Ameriška Domovi ima
71'/vi' E'U ept m— ho <wi f
NO. 117
AMOUCAN IN SPIMT FORCIGN IN LANGUA6« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 15, 1959
ILOVCNIAN MORNING NGWSPAMR
STEV. LVm.-VOL. Lvin.
Mojstrski obrambni načrt slabo sprejet
Novi grobovi
Jeklarski industriji grozi dolga stavka!
Vincent Bubnič
V soboto popoldne je preminul v St. Alexis bolnišnici po 1	______
dveh tednih bolezni 65 let stari Jeklarne in jeklarsko delav-
stvo se ne morejo sporazumeti o novi kolektivni pogodbi. Zaradi zastoja v pogajanjih je verjetnost stavke vsak dan večja.
NEW YORK, N. Y.
Vodniki narodne obrambe sodijo, da preti deželi preje ro;,ak Vincent Bubnic s 15301 napad z medcelinskimi ra- 0akdale Ave- doma iz 0brane ketami kot z bombniki. In!a Primorskem, od koder je pri-
[šel pred 40 leti. Pokojni je bil WASHINGTON, D. C. — Vo- član Društva Danica št. 34 SDZ. jaški strokovnjaki, ki so odgo- Zapustil je hčere Matildo Len-Vorni za obrambo dežele, so se chak, Anno Reed, Albino Lsntz v . .	.
odločili, da je treba Ameriko za- in Rose Mary, vnuke, sestro Ma- štirinajst dni bo pogodba v je-varovati pred napadom z med- ry Železnik v Kaliforniji in bra- k,arski industriji potekla. Pred-oelinskimi raketami, ker je ve- ta Viktorja v starem kraju. Po- s,avniki jeklarn in jeklarskega rja verjetnost, da bo sovražnik, greb bo jutri ob 8.30 zj. iz L. delavstva se pogajajo že več kot ee se bo že kdaj odločil za na- Ferfolia pogreb, zavoda v cer- mesec dni> ne da bi dosegli kak Pad na to deželo, uporabil med- ^ev SV- Lovrenca ob devetih, usPeb- Obe strani dajeta ra-celinske rakete kot običajne nato na pokopališče Kalvarija. zne 1Z'iave v časopisju, vsaka bombnike. Novi “mojstrski” o-j	vstraja na svojem stališču. De-
brambni načrt predvideva: zato	Joseph Medved	lavstvo trdi, da jeklarne zaslu-
povečani napor za izpopolnitev Po dolgi in mučni bolezni je žijo toliko, da lahko zvišajo pla-armadnega. Nike-Zeusa, vodlji- Preminul v Doctors bolnici Jo- če, ne da bi jim bilo treba po-vega izstrelka, ki bo lovil in u-1 seph Medved, star 74 let, stanu- višati ceno jekla, te pa to zaničeval medcelinske rakete, pa j°č na	School Ave. Tukaj nikujejo in se sklicujejo na tujo
zmanjšanje sredstev za armadni zapušča soprogo Mary, rojeno konkurenco, izstrelek Nike-Herkules in le- Maver, doma iz Neverki, fara j Zvezne oblasti pritiskajo na talski izstrelek Bomarc, ki sta , N°šana, brata Antona v Colorado 0be strani, naj se vendar spora-namenjena borbi z sovražnimi in več drugih sorodnikov. Rojen zumeta in ne dovolita, da bi go-bomniki	‘M6 bil v Ostra?nih Brdih, fara Sp0darstvo, ki je komaj prišlo
N0vi na« iC bil raAH, ^
nosile "predsednik odbori"sen 1J6 bU zaPoslen v Slabe Mach’' sodijo, da bo stavka dolga, če do P,’; P d. ... ,_________: :	Co- dokler ni bil vpokojen. Bil nie res pride_ Jeklarne se sta.
Iz slov. naselbin FRANCOSKI ŽELEZNIČARJI
SE ODLOČILI ZA STAVKO
PITTSBURGH, Pa. — Mrs. Matildi Tavčar, ki živi tod na 2839 Reiter Rd., je »1. junija umrla v Torontu v Kanadi mati Marija Miklavčič, stan. 73 let. Pokojna je bila premnogim rojakom in rojakinjam znana iz taborišča Spittal v Avstriji. Poleg omenjene je zapustila v To-Jutri jrontu hčerko Pavlo Trček, v Ljubljani pa sina Francita ter tam in tu več drugih sorodnikov.
CHISHOLM, Minn. — Po dolgi bolezni, posledici avtomobilske nesreče, je umrl 66 let stari Louis Ambrožič, doma iz Su-šja pri Ribnici. Zapustil je ženo, tri hčere, sina, vnuke in vnukinje ,v stari domovini pa brata in sestro. Bil je član SNPJ in ABZ.
Well * je izrazil za načrt, U, ^''aan'Društva ClevT^cUki T "*	feklam' se ,
*- 14 SDZ- P°greb
jtoM JK Pianov .ant v	Z ^
hodnjen, letu za Herkules in £ ]52 st. v cerkev Marije Vne- do°^sta\dte. 0IItela'Vtd ^^ut^peb
bovzete ob 9:30, nato na Kalva- škodo v preteklih mesecih, ko
bomarc.
Proti novemu načrtu se je o-glasilo več članov odbora. O-značili 'so ga za kompromis, ki dejansko ne pomeni nobene rešitve spora med letalstvom in armado, pa' ne daje deželi niti
rij o.
Svojo ženo ustrelil
V sponi. Ho katerega ie prišlo med pitjem, je mož ustrelil svojo ženo — priljubljeno učiteljico.
so bili brez posla, sedaj pa jim to grozi znova. Nič čudno ni, če se stavke boje.
-------o-------
Frances Yamnick
Po daljšem bolehanju je preminula na avojem domu na 6305 _	s g
Edna Ave. Frances Yamnick, ro- ZdrdVMŠkd OCf^dlHZdCIJd
Primerne varnosti. Sen. Sy-1 f"*	j^Jnčeri AMno 11® P^nala načelo SkU-
^ington je mnenja, da bo deže- zapusca Slnd Johna’ hcen Alvino ' . r. , la v okviru novega načrta po- 1 Gross in Matildo, 2 vnuka, sestro pillSke ZdiaVniSke Službe
trosih veliko bilijonov brez Katharino Hribar in več drugih
sorodnikov. Sestra Magdalena
Pravega haska. Sen. Jackson je dejal, da načrt “ne rešuje pogumno našega res težavnega o-bramnega programa”.
Washington je proti kubanski agrarni reformi
v WASHINGTON, D. C. — Na-administracija je dostavila kubanski vladi posebno diplomatsko noto, ki v njej protesti-ne morda proti agrarni re-lormi kot taki, ampak proti na-cmu, kako hoče Kuba plačevati Odškodnino za razlaščeno zemljo.	^
Kubanski načrt je namreč
Atlantic City, N. J. — Ame-Kremžar je umrla. Rojena je riška zdravniškai zveza je opu-bila v vasi Trnava, fara Krašnja stila boj proti načelu skupin-pri Lukovici na Gorenjskem, ske zdravniške službe.
Tukaj je bivala 53 let. Bila je dosedanje stališče je bilo izra-
CLEVELAND, O. — Leonard Babcock, 46 let stari strežnik v bolnišnici, bivši kaznjenec, je priznal, da je tekom prepira o “drugih moških" ustrelil svojo 46 let staro ženo Mrs. Georgia C. Babcock, ki so jo našli mrtvo v petek zvečer v njunem stanovanju na 1382 Bunts Rd., Lake-wood.
Pokojna je učila šesti razred na Halle šoli in jcbila. pri učencih baje prav priljubljena in spoštovana. Z Leonardom se je poročila komaj pred dobrim letom. Živela sta v večnem prepiru. Oba sta bila že preje poročena.
Na večer umora sta doma po-pila večjo količino žgane pija-jeno ^ vg je prišlo do hudega pre-

Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Pauline Cvetko, Walter Main Rd., Geneva, Ohio, je v Geneva bolnišnici. Obiski so do-
Vlada je sklenila poklicati vse železničarje v vojaško službo, da bi preprečila za jutri napovedano splošno stavko. Železničarske unije so sklenile stavko izvesti kljub temu. — Stavka spravlja v nevarnost DeGaullov gospodarski načrt. — Stav- voljeni ki se utegne prikl jučiti tudi letalska družba in1 Mrs M/iry Presecan, 888 E.
vozniki pariških busov in podzemne.	j143 St ’ Je bila prepeljena v Cle-
iveland Clinic. Obiski so dovo-
PARIZ, Francija. — DeGaulIova vlada doživlja te dni Ijeni.
svojo prvo hudo domačo preskušnjo. Uslužbenci državnih Na oddih_______
železnic, skupno preko 200,(XX), zahtevajo zvišanje plač. Da i Pred odhodom na oddih na bi svojo zahtevo bolj podprli so se odločili izvesti jutri osem-, Long Beach v Kaliforniji po-urno splošno stavko. Vlada je odločno nasprotna vsakemu zdravlja Mrs. Mary Možic, 1140 /višanju plač češ, da bo t0 spravilo znova v tek komaj ustav- E. 60 St, svoje prijatelje in Ijeno infladjo. Da bi železničarsko stavko preprečila, je po- [znance, klicala vse železniško uslužbenstvo v vojaško službo. Kdor se ne bo odzval, tvegja do enega leta zapora in globo do $2 400. Unije so objavile da bodo stavko kljub temu izvedle.
