medjimursko Jodno vrelo Selnica Sv. MARTIN na MURI,
o v i m e   preporučuje   lekovitu
„Jodnu vodu“
koja sadržaje O. 16 Joda originalno napunjena v kantaj od 1.4 1,
cena 7 Dinara.
Šalje se poštanskim i željezničkim pouzećem.
Prazne kante se zemejo nazaj u ceni od 3 Din 30 para.
Spreme se trg. vajenec
(inaš) v trgovini  z mešanim blagom, z bogše rodbine. Trg Alois Kreft Cankova.
K ODAJI je mesarska trgovina                  z opremov, omarov za led i z mašini v dobrom stanji. Natančnejše se zvedi pri ženi VENDELA PERKO v DOLNJI LENDAVI.
Svetovna politika.
Zadnji dogodki v našoj notrašnjoj politiki, razmere, ki so nastale po volitvaj, delo vladnih strank i odločni nastop bloka narodnoga sporazuma so obrnoli pazlivost javnosti na sebe, tak da je ostalo zasledüvanje i opazüvanje zvünanjih držav bole v ozadji. Zato tüdi ne mogoče podati kakšega obširnega pregleda. Povdariti se pa mora, da tüdi v sosednih državaj razmere neso dosta bolše, kak pri nas — v nešterni še mogoče slabše.
V Španiji je položaj takši, da kronani krao za pravo nema nikše oblasti, nego je samo nekakši slüžabnik nekronanoga vladara, generala Primo de Rivera. On je pravi gospodar Španije. I kak vlada, kaže najbole okolščina, da nastajajo proti njemi od vseh strani pritožbe i upori. Tüdi častniki sami — ki so podpora njegove politike — so needini. Rivera je vpelao na Španskom vojaško diktaturo i njegov namen je zadati smrtni vdarce meščanskoj — nevojaškoj — politiki. — Važen dogodek v politiki Rusije je kongres Sovjetska zveze v Tiflisi, Na njem sta govorila med drügim Rykov, predsednik sovjeta Ijüdskih komisarov i Čičerin. Prvi je povdarjao velka uspehe svoje politike v Ažiji, zvezo z Japonskov, s pomočjov štere se bo Rusija dvigala brez sodelüvanja Europe. Čičerin je govoro o medsebojnih razmeraj med Rusijov i drügimi državami i pri tom je povdaro, da je večina evropskih držav Rusiji še preci naklonjena. Posebno velka prijatelica Rusije je Italija.
Nemčija je zgübila svojega predsednika, Eberta, ki je 28. februara vmro. Volitve novega predsednika se bodo vršile 26. aprila. Edna stranka šče kandiderati dr. Luthera, državnoga kancelara, socialni demokratje zdalnjega predsednika državnoga zbora Loeweja, centrum (ka-
4
NOVINE
15. marca 1925.
toliška stranka) pa kancelara dr. Marksa. Kandidaturo dr. Marksa večina francoskoga časopisja toplo pozdravla. On se je najmre v teškom položaji, gda se je sklepalo o razmeraj med Francijov i Nemčljov, pokazao moža na svojem mesti i Nemčija njemi je lehko za vnoge ugodnosti hvaležna. Zabrano je najmre, da bi se rešavao spor med Francijov i Nemčijov z orožjom, kak so to šteli nacijonalisti i je vodo politiko mirne rešilve.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
2. Ali so drüštva potrebna?
Govoriti o potrebi organizacije — drüštva — je mogoče po mišlenji naših slovenskih bratov prek Müre nepotrebno. Za nje je istinsko nepotrebno, ar tam so o tam govorili že pred pol stoletjom i gda so uvideli potrebo drüštvenoga živlenja so se začnoli gibati i so prišli tak daleč, da skoro nega vesi, v šteroj ne bi bilo kakšega drüštva. Mi pa smo živeli do najnovejšega časa pod razmerami, štere nam neso do-püščale, da bi se za drüštveno delo brigali — o drüštvaj niti gučali ncsmo. Zato pa moramo zdaj. Ar naš položaj se je tak spremeno, da nemremo ostati tam, gde smo bili, nego so moramo genoti, inači nas čas prehiti i mi v pogledi drüštvenoga živlenja za drügimi Slovenci ne bomo samo za 50 let od nazaj, nego pomali za 100 let. To pa ne bi bilo ravno častno. Če pa ščemo o drüštvi govoriti, moramo začnoti tam, gde so začnoli Slovenci te, gda so vstanavlali prva drüštva.
    Rešiti moramo teda najprle pitanje, ali so drüštva potrebna ? I zakaj so potrebna ?