Komunistična unija CGT in	--------------------
Zveza kat. delavcev sta se do- CmIaSm* menili za skupni nastop, ki se P 0SH3 Sl3VK3 Ifl IlglG
mu bodo brez dvoma priključili dl - V Kfildli V Indij!

Žele ni Sinovi pogreb, zavoda na zdravnika m da mu te pravice ustrebi v tilnik 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. ne more vzeti nobena, tudi pro-Vida ob devetih nato na Kalva-: stovoljna organizacija. Zdravni-
tudi socialistični unionisti. Za- N£W DELHI ,nd _ v dr. stopniki te unije so se pred od- ž.vi Kerala na 'skrajnem j oc,tv,jo ses al. posebej s pred- zahodnem de,u Prednje [ndije rednikom vlade M.che! Debre- vladajo kornmiisti. Ker so 'e jem. Predvidoma se bodo stavki u^i;	t v v , , .
priključili tud, uslužbenci letal- „ veflni ao se vodn|kl h s , ske druabe, k, je tud, drmvna odloii|ii da jih 2 novim šolskim m vozniki panskih busov m ,etom k, se začne dancs ne bo_ podzemne železnice.	ldo odprli
Napovedana stavka in ukrepi | Da bi komuniste prisililik vlade pomenijo prv, vecj, znak popužčanjUi so njihovi nas ot. nezadovoljstva z vlado De Gaul- niki oklical| enodnevno s lošno la oznorna z njeno gospodarsko lmko pri (em	o do ne_
politiko. Položaj ,e zelo težaven. lmirov in iz edov Komunistl. Ce vlada popust, m da zelez-|fne oblastl S<J iie,e bH
mcarjem večje plaee, Potem' 0seb, večInomP članov v»d.jo-mora storiti to tudi z vsemi
rijo.
Tovariš Somulka drago plačal svojo demagogijo
WASHINGTON, D. C. — Poljski korpunisti so dobili lansko pomlad od naše administracije bogato podporo v vrednosti okoli $100,000,000, največ v hrani
^ak, da bi naši državljani in na-j in zdravilih. Lansko jesen je f3 Podjetja ne dobila skoraj no- ^ tovariš Gomulka pokazal svojo veile odškodnine, kajti z odpla-, hvaležnost na ta način, da je v finimi obroki tekom 20 let in Moskvi prav grdo napadel “a-Se v kubanskem denarju nam meriški kapitalizem” in
ki so se dosledno temu stališču borili proti vsakemu obveznemu zdravniškemu zavarovanju, ki bi bolnikom jemalo pravico do svobodne izbire zdravnikov. Zdravniška organizacija je tako močna, da si nobena javna uprava ne upa nastopiti proti njenemu stališču.
drugimi uslužbenci. Če zahteve odkloni in stavko zlomi š silo, pa utegne izgubiti v javnosti o-poro in zaupanje, ki sta dejanski temelj sedanjega francoskega “gospodarskeTiai čudeža”, kot pravijo gospodarski poživitvi in trdnosti francoske valute prvič po drugi svetovni vojni.
-----o-----
Kdor ne ho imel priimka, pojde v zapor
TUNIS, Tun. — Vladi se je
Nato je odšel dalie popivat. Ko ga je policija prijela in ga' začela zasliševati, je umor tajil, pa se končno udal Posrečilo uzakoniti predlog, da in ga priznal češ, da ga je storil v veliki pijanosti.
----- u_0-------
Predsednik lastnice Euclid Beach parka — umrl
malo pomialgano.	[napade pozneje ponovil v Var- Rb članov. Člani takih organi mladino v vsem Ohio.
CLEVELAND, O.— Včeraj je Med tem gre življenje svojo umri 75 let stari Harvey J.
pot. Nad 5,500,000 ljudi je danes Humphrey, predsednik Euclid
že v takih organizacijah, pred- Beach Parka Humphreyi so ku-vsem v delavskih unijah, ki i- pili m akroVi ki jih obsega
majo pogodbe s skupinami park 1. 1901 in jih spremenili zdravnikov o zdravljenju svo- v eno najbolj znanih zabavišč za
mor imeti vsak Tunizijec v bodoče dve imeni, pravo ime in rodbinsko ime ali priimek. V tej deželi je pri muslimanih namreč navada, da, imajo samo po eno ime. Tako je tam na tisoče Alijev, ki jih oblasti le težko ločijo.
Kdor si do 1. septembra 1960 ne bo izbral nobenega priimka, pojde za eno leto v ječo, kjer ga bo imel čas izbirati.
V tajništvu za zunanje zade- skupine. Zdravniška zveza je ta-ve so se takrat tako razjezili nad ko organizirano zdravstveno
dvomimo, da bo Fidel Castro šavi. ba protestno noto kaj dal, treba ° nanj izvajati hujši pritisk.
^stro še zmeraj misli v svoji, Gomulko, da niso hoteli niti S1U/JUU ueioma OOJKOUI-^°niišljiji, da bo lahko dobil po- (misliti ma novo podporo, Pokoj- lo,ma zaničev&la češ, da °jila od naše administracije in ni tajnik Dulles je to stališče “skupinski zdravniki” be od naših bank; pravi tudi, j tajništva prekucnil in odredil vredni zdravniki.
ne rabi sodelovanja s tujim , nova pogajanja o pomoči. Po-kaPitalom, reflektira samo na[gajanja so sedaj zaključena in posojila. Bojimo se, da bo moral ’ povedo, da bo letos Gomulka
|Zacij imajo pravico do izbire Lastnica parka je Humphrey , zdravnika, toda samo v okviru c0
dol
^ to
60 čakati, predno se bo kdo
ujel.

Vremensh
prerok
pravi:
in topleje. Najvišja či ,peralura 75, najnižja pono-
ri 48
dobil saimo polovico to je $50,-
000,000.
Lahko bo izračunal, koliko ga stane vsaka nepotrebna dema-gogijia. Če tega ne bo hotel izračunati sam, bo pa izračunal poljski narod.
Potres v severni Italiji
RIM, It. — Na področju Dolomitov pa vse tja do Trsta in Jadranu so čutili v soboto okoli 11 zvečer hud potresni sunek, j Poročil o večji škodi ali žrtvah ni.
Sedaj je zveza svoje stališče spremenila. Še Zmeraj stoji dosledno na stališču proste izbire zdravniške pomoči, toda dodaja novo načelo:	Vsak človek
ima' tudi pravico, da si sam izbere sistem zdravniške službe, ki mu najbolj ugaja. Zveza je obljubila, da se bo povsod borila za obe načeli.
Samomor z mosta
CLEVELAND, O. — Matt Machek 64 let stari moški, po policijskih podatkih brez sorodnikov, je v soboto skočil s 100 čevljev visokega Detroit-Superior mostu in obležal mrtev.
če Kongresne stranke.
Indijci so bili do upora v Tibetu do komunistov zelo popustljivi. Komunistična vlada v Kerali je bila za nje neke vrste zanimivost. Sedaj so se jim začele oči odpirati in indijska javnost zahteva od osrednje vlade Nehruja, naj razreši komunistično vlado oblasti in odgovornosti ter poskrbi, da bo 13 milijonov prebivalcev Kerale res prišlo do svobodščin, ki jim po u-stavi gredo. Komunistična vlada je izvajala vsakovrstne nezakonitosti in nasilj-ai in jih še izvaja. Zaradi tega se je prebivalstvo tudi odločilo za skrajno sredstvo splošne stavke, da indijsko javnost opozori jasno na položaj v državi.
Zaradi stavke mornarjev odpovedana pot preko Atlantika
NEW YORK, N. Y. - Italijanska pomorska družba je odpovedala pot velike potniške “ V' ‘"'■''J" ladje Giulio Cesare v Evropo u an ’ a zaradi stavke mornarjev. Potnikom, na ladji jih je bilo skupno 1,175, so obljubili preskrbeti mesta na drugih ladjah ali pa jim vrniti voznino.

PAlrveilovafni kotlfcli
Gdč. Angela Poteko, Zabukovca 35, p. Griže pri Celju, Slovenija, išče svoja strica Karla in Franca Volaj, sinova Franca Volaj, ki je odšel v Ameriko še pred prvo svetovno vojno.
Urad in tiskarna en teden zaprta!
Naročnikom in ostalim čitateliem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaorta vključno od sobote 27. junija do nonedelika 6. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci tolikanj potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče.
Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vza-meio to vest blagohotno na znanje ter se tem« odgovarjajoče ravnajo.
Sv. Oče sprejel predsednika turške republike
RIM, It. — Turški državni poglavar Celal Bayar je prišel v Rim na uraden obisk k laški vladi. Obisk sam je bil že dolgo časa predviden, postal pa je interesanten! ravno radi obnašanja tovariša Hruščeva v Albaniji. Hruščev je tam grozil Italiji in Grčiji, predsednik turške republike je pa v Rimu pose morajo Italija, Turčija in Grčija povezati v svojih zunanjepolitičnih ciljih, ker grozi vsem trem skupaj ista nevarnost.
Predsednik turške republike je porabil priliko, da je napravil uraden obisk sv. Očetu. O-bisk se je sicer vršil strogo po predpisih, bil je pa vkljub temu zelo topel. Sv. Oče je govoril s predsednikom najpreje francosko, potem pa na veliko začudenje vseh prisotnih tudi turško.
Oba skupaj sta obujala spomine na čas, ko je bil sedanji papež 10 let vatikanski delegat v Ankari. Prisotni so sklepali iz toplih odnosov med sv. Očetom in predsednikom, da ni izključeno, da ne bi Turčija stopila v diplomatske zveze z Vatikanom.
K molitvi—
Članice podružnice št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok. sestro Frances Yamnick.
V bolnišnici—
John Vovko, 1148 E. 66 St., je moral v Doctors bolnišnico. Obiski so dovoljeni.
Asesment—
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. '162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment.
Stavka pri Firestone končana
AKRON, O. — V petek opoldne je bil dosežen sporazum med Firestone Tire & Rubber Co. ter njenim delavstvom, 3
čimer je bil« končana 58 dni trajajoča stavka.
Od 18,000 prizadetih delavcev družbe, jih je samo tu okoli 6,-500. Ostala velika podjetja industrije gumija so se z delavci pobotala že preje.
HAJN0VEJŠEVESTI
ŽENEVA, šv. — Razgovori velikih štirih se bližajo koncu, ne da bi bil dosežen kak uspeh. Danes popoldne bo pol privatna seja pri francoskem zunanjem ministru. Ce ob tej priložnosti ne bo sovjetski zunanji minister pokazal nobene volje k popuščanju, potem vse angleško pritiskanje k nadaljevanju razgovorov ne bo dos‘/i pomagalo. V tem slučaju bodo v petek predvidoma končani.
LONDON, Vel. Brit. — Angleška ladja Ocean Layer se je vžsrala. Požar se je tako naglo razširil, da jo je moralo moštvo zapustiti. Moštvo je iz rešilnih čolnov rešila nemška tovorna ladja “Flavia”, ki je bila v bližini.
TALLAHASSEE, Ela. — Porota je štiri moške, ki so posilili 2. maja neko črno šolarko, spoznala krivim, pa jih ni obsodila na smrt. Na temelju izreka porote jih sodnik lahko pogojno opros'f ali pa jih obsodi največ do 10 let ječe.
CLEVELAND. O. — Večina velikih mestnih bank jc objavila, da bo s 1. julijem dvignila obrestno mero od dveh in pol na tri procente, hranilnice pa na štiri.
MANAGUA, Nik. — Uporniške skupine, ki so se pred dvemi tedni izkrcale iz letal v Nika-ragui, so se koncem tedna predale ali pa bile zajete. Pod varstvom narodne garde so bile prepeljane v prestolnico. Gen. Somoza, brat predsednika republike, je premagane u-pornike ozmerjal in proglasil konec upora.
MERISKS DOMOVINX, JUNE 15, 1959
^MERi^kA Domovina
»te

0117 St. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oble
National and International Circulation
Publlahed dally except Saturdaya, Sundaya, Holldaya and let week In July
Publlaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
pova stranka grešila med obema svetovnima vojnama, ker (vlaka, ki so jo nam drugi name-je bila preveč “internacionalna,” kar je pomagalo Hitlerju, tali bo odpadla in izginila, ostalo njegovi smrti je prevzel vodstvo stranke Olienhauer, ki lo pa bo vse, kar je dobrega in 3a ni udaren politik in radi tega malo znan izven svoje stranke. Socijalisti so se tako zelo zapletli v nacijonalistične mreže, da morajo v zunanji politiki zagovarjati cilje, ki so očitno nedosegljivi, na primer uspešna pogajanja s komunističnim svetom o nemškem zedinjenju.
Proti jasni zunanji politiki kanclerja Adenauerja se jim še ni posrečilo postaviti ravno tako jasne alternative. So-cijalno-demokratični voditelji niso ravno navdušeni nad Dllenhauerjevim vodstvom, nočejo pa radi tega ustvarjati crize. Stebri stranke so namreč tajniki nemških delavskih unij, ti so proti vsaki revoluciji, tudi v strankinih vrstah.
Skušajo držati svoje strankarske vrste nedotaknjene in se ne ženejo preveč, da bi zmagali pri nemških parlamentarnih volitvah. Smatrajo, da je treba čakati, da izgine Adenauer iz nemške politike, potem šele bo prišla njihova ura.
Takrat bodo seveda stali pred istim vprašanjem, kot stoji danes nemška krščansko-demokratska unija; po kateri poti naj gredo, da dosežejo zedinjenje nemškega naroda in obnovitev nemške veljave po vsem svetu.
No- 117 Mon., June 15, 1959
Nemška zunanja politika se bliža razpotju
Nemški narod je trenutno edin samo v eni točki. Pod nobenim pogojem noče sprejeti moskovskih pogojev za zedinjenje nemške zemlje, je odločen, da rajše čaka na zedinjenje. To je načelno stališče obeh vodilnih nemških strank, krščansko-demokratske unije in socijalno-demokratske stranke. Nima pa tako enotnih pogledov v vprašanju, kaj naj Nemčija počne do tistega dne, ko bo dozorelo zedinjenje na taki podlagi, ki je sprejemljiva za nemški ponos in domoljubje. V tem oziru imata obe stranki, vsaka svoji misli, še celo v okviru strank so struje, ki se hočejo po različnih potih približati zedinjenju. V nemški zunanji politiki se torej pripravljajo različni tokovi, ki bodo imeli svoj vpliv tudi na hladno vojno med Zapadom in Vzhodom.
Zunanja politika nemške krščanske-demokratske unije je poosebljena v sedanjem nemškem kanclerju Adenauerju. Njegov zunanje-političen koncept je preprost in jasen. Adenauer je prepričan, da je doba gesla “Deutschland ueber alles” minula, gotovo za naše dni, morda pa tudi za zmeraj« Skušnja ga uči, da se mora Nemčija vključiti v evropsko skupnost, ker sama vkljub svoji gospodarski in številčni moči ne more posegati odločilno v potek svetovne politike. Ne kaže ji drugega, kot da se pomiri s svojo stoletno nasprotnico Francijo, tako kot se je Francija sama v drugi polovici preteklega stoletja pomirila s svojo tradicionalno sovražnico Anglijo. Edino zveza med Nemčijo in Francijo more ustvariti zbirno točko, ki se bodo okoli nje počasi zbrali raztreseni deli zaenkrat zapadne, enkrat pa tudi srednje in vzhodne Evrope. Takrat bo Evropa zopet postala kontinent, ki nekaj pomeni v svetovni politiki.
Adenauer je zato od samega začetka obnove Zapadne Nemčije skušal ustvariti podlago za trajno nemško-franco-sko prijateljstvo. Ni napadal raznih enodnevnih vlad pretekle francoske republike, je takoj sklenil prijateljstvo z režimom generala De Ganila. Njemu na ljubo vodi tako linijo v zunanji politiki in v gospodarstvu, ki vpošteva fran coske interese na celi črti, včasih celo na račun Nemčije Zveza z Francijo nalaga nemški politiki veliko breme: nem ška zunanja politika se mora stalno ozirati na Pariz in pri tem zanemarjati stike z drugimi državami razen z Ameriko To se je. posebno jasno pokazalo pri ustvarjanju evropske carinske zveze. Adenauer je šel s Francijo in se ni ozira' na angleške proteste.
Nima pa Adenauer v vrstah svojih sodelavcev samo pristaše te politike, med vodilnimi politiki njegove stranke jih je dosti takih, ki mislijo, da mora biti nemška zunanja politika bolj “samostojna” in “prožna” in da ne sme Parizu na ljubo zanemariti stikov z drugimi evropskimi državami Anglijo. To skupino v krščansko-demokratski uniji vodi podkancler dr. Erhard, minister za gospodarstvo. Pod njegovo upravo si je nemški narod tako hitro opomogel na gospodarskem polju, da ga občuduje ves svet. Erhard ne bi bi noben politik, ako ne bi iz tega dejstva koval političen kapital za svojo bodočnost. Njegova sposobnost, zabeljena precejšnjo dozo propagande po njegovih zvezah in prijate Ijih, ga je napravila za ljubljenca velikega dela nemškega naroda. Nemška javnost ga baje hoče imeti za Adenauer-jevega naslednika, Adenauer sam se temu upira, ker se bo ji, da bo Erhard preokrenil nemško zunanjo politiko v razne eksperimente, ki mu bodo prinesli dnevno slavo, nemškemu narodu pa končno samo škodo.