Nešterni so že tüdi v Prekmurji začütili potrebo po drüštvenom živlenji. Mogoče je, da so po prevrati — gda so Prekmurje prikapčili k Jugoslaviji — prišli na kakši način v zvezo s Slovenci i so čüli od njih, da majo prosvetna drüštva, pevske zbore, Orle, Marijine drüžbe. Kmečko zvezo itd., poučili so se more biti tüdi o tom, ka pomenijo vsa ta drüštva i so si mislili, da bi bilo dobro, če bi tüdi mi Prekmurci meli kaj takšega. Naj so že prišli na to miseo na te, ali na drügi način, x je, so začütili potrebo po gibanji po napredüvanji; želo potom drüštvenoga dela se bližati Slovencom. Iz toga si moremo razlagati da se je na mestaj vstanovila Kmečka zveza, da so se v nešternih vesnicah zbüdili Orli, da so se odprle čitalnice i so se v zadnjem časi začnole razcvitati Marijine drüžbe. Tüdi gasilna drüštva so nastala iz potrebe, če tüdi jih nemremo tesno računati k drügim. Na nekoga pa bi skoro pozabo. Na naše prekmurske dijake, ki so prvi stanoli k novomi živlenji i vstanovili drüštvo že te, gda smo se še od dneva do dneva bojali, da pridejo Vogri nazaj.
Drüštveno živlenje se je pri nas teda že začnolo. Opaža pa se, da se jako pomali razvija. Tomi je krivo to, da še velka večina izda spitavle: „Zakaj nam bodo drüštva ? Prle jih nesmo meli, pa smo vseedno živeli. Še bole dobro kak zdaj.“ A kak smešna so takša pitanja i takše trditve. Iz njih samih se vidi, kak potrebno je drüštvo.
Iz takših i ednakih pitanj se spozna, kak so nešterni — pri nas gotovo velka večina — nepoučeni. Svedočijo nam, da tisti, ki tak spitavajo, ne poznajo dnešnjih razmer, nego živejo še v šterih časaj, gda smo dobili za tri krajcare paklin duhana in za krajcar paklin ali kaštulico špic. Ne vidijo, da se je svet razvlo i so nastopili inačiši dnevi, v šterih nam ne zadostüje, da smo poglednoli prek domačega plota i smo znali samo za to, ka se je v najbližnjoj našoj okolici godilo. Ne zavedajo se toga, da človek mora zdaj meti bar malo vpogleda v svetovne dogodke, če šče razmiti položaj, ki je nastao po svetovnoj vojni i če šče, da vravna svoje gospodarsko i politično živlenje tak, da bo bar nekelko zadovolen.
Ravno zato je potrebno drüštvo. Ono s svojim delovanjom ma namen, da odpre ljüdem — svojim članom — oči, da jih pouči o vseh potrebnih i hasnovitih rečaj, da potigne narod na tisto stopnjo, na šteroj mora stati, če šče biti srečen. Drüštvo s svojimi načeli zariše pot, po šteroj se lehko pride do pravoga cila i s svojimi sredstvi poda pripomočke, da se te cil tüdi dosegne.
V zdašnjem veki — gda je človeško na ednoj strani tak visoko prišlo v razvoji materialne kulture, z drüge strani pa je tak nisoko spadnolo v moralnom živlenji — je drüštveno živlenje za verskim edini pripomoček, šteri nas izvleče iz nevarnosti, proti šteroj hitimo.
Na kakši način to dosegne, bo govor sledkar. Tü sem meo namen samo povprečno orisati potrebo drüštvenoga živlenja.
(Dale.)
Gospodarstvo.
I. Zrnje. V Novom Sadi
100 kg.	pšenice	425	Din.,
-	žita	325	,
-	ovsa	280	,
-	kukorice	180	,
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24- 27 D. 25-29 D. 28—32 D. v Ljubljani 20—23 D. 25—27 D. 20—25 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 10. marca 1925
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	60-
Austrijska krona, 100 K	D	0.0884
Čeho-Slov. krona, 1 K	n	1 83
20 kronski zlat	D	226 50
Francoski frank, 1 frank	D	3 125
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0.0084
Švic. fran., 1 fr.	D	11 88
Talijanske lire, 1 lira	D	24735
Zürich:		
Dinar, 100 Din	Šv. frcs 8 39	
MALI   OGLASI
Naprodaj je edno lepo posestvo, štero meri 22 plügov, obstojejče iz hižnoga in gospodarska poslopja. Lep radovnjak, njive, pašnjek senožati, log i goric, vse v najlepšem stani. Pojasnila se dobijo pri posestniki KAMLER ANTONI v Krčevinaj. hiš št. 87. p. Wurberg pri Ptuji.
azonnal eladó BOGDAN kovácsnál Mursko Središče. 
1   hold   jó   sző1lő
Lendva-hegyen hozzátartozó fél hajlékkal pincével és 18 akós hordóval azonnal eladó.
BIRÓ FERENC, GABERJE.
Pozor kmetovalci!
Veliki župan, oddelek za kmetijstvo v Mariboru, nudi tukajšnjemu srezu več sto najboljših jabolčnih in hruškovih drevesc po ceni od 10 do 15 Din za komad. Kdor lioče dobili omenjene sadike, naj se zglasi najhitreje pri tukajšnjem uradu. Srezki poglavar:
Kandrič.
Podpirajte Novine!
Slovenska Banka d.d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valütami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago III:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno t Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov I Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo, k tomi lepom! drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik M:hael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Na prodajo
v MURSKOJ SOBOTI 4 hiže, 2 travnika, 3 njive, v NORŠINCIH 3 njive, 1 log, v MARlBORU 2 hiži, v šterih obstoji in se lahko napravi trgovina. Informacije izdaja:	
advokad dr. ŠÖMEN LAJOŠ v Murski Soboti, Prekmurje.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva miljona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našem kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš
Tisk. ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.