Napetost med obema nemškima politikoma je prešla odkrit spor. Adenauer je po svoji naravi precej oblasten človek, veruje v pravilnost svoje politike in si ne da ničesar dopovedati. Njegovi nasprotniki mu očitajo, da je nemško demokracijo spremenil v nemško “demokraturo.” Noče da bi Erhard postal za njim nemški kancler, rad bi imel na tem mestu svojega človeka. Zato se je.pred tedni odloči da kandidira za predsednika nemške republike, pri čemur je upal, da bo potisnil Erharda na stran. To upanje je najbrže šlo po vodi, zato se je Adenauer sedaj premislil in hoče osta ti še naprej kancler.
Adenauer je sklenil, da mora stranka postaviti sredi ju nija novega kandidata za predsednika nemške republike Takrat se bo pokazalo, koliko sledi stranka Adenauerjevi po litiki iz pravega prepričanja in koliko samo radi strankarske discipline. Kot po navadi, skušajo take strankarske krize rešiti s kompromisi, voda kompromisi nikoli ne pokopljejo vzrokov krize. Končno se bo morala Adenauerja stranka vendarle odločiti, ali je za sedanjo linijo v zunanji politiki ali ni. Dokler tega ne stori, bo na razpotju, kar je tem bo pomembno, ker je obenem tudi vladna stranka, ki odloča sedanji usodi Zapadne Nemčije.
V podobni, toda ne tako vidni zagati je nemška socija no demokratska stranka Njen bivši predsednik dr. Schu rnacher, ki je po vojni stranko obnovil, jo je zapeljal močno v nacijonalistične vode. Bil je namreč prepričan, da je nje-
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Penna. — Ko sem prijel za pero, da napišem ta dopis, je stopila v duhu pred me nekdanjost in sedanjost. Takoj za temi mi je nekaj v duhu razlagalo: preteklost je preteklost, taka ali taka, dobra ali slaba, preteklost je in ta se ne bo vrnila več. Kar je dobrega naj služi in bo vodilo, kar je slalbe-iga, naj se zavrže z vsemi gren-rimi in drugimi kislimi spomini na slabo. Bodočnost ali prihodnost, ta je, kateri je treba posvetiti naše misli, našo delavnost in vse kar mislimo, da more v pri-lodnjosti služiti našemu napred-ru.
Moje misli se ustavljajo pri nas ameriških Slovencih.
Kdo smo, kaj smo ameriški Slovenci?
Smo potomci malega revnega naroda). To če kdo nas ocenjujejo s stališča vrednosti “zlatega teleta.” Po duhovni vrednosti, pa najbrže nadkrilimo mnoge večje narode. Mnoga dejstva tako (govore in pričajo. Pa to prepustimo Večnemu Vsemo-bočnemu Gospodarju nad nami.
Za pravico in resnico se nismo nikdar branili doprinašati žrtve. In te niso bile male! Svet je vedel za nje, a priznanja in poštenega plačala nam ni nikdar nakazal za nje. Bilo, kakor bilo, če je to zahteva božje volje potpm naj tako bo!
Odkod smo priši, zakaj smo prišli?
Domača gruda je bila revna, majhna. S težavo je nas redila in spravila na noge, potem pa po raznih okoliščinah je nam dopovedala: glejte za naprej sami zase! Morda je drugje več prilik za boljši kruh in obstanek in če ga boste našli, prosim vas dragi moji sinovi in hčere, ne pozabite name na vašo mater Domovino!
In odhajali smo! V stotinah, tisočih! Skozi mnoga evropska vrata smo odhajali. V tujem svetu smo se začeli udejstvovati. Srečavali smo se z novim trpljenjem, ga premagavali in si gradili nov obstanek v novem svetu-
Bog bodi zahvaljen, nakazoval je nam precej neke sreče. Majhni po številu, a smo bili deležni velikih uspehov. Če bi vam izrazčunal in navedel v številkah, kaj so nas ameriške Slovence stale naše ustanove, kot župnije, društva in jednote, bi strmeli! Številke bi šle v težke mtilijone in to je za tako malo skupino nekaj velikega, nekaj s čemer se proporočno ne morejo ponašati niti mnogo večji naro-
plemenitega.
Na to pot krenimo, na tej poti se združimo in delujmo za srečnejšo bodočnost našega naroda!
Da bi do tega prišlo, srčno želi vaš,
Stari Majk.
-------o------
Društvo Naš dom št. 50 SDZ
to pozabti in vse to delo in žrtve prepustiti vetrovom bodočnosti? Kaj?
Kaj naj odgovorim in kaj naj porečem nai vse to?
Težko je kaj povedati in težko je podati tudi kak odgovor na to. Se zavedam, da je odgovorov na vsiak ugovor vse polno. Veliko upravičentih. Nekaj pa tudi takih, ki jih oni, ki ugovarjajo podaajjo kar tako, samo da bi bilo tako kakor oni mislijo in želijo.
Vsak človek ima svojo glavo, v njej svojo pamet. Niso vse glave enake, še manj vse pameti enake. Odtod nesoglasja med ljudmi. Vsaka glava po svoje misli, po svoje sodi. Če sodi prav ali ne, je druga zadeva- Tako tudi moja glava po svoje sodi in z njo po svoje gledam na preteklost, sedanjost in bodočnost. Gledam in sodim, prav ali ne prav in le On nad nami ve, je prav ali ne prav.
Kakšno je moje gledanje? Gledam na ljudi vseh raznih narodov. Vsak narod ima svoje navade; nekaj lepih in nekaj ne lepih lastnosti. Kot Slovenec sem sin malega slovenskega naroda, ki je mala vejica; na velikem slovanskem drevesu. Kot Slovenec sem mala vejica, ampak priraščen na deblo slovanske skupnosti sem velikan! (Smejite se temu povdarku, če vam to ugaja in tako paše!) Jaz mislim resno! V slovanski skupnosti je moja moč, moj pomen, moja velikost — seveda v mejah pravičnosti in poštenosti! Ali me naj bo sram to povdar-jati? Čemu? Je to nekaj slabega? Ne! Pa če tudi okoliščina sedanjih razmer proti temu stavljajo svoje razloge in zahteve — po krvi in rodu sem Slo-venec-Slovan! Tega ne more izbrisati nobena “rihta,” ne Mark-sova, ne Leninova, ne Stalinova ne Hruščeva, še manj Titova. Je vse zastonj. Slovenec sem—Slovan sem in tak bom ostal, dokler bom dihal in živel. In pri tem pritrjujem tistemu patriotu slovanstva, ki je na ves svoj glas povdaril: “Če bi Bog ne imel Slovanov rad in bi z njimi ne imel nekega posebnega namena, bi jih ne ustvaril toliko, kakor jih je!”
In že naš Prešeren je že dolgo od zdaj nazaj zapel:
“Največ sveta otrokom sliši Slave!”
Vzemite vse to in še druge podobne razlage kakor hočete, Slovenci smo slovanska vejica na mogočnem drevesu Slovan stva! In to je skala, trdna pod
Cleveland, O. — S hitrimi koraki ise vrstijo dnevi, kot bi jih poganjala atomska sila.
Tako hitro se bliža tudi 20. junij, ko bo naše društvo praznovalo 30-letnico obstoja s slavnostnim banketom ob šestih zvečer' v S. N. D. na 3563 E. 80. St.
Vabilo je bilo poslano na glavni urad S. D. Z. Ker pa pred našo prireditvijo ne bo nobene glavne seje, vabimo tem potom vse glavne odbornike, da se naše slavnosti gotovo udeležijo. Vabimo tudi ostale ustanovne člane, ki so pozneje prestopili h kakemu drugemu društvu, da nas na te. pomemben dan obiščejo. S. N. D. na 80. St. ima obširno dvorano z ohlajevalnimi napravami, tako da odgovarja vsem štirim letnim časom. Člani našega društva naj skušajo poleg svoje vstopnice vsaj še eno prodati. Pripeljite svoje družine, svoje prijatelje in znance, da bomo zbrani kot ena velika bratska družina S. D. Z. Posebno pa vabimo cenjeno občinstvo. Pridite od blizu in daleč, ne bo vam žal, ker vam bodo naše izvrstne kuharice, ga. Anna Kreševic in Rose Simončič, postregle z vsemi dobrotami. Tudi žejo si boste lahko pogasili. Ker bo v nedeljo očetovski dan, bomo našim dobrim očetom tudi zapeli. Urankarjevi fantje nam bodo igrali poskočne in tako bo vsem ustreženo.
Naše čestitke Mr. in Mrs. Victor Stemberger iz Brunswick St. Dne 2. maja se je poročila njuna hčerka June z g. Richardom Wahglenmuth. Poroka je bila v cerkvi sv. Monike na Garfield Hts. Vsa Stemberger jeva družina je včlanjena pri SDZ, upamo, da uvrstimo tudi Richarda med člane.
Dne 6. junija je bila graduaci-ja na St. John’s College. Med graduanti je bila tudi hčerka Mr. in Mrs. John Pistotnik, 350 W. Grace Ave. Bedford, Ohio. To je že-njuna druga hčerka, ki je registrirana bolniška sestra, tretja pa s študijem še nadaljuje in bo tudi kmalu dosegla svoj cilj. Dorothy Carol je članica našega društva in vsa ostala Pistotnikova družina. Mrs. Theresa Pistotnik je že več let zapisnikarica in zelo agilna pri društvu, je tudi ustanoviteljica istega. Vsem iskrene čestitke, posebno pa staršem in graduantinji.
Vsem našim bolnim članom želimo ljubega zdravja. Nekaterim članom, ki so bili prejšnje čase zelo aktivni pri društvu in so sedaj priklenjeni na bolniško posteljo, tako da ne bodo mogli z nami slaviti in se veseliti plo-donosnega dela, pošilja članstvo tople pozdrave.
V upanju, da se vidimo na naši proslavi Vam že sedaj kličem Dobrodošli!
S sestrskimi pozdravi!
Jennie Pugely, tajnica.
vsakovrstna zabava in blago. Igrala bo godba in vsakovrstne igre bodo na razpolago otrokom.
V	četrtek in petek bo začetek ob sedmih. V soboto popoldne ob pol dveh bo v cerkveni dvorani “Magic Show” za otroke. Vodil ga bo starosta clevelandskih “čarovnikov” John Grdina. Po tej predstavi bodo imeli otroci ivse vožnje po polovični ceni do petih.
V	soboto ob 7:30 bodo nastopili “mladi harmonikarji” pod vodstvom g. Rudija Kneza. V nedeljo ob osmih bo cerkveni zbor pel slovenske narodne pesmi.
Poskrbljeno bo ves čas tudi za dobra jedila in pijače. V petek od štirih pop. do osmih zvečer bodo na razpolago pohane ribe, v nedeljo od 11:30 do štirih pa obed s pečeno govedino.
V	nedeljo ali ponedeljek se bo nekdo peljal domov z lepim novim Pontiacom! Slovenska fara Marije Vnebovzete vabi! Naj njeno vabilo ne bo zastonj!
-----o------
VESTI IZ STAREGA KRAJA
Balinska tekma
Euclid, Ohio. — Vesele balinarje in drugo občinstvo prijazno vabimo na balinsko tekmo, katera se bo vršila v nedeljo, 21. junija, na prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu.
Tekma bo v korist kluba in doma ter v veselje in v zabavo občinstva. Priporočam, da se v velikem številu odzovete in se zedinite v posamezne teame. Vsak plača po en dolar, zvečer ■pa bodo oddane tri nagrade, prva $15, druga $10, tretja $5. Na razpolago bodo okrepčila in tudi pijača za gašenje žeje.
V inienu kluba društev Vas prav prijazno vabim, da se ude-ežite te pristne balinske tekme vseh Jugoslovanov.
Na svidenje v nedeljo 21. junija!	Jennie Hrvatin.
-------o-------
Vabilo na romanje
Cleveland, O. — Udje Tretjega reda sv. Frančiška in članstvo Zveze Oltarnih društev poromamo v nedeljo, 21. junija, ob dveh popoldne k Lurški Mariji na Pro-ividence Heights.
Udje Tretjega reda začnemo moliti serafinski rožni venec po sklepu seje ob pol dveh. Nato bodo pete litanije s slovenskimi Marijinimi pesmimi. Peli bomo vsi.
Pridite od blizu in daleč, da se poklonimo Lurški Kraljici in jo prosimo pomoči v naših nadlogah!
Po pobožnosti ste vsi vabljeni na farni karneval k Mariji Vne-bovzeti na Holmes Ave.
Mary Izanec.
Farni karneval pri Marij! Vnebovzeti
di. Ni to kaka barabija, ampak laga ^koder črpamo vse slo-
gola resnica!
Tako do sedaj. In za naprej? Za naprej? Yes, za naprej! Kaj to vprašuješ?
Kaj to vprašujem? Al nisem upravičen? Če sem delal za to,
vanske vejice tisti narodnosti življenski sok, da ne usahnemo, ampak živimo naprej s krepko zavestjo, upanjem in vero v, bodočnost.
Naša podlaga naj bo v vseh O'
prispevati za to, k nšaemu skup- zifih pravičnost in poštenost in nemu narodnemu gruntu, naj nobena zvijačna hudobja nas ne mi zdaj kdo očita upravičenost bo ugonobila. S pravičnostjo in pravice do vprašanja, kaj misli- poštenostjo bomo zmagovali in mo o vsem tem za naprej in pa Bog bo z nami in nam pomagal vprašanje, ali mislimo na vse pa tudi poskrbel, da vsa tuja na-
Cleveland, O. — Kot prejšnja leta prireja tudi letos fara Marije Vnebovzete na Holmes Ave. svoj karneval, ki naj z dohodki pomaga kriti farne potrebe, pa poskrbi faranom in drugim gostom tudi nekaj zabave in veselja v teh dneh.
Karneval se bo začel v četrtek 18. junija, in se bo zaključil v nedeljo, 20. junija, v slučaju pa, da bi bil ta dan dež, pa naslednji dan.
Na karnevalskem prostoru bo 23 stojnic, kjer bo na razpolago
Založbe v Sloveniji z veliko vnemo zalagajo pesniške zbirke.
'ako je Cankarjeva založba izdala prvo pesniško zbirko mlade pesnice Saše Vegra “Mesečni konj.’
*
Pisatelj Alojzij Rebula v Trstu je napisal roman in ga P°' nudil Slov. matici v Ljubljani natis.
*
Izšla je 3. knjiga Slov. kulturnopolitične in slovstvene zgodovine, ki jo je napisal pok- prof Prijatelj. Delo obsegat 596 strani. Uvod in opombe je napisal prof. Anton Ocvirk, posebne politične pripombe pa Dušan Kermavner.
*
Edvard Kardelj, podpredsed' nik jugoslovamske vlade, je °d' šel 7. junija na obisk na švedsko. Rad bi obnovil in izboljšaj zveze s švedskimi socialisti. I odnosa ji so se ohladili, ko so ti' tovci zaprli Djilasa in nato še nekdanje vodnike srbskega s°' cializma.
*
Srbski patrijarh German je 6
skupino visokih provoslavnin
duhovnikov odšel na obisk na Srednji vzhod. Nemara dela tu
Začetna dela za oljevod Italija-Švica
Pred dnevi sta predsednik zbornice Segni in minister Ferrari Agradi otvorila dela za olje vod, ki bo vezal Italijo s Švico. Speljan bo iz Genove do Aigle cb ženevskem jezeru preko Velikega sv. Bernarda. Imel bo tudi stranske veje, ki bodo dosegle Milan, Turin in Piacenzo, v Švici pa Frieburg, Bern, Aarau, Sciafuzo m preko Južne Nemčije Monakovo na Bavarskem. Oljevod bodo gradili tri leta in bo že od začetka pri njegovi gradnji zaposlenih na tisoče delavcev raznih strok. Ko pa bo začel delovati, se bo promet genovskih petrolejskih la dij naglo dvignil, saj bo po novem ofjevodu prispelo v genov sko luko 4 milijone ton surovega olja letno. Genova se zato pripravlja, da bo zgradila velikansko petrolejsko pristanišče globoko 15 metrov.
Razlika.
A: “Kaj res -hočeš vzeti tega 60-letnega generalnega ravnatelja in preživeti z njim vse življe nje?”
B: “Da, toda njegovo življenje, ne svojega.”
di on za utrditev in širitev
ti-
tovskega vpliva v tem delu sve' ;a.
so dogradili n°r" železniško pr°^0
Spomladi malnotirno Bar-Virpazar dolgo 23-5 km. * je le en del železniške proge* k-do povezala Beograd z Baron9, kjer grade že dolgo glavno mor, sko pristanišče Srbije. Bar uaj bi po teh načrtih postal najv®1. je pristanišče na Jadranu, sko2 katerega bi lahko šlo na preko štiri milijone ton pro1"® ta. Načrti za to so bili dejaI^ sko izdelani že pred drugo sve^ tovno vojno in delno tudi že 1 vajani.
*
V vseh delavskih okrevali^ v Jugoslaviji je skupno 31’. postelj. Če računamo, da • vsega delavstva v državi ok°^ dva milijona, to štveilo ni P°se bno veliko.
*
Turizem je važen za večji evropskih dežela, tudi za slavijo. Zanimivo je, da P®6? stavljajo od celotnega ®teV. turistov v jugoslovanskih 1® viščih in kopališčih šest dese tujci.
*
Čel*
letal*'
V okolici Zagreba so graditi največje civilno ^ šče v državi, kjer bo mogoče
in pr
Doslej je
kom ene ure vzleteti 40 letalom-
no letališče Beogradu.
le v SurčinU
pr*
Iz Slovenije se je v
letih P.0,
drugih svetovni vojni izseli Vojvodino vsega- skupaj 363 ^ venskih družin s skupno ’ 50 družinskimi člani. Naselil* ^ se pretežno v okolici VrŠ®3 Banatu.
*
Vukmanovič Tempo, vodj? ^ lavskih unij v Jugoslavij*^ zatrjeval delavcem, da & naloga jugoslovanskih skih unij ni v obrambi de'.e, skih koristi, ampak v Pr€rP.sevanju delavcev, da moraj0 j, ti pred očmi vedno “obče ^ (tu je brez dvomai mis '
ni*111’
p
sti”
koristi KP) pred knajev* skupinskimi in osebnimi- ^ zborovanje jugoslovnaski 0
zV
zast
lavskih unij ni prišlo zast0?^
niti ene delavske unije iz p. Ženih držav, kot tudi ne_z£* cijr
stva socialističnih unij F®3 in Zah. Nemčije. Zanimiv® da se zborovanj ni udelez1 ^ ^ di nobenat delavska unija * ^ rabskega sveta, ker so zborovanju 'zastopniki stva iz — Izraela.
FRANC JAKLIČ:
Od hiše do hiše

LJUDSKA POVEST
*—111111 iwiiiiiiiiih''MI'ii i" wnriwir-
Nemirno so lesketale njene oči, rdečica na licih se je umaknila bledici, in čelo se ji je gubalo; taka je že bila, k^kor bi jo napadala huda bolezen.
Njena ljubezen pa je zmagoval^ dušne dvome in glas vesti, da je sklenila: “Sedaj pojdem za njim. Sv. Anton namai pomaga!’’
“E, ljubezen, to je huda reč,” je modroval Barbič, ko mu je povedala, da ne bo odlašala nič več. “Mlad človek ima več srca nego pameti. Prav za prav je pa Ančka tudi pametna. Jaz bi tudi naredil. Kaj bo njen stari potem počel? Kdo ve, kako bo sprejel zeta iz Kozjega repa?”
Anton je bil Barbiču pisal, naj vse oskrbi, la pojde Ančka na pot in naj jo spremi vsaj do agenta. Za boljšo in lažjo skrb nau je poslal nekaj denarja in niu obljubil še več, ako pojde Vse po sreči. In 'zato je Barbič Poskrbel . . .
Z Ančko sta se večkrat posvetovala in ugibala, kako bi se u-niaknila, da bi prezgodaj ne o-Pazili njenega bega.
“Ko bi mogla s kakim izgovorom v Ljubljano kaj kupovat!”
To misel je bil nekoč izrazil Barbič, in ta misel je bila Ančki všeč, da se je pečala ž njo.
Lazarica je pitala kopune za Prodaj. Vsako leto je šla. pustne dni ž njimi v Ljubljano, ker se tedaj najlažje in najdražje pro-dado. Tudi to leto je bilo nekaj kopunov odločenih za Ljubljano, in mati in hči sta jih pitali.
No je nekoč Ančka krmila kopune, ji kar nenadoma: pride misel: “Lej, ti bi lahko kopune nesla na prodaj!” ... Ta misel je ni več zapustila, ker je rodila takoj drugo misel: “Takrat pa lahko uideš . . •”
To je povedala Barbiču, ki se je kar razveselil in je precej pisal v Ameriko, kdaj pojde Ančka na pot. Tudi v Ljubljano je sel takoj k agentu, da je poizve-
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
hY OWNER — 2 story yellow brick, 5, 4-, and 3-room apts. English basement. Knotty pine bed rm. and living rm., wall to wall carpeting. Venetian blinds, aut. hot water oil heat. $16,500. ARmitage 6i-4842.
________________________(117)
WORTH
room brick Ranch, 3 large bedrooms, 2 linen closets, attached oreezeway with garage, paved drive, 5-eramic bath, wall to wall carpeting, hardwood floors, landscaped. Many oxtras. Full basement. By owner — Gibson 8-0326.	(117)
hENSENVILLE, — By owner, 3 bedroom brick Ranch. Close to R. R-Depot and shopping. One block public and parochia1 schools. Gas heat. Full basement and car port. Priced >n very low 20’s. Call POrter 6-2085, 260 So. Barron.	(118)
del, kako bo potovala z voznim listom, ki je bil prišel iz Amerike.
“Nič se ni treba bati,” ga je pomiril agent. “Ko pride v moje roke, jo bom že spravil na pravo pot. Nič hudega se ji ne bo zgodilo.”
Lazarica je nameravala sama prasniti o pustu s kopuni v Ljubljano, ker se je zanašala, da sama najboljše in najbrže proda; rada je tudi slišala moževo pohvalo, ako je dobro prodala. Ko pa je nekoč Ančka krmila kopune, in jih je prišla mati gledat, pravi Ančka: “Mati dejte, bom šla letos jaz v Ljubljano prodajat kopune!”
“Ti? — Ko bi jih še prodati ne znala.”
“Pustite me no! Bom že prodajala kako, nekaj mi boste vi povedali, kako naj se lotim, nekaj se bom pa od drugih naučila, saj nisem tako neumna. Ljubljano bi pa tudi rada videla.” Takrat ji mati še ni obljubila; a ker je bila Ančka stanovitna in je mater vedno nadlegovala, ji je naposled pritrdila: “No, boš pa šla1. — Bom vsaj videla, kako boš prodala.”
Kopuni so bili kaj težki. Lazarica: jih je jemala v roke in ujčkala, presojevala vrednost in naročevala hčerki: “Ta bo toliko . . , Ta je še težji in boš morala več dobiti zanj. — Lej, ta je manjši in zdi se mi lažji, ga boš lahko nekaj ceneje pustila, ako ne bo nobena hotela toliko zanj dati, kot za onega. Za vse boš lahko približno nekako toliko dobila . . .”
“Ali pa še več, mati.”
“Bodo pa oče še bolj veseli, in jih .boš lahko pregovorila, da boš imela spomladi kaj novega.” “E, jaz jih bom že v miru pustila. — Naj imajo tiste groše! Naš oče mislijo, da brez denarja ni sreče . . •”
“Si še zmirom huda nanje?” “E, kaj bom huda. — Oče po svoje, jaz pa po svoje. Hudo mi je pa le. —”
“Lej! . . . Lej! . . . Tak ga imaš še vedno rada!”
“Rada! — Kar je zrastlo v srcu, se ne da iztrebiti. — V očetovem srcu je pognala ljubezen do denarja, je žrastla mržnja do revežev, v mojem1 srcu je pa: zra-stla ljubezeh do Antona.” (Dalje prihodnjič)
JUNIJ
20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnico obstoja. Začetek ob šestih zvečer.
28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd.
28. - Pevski zbor KOROTAN priredi na Kaliopovi farmi piknik.
JULIJ
—- Ohijske podružnice Slovenske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na White Rd.
5.—Slov. ženska zveza ima ob priložnosti državne konvencije Ohia v šolski dvorani pri Sv. Vidu obed. Začetek ob štirih popoldne.
15.-16-17.-18. in 19. — Letni kar-nival fare sv. Vida na šolskem dvorišču in v novi dvorani.
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Kaliopovi farmi svoj piknik.
AVGUST
2. — Dramatsko društvo LILIJA
priredi “slovenski dan” na farmi sv. Jožefa.
30.—Dramatsko društvo Lilija
in pevski zbor Korotan prire-
business opportunity
GROCERY - MEAT MARKET Fully equipped and stocked. With or without 5 room flat. First 82,500 takes all.
CHILDREN WELCOME
YArds 7-1833
(117)
Leaning tailoring store—
Fully equipped with air condition-'ng. Rent $60.00 per month. Established over 30 years. Phone: AVenue 3-8180.	(118)
GrOCERY AND MARKET — A nice I'Dle store. $2,500 plus stock. — 8506 Stony Island. BA 1-4868.
■ !118)
GrOCERY - DELICATESSEN — 4 r°om apartment, $55.00 per month. Complete price $1,000. — George Foldie, 942 E. 75th; Call between ® and 12 and 2 to 7, except Sunday.
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS OPPORTUNITY
ROOMING HOUSE — Completely furnished, near Allegheny General Hospital. Excellent location. Gpod investment for family. Fine home, too. Contact owner:
FAirfax 1-2905.	(117)
REAL ESTATE FOR SALE
McKNIGHT at BABCOCK — Balzer Rd. 7 acres, $1500 an acre. Zoned residential. Excellent investment for builders. Call Owner WEJlington 1-3526.	(117)
SHERADEN—5 rooms (3 bedrooms) white brick ranch, Yaulngstown kitchen, stainless steel windows and doors, ceramic bath, integral garage, porch, level lot. Quiet loca tion. $18,700. After 4 P. M. — FEideral 1-8046.	(118)
HELP WANTED — FEMALE
FACTORY HELP
Single, Minimum 5' 4" tall,
Good Hand Dexterity.
Shift Work Required.
ARMSTRONG CORK CO. 24th St. & Allegheny River
(117)
JUNE
1959
>•	» t t f t
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 f^.21 22 23 24 25 26 27 ~ 28 29 30
KOLEDAR
društvenih
prireditev
dita skupni piknik na farmi sv- Jožefa.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes
A ve. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva.
II.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. dom una 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom.	•
17. — Oltarno društvo fare Marije : Vnebovzete priredi “Card party.”
25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer.
25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev.
NOVEMBER
14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
The Cleveland Trust Go. dvignilo obrestno mero
Cleveland, O. — The Cleveland Trust Co., največji denarni zavod v Ohio in eden največ jih v vsej deželi, je dvignil obrestno mero hranilniji, ,y].p£, od dva in pol ma tri odstotke.
Nova obrestna mera bo stopi-ja v veljavo s 1. julijem 1959 za preko $600,000,000 hranilnih vlog. Predsednik George Gund je dejal:
“Mi imamo preko 700,000 vlagateljev, katerih večina ima hranilne vloge. Čutimo, da povečana obrestna mera, ki jo dobivamo za posojila opravičuje tudi povišanje obrestne mere hranilnih vloig. Tekom 65 let obstoja te banke je v pogledu hranilnih vlog vedno veljalo načelo plačati čim višje obresti, v kolikor je seveda konservativna zdrava uprava dovoljevala. Mi smo zdaj tretja največja trgovinska bankai v Združenih državah v pogledu hranilnih vlog. Mi zelo cenimo zvestobo vlagateljev skozi vsa ta leta!”
Predsednik Gund je objavil tudi, da bodo za vse vloge od 1. do 14. julija tekle obresti že 1. julijem.
PO ŠPORTNEM SVETU
Že večkrat smo poročali o neverjetnih uspehih najboljših športnikov sveta, toda kar naprej nas presenečajo z novimi, še bolj neverjetnimi rezultati. To velja prav za vse panoge na športnem polju in človek si dandanes sploh predstavljati ne more, kje se bo vse to končalo. Eno je namreč gotovo: prišli bodo do neke meje kjer se bo vse skupaj vstavilo. Toda vprašanje je, kje je tista meja, ker današnji športniki kar terajo naprej, da sploh vedeti ne moremo, kdaj bo prišla tista doba, ko se bo reklo: do tu sem in nič več dalje. In to velja tako za amaterje kakor za profesijonalce. Dobro se še spominjam berlinske olimpijade leta 1936, o kateri je mrasikateri
športni poročevalec pisal svojemu listu v domovino, da je bil ž njo dosežen višek. Kako so se motili zlasti o gotovih panogah, ko so trdili, da preko te mere ne bo šlo več naprej. Res jih je precej močno zapeljala odlična organizacija in izredni uspehi, ki so bili doseženi na tej olimpijadi, toda, če primerjamo današnje rezultate s tedanjimi, potem šele moremo ugotoviti v kaki pinoti so bili tedanji športni poročevalci. Pa jim ni zameriti; oni so pač računali na človeško zmogljivost in si nikakor niso mogli prestavljati, da bo ta zavzela take dimenzije, ki se zdijo navadnim zemljanom nemogoče. Pa pustimo to razpravljanje ob strani in si rajše oglej-no nekaj vrhunskih uspehov v lahki atletiki v zadnjem času. Sedaj je namreč doba za lahko atletiko in je prav, če njej posvetimo nekaj pozornosti.
__*__
Ameriški atlet je zalučal kroglo 19,38 m daleč. Naš atlet Dallas Long je postavil nov svetovni rekord v suvanju krogle s sunkom 19,38 m, kar pomeni nov svetovni rekrod v tej lahkoatletski disciplini. Sicer pravijo, da mu rekorda morda ne bodo priznali, ker je rabil za ta uspeh sedem metrov, medtem, ko mednarodna pravila dopuščajo samo šest metrov. Vsekakor pa ne bi bila za tega atleta nobena koncesija, če bi mu ta rekord priznali, kajti on je star šele 18 let in spada takorekoč (po lokalnih predpisih) še v jun-iorsko skupino. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Long že ari četrtem poskusu podrl stari rekord z znamko 19,26 Mprihodnji je bil 19,25 m ih katerega je postavil Perry O’Brien 1. novembra 1956 v Los Angelesu.
__*__
Nov evropski rekord v metanju diska je postavil Poljak Piat-kowski z metom 57,55 m. Poljak Edmund Piatkowski, ki je že v preteklem Tetu pokazal izredne rezultate v metanju diska pri raznih mednarodni srečanjih, je pred kratkim zboljšal evropski rekord za celih 57 cm, ko je zalučal okroglo ploščo 57,55 m daleč.
AVB
AFELY

SAVINGS
813 East 185th Straat 25000 Euclid Avenu« 6235 St. Clair Avanu*
Cleveland, Ohio
16.70 m v troskoku; Nov svetovni rekord je postavil sovjetski atlet Oleg Fedossejew iz Moskve, ki je ob priliki nekega sovjetskega mitinga skočil v troskoku 16,70 m in s tem, podrl stari svetovni rekord svojega rojaka O. Rjachowskiga, ki je bil za 11 cm krajši.
__*__
Tudi v skoku ob palici so Sovjeti postavili nov evropski rekord. Kakor poročajo iz Vzhodne Nemčije, je, Rus Wladimir Bulatow postavil nov evropski rekord v skoku ob palici z znamko 4,62 m. Dosedanji rekord je branil Grk Georgius Roubanis, ki je skočil 4,60 m.
__*
Amerikanci postavljajo bajne čase na kratke proge. Na lahka-atletskem tekmovanju v Kaliforniji je izenačil svetovni rekord v teku na 100 m znani ameriški atlet Ray Norton, ko je pretekel omenjeno progo v času 10,1 sek. Pri tem bi pripomnili, da je bil omenjeni atlet dolgo časa bolan na gripi in je že takoj po svoji težki bolezni postavil talko odličen čas. On je četrti tekač na svetu, ki je postavil o-menjeno znamko na tej progi. Je to 22 letni črni študent na univerzi San Jose in poseduje svetovni rekord tudi na 10 jardov.
Dva nova svetovna rekorda: pa je postavil Bill Woodhouse na 100 in 200 jardov s časom. 9,1 za 100 jardov in 19,9 za 220 jardov. Toda omenjenih rekordov ameriška organizacija! ni predložila v odobritev, ker je bil premočan veter v hrbet.
__*__
95 metalcev diska je doslej vrglo okroglo ploščo več kakor
52 m med katerimi je bilo samo Amerikancev nič manj kakor 40, dalje 17 Rusov, šest Nemcev itd.
Italijanska atletinja v suvanju krogle Paola Paternoster je zabrisala kroglo 14,38 m in s tem postavila nov italijanski rekord v tej disciplini.
Še ne 19 let stari Nemec Claus Peter je vrgli kladivo v Potsdamu 57,47 m daleč in je š tem dosegel drugo mesto med metalci na svetu, ki so enake starosti.
Najboljši sovjetski metalec kladiva Ruenko je v Moskvi pognal to kroglo na žici 62,23 m daleč. Za njim jih je bilo še nekaj, kiso zalučali to 7,25 kg težko kroglo nad 60 m.
__*__
Nedavno se je smrtno ponesrečil evropski prvak v telovadbi
Španec J. Blume in sicer ob priliki avionske nesreče, ki je zahtevala še 28 drugih žrtev. Avion je namreč zašel v hudo nevihto s točo in to je bilo usodno zanj. Blume, 26 let star, je bil eden najresnejših kandidatov za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Rimu. Ž njim je našla smrt tudi njegova mlada žena, s katero je bil komaj eno leto poročen.
Ivo Kermavner.
prizanesla prebivalcem Gorice, pobrala pa je francoskega kralja brez prestola.
Zdaj počiva Karel X. v grobnici na Kostanjevici. Ob rtjem so našli zadnje mesto tudi drugi Burbonci: sin Ludovika XIX., Henrik V., Henrikova žena Marija Terezija in sestra Luiza, vojvodinja Parmska, ter žena udvika XIX., Marija Terezija Charlotta.
Vendar poslednji Burbonci tudi po smrti niso imeli pravega pokoja. Leta 1917. se je Gorici približala fronta in takrat so mrtvi kralji morali bežati na Dunaj, kamor so jih pripeljale avstrijske oblasti- Po vojni pa so jih spet položili v staro grobnico na Kostanjevici.	j
IZ SLOVENIJE
Jugoslavija je nacionalizirala zdravstveno službo. Zdravniki ne morejo imeti več svoje privatne prakse. Zavarovanci imajo pravico do svobodne izbire zdravnika, kjer jih je seveda več na, razpolago. Komunisti slave to kot veliko pridobitev in nekaj izrednega, čeprav so Angleži to v precej boljši obliki izvedli že pred 10 leti, pa pustili zdravnikom lastne urade.
V slovenskem samostanu počivajo francoski kralji
V	jugoslovanskem delu Gorice stoji na gričku Kostanjevic: starodavni, mogočni frančiškanski samostan, ki ima v podzem-
veliko zgodovinsko znamenitost. Tu so namreč posmrtn.
anki zadnjih francoskih kraljev iz rodu Burboncev. Nise pokopani v Parizu, njihov zad nji dom je na tujem.
V	grobnici na Kostanjevici j< še polno najrazličnejših ostan tov, grbov, simbolov in slik, k pričajo o njihovi nekdanji sla vi in moči. Deset tisoči ljud
iščejo vsako leto to znamenit nost.
kovalcev je iz leta 1836, ko položili k zadnjemu počitku p: gnanega kralja Karla X.
Po dolgem, ozkem in tem: nem hodniku prispemo do z; njega kraljestva Burboncev .
VSE V “PREPROGAH”! — Marion O’Hara iz New Yorkai si je dala svoj Cadillac obložili vsepovsod z beloitkanino, ki jo običajno uporabljajo za preproge.
stavkih. V njih je
Pariza.
Tu leže kraljevske
balzamirana tru rodbine. Včasih
so lesene krste položili v tež marmornate sarkofage, ki jih izdelal Slovenec Anton Ušaj Gorice.	'
Karel X. je moral za pariš revolucije leta 1830. bežati izgubljenega kraljestvi v A
lil v Gorico. Takrat je v
HELP WANTED — FEMALE
SANDWICH WRAPPER fray dressing and preparation of tray for curb service Apply in person, 3:30 p.m. KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. Mayfield Heights (121)
WAITRESS Experienced 7 to 3:30 P. M. Apply in Person KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. Mayfield Heights (121)
CLERK-TYPIST For quality work in lab. Must be able to type 55 wpm. Will train for lab. work. Contact Mr. Weftdt VU 3-8200. ARCHER-DANIELS MIDLAND 4600 E. 71 St. (121)
CASHIER EXPERIENCED Apply in person 4 p. m. KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. Mayfield Heights (121)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE ZA likalni stroj za srajce tudi družinsko likanje Vzamemo nekaj učenk MENK, BROS. LAUNDRY & CLEANING 643 E. 108 St. (117)
Delo za žensko Išče se žensko za hišno delo in nekaj kuhanja pri zaposlenih odraslih 5 dni v tednu. Dober dom, svojo sobo in TV. Kličite po 6:30 zvečer HO 9-1408.	(x)
MALI OGLASI
Opremljeno stanovanje 2 sobi in kuhinjo išče sloven-‘ ska tričlanska družina (dekli-* ca stara 12 let) v slovenski naselbini. Kličite: HE 1-3347. r-	—(117)
0	V najem Tri lepe sobe na E. 61 St., blizu cerkve sv. Vida se oddajo. Kličite UT 1-2226 ali RE 1-6873. L,	(121>
Hiša naprodaj Bungalow, štiri in pol sobe, ■ dvojna garaža, predeljena klet. a Odprto iv nedeljo. Kličite KE 1-z 3481.	(118)
>	PrijateTs Pharmacy e	SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* a	First Aid Supplies :e Vocal S(L Clair Ave in E. (8 Si
iz	CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaastvo te	»H trgovino, obrnita iz	s« de na* J0S. GLOBOKAR e-	986 E. 74th St. ih	HE 1-6SOI
AMERIŠKA DOMOVINA,
MATIJA MALEŠIČ:
IZOBČENCI M
J
“2e prav, že dobro . .
“Njen oče, torej stari oče Katarine in Cecilije, je bil rojen dne tridesetega novembra tisoč sedem sto šest in devetdesetega leta. Matija je bil,” bere Bariča ic spisa in hoče pomagati kaplanu.
“Kar pusti in ne moti me.” Kaplan je ne pogleda. Nagel, o-kreten in ves zamišljen v iskanje je. Odpira stare knjige, li-i-ta po njih, govori sam s seboj imena in letnice, piše na listek. Po izpisku vrže knjigo v omaro, izvleče drugo, lista po njej, išče, gavo, piše na listek.
Kot da ni Bariče v sobi. In Bariča si ne upa iv njegovo vnemo črhniti besedice.
“To je že bolj daljnje sorodstvo.” Kaplan gleda v listek, na katerega si je izpisoval podatke iz knjig. “Matija, ki si ga o-menila, je bil dvakrat poročen. Katarina, mati občinskih rev Katarine in Cecilije, je bila iz prvega zakona. V drugem zakonu je imel Ma'tija med drugimi otroki tudi sina Martina. Sin tega Martina, Janez po imenu, je bil Arturjev oče . . .” Zloguje Bariča: “Mati Cecilije in Katarine starega očetu.” “Čakaj, izračunim, katero koleno.” In kaplan vzame nepopisan listek in začne nanj risati redovnik.
“Hitreje vam gre od rok ko gospodu župniku. Pa dvomite o tem, če zadenete, kakor bi moralo* biti.” Ko da Bariče ne za-ii'ma več sorodstvo Simoničevih.
Kaplan odrine listek z rodovnikom, vrže svinčnik po mizi, poboža knjivo. “Zakaj mi le danes zmeraj sili roka k poročni knjigi?"
“Ker ste ves nesrečen, če ne morete nikomur nagajati.”
“Ni res, gospod tajnik! Vest me priganja, naj storim dobro delo.”
“Da bi ne razločili sami, katero delo je dobro, katero ne ne . . .”
“Počasi, ježiček! Poslušaj! Pride veren, pošten in ugleden laran k meni: Za mašo bi dal, gospod kaplan! V dober namen. Že pišem v knjigo. Nikogar ne vprašam, kak je njegov namen. Faran pa vzdihne in začne žalosten pripovedovati. Kaj misliš, kaj?”
“Ne uganem te uganke.”
“Saj ti nočem staviti ugank, dekle! Resno, kakor še nikdar, mislim!”
“Da storite dobro delo, če me pregovorite, da bom kmalu vpisana v poročno knjigo?”
“Za mašo je hotel dati faran, da bi Bog uslišal njegovo prošnjo. Prošnja njegova je pa blizu tega, da bi vpisal v poročno knjigo: Bariča . . .”
“Pa niste poučili tistega svojega vernega, poštenega in uglednega farana, da s tem Boga žali, ne pa časti, če hoče svete stvari, ko je maša, vpreči v svoje neumne in malo pobožne misli.”
“Mož splošno ne misli neumno. Pametno, trezno in preudarno Eodi: naj Bog da tebi misel na zakon, če je tako za domačo hišo bolj prav. Odloči naj pa Bog. In iz ljubezni do tebe in doma bi rad, da opustiš misli na samostan.”
“Oče!” Bariča se odpravlja. “On je prišel k vam? Ne verjamem! Kedaj sta bila v zidanici, da jaz tega ne vem? Pa da ga poslušate . . . Pri vinu!”
“No, no, no! Sedaj pa užaljena! Trezno premisliva!”
Bariče ne zadrži. Obme se in — z Bogom!
Bariča ni najboljše volje. In je tudi pot domov ne razvedri, še razburjena stopi v vežo.
| Oče ima na jeziku vprašanje, kod kolovrati ob lepih delovnih dnevih, delo po hiši in okoli nje, po polju in po trtju, kar kriči, pa je ne vpraša, ko pogleda v njen obraz.
Prašiči hočejo razgnati svinjak, Itako krulijo in se prerivajo po (njem.
Bariča si brž zaveže predpasnik, primakne pomijnek k svinjskemu kotlu-
“Skočim po koš detelje za konja. Cctaneš doma ta čas? Ali naj zaklenem vrata?”
' Presliši Bariča zbadljivko. Z | obema rokama dviga svinjsko ( kuho iz kotla in jo meče v pomijnek.
“Pa nisi bila v Metliki pri (idravniku? Ti je obolel jezik in ne moreš govoriti?”
| “V župnišču sem bila. Mašo ,sem mislila plačati v dober na-' men, da bi Sveti Duh razsvetil ti-,ste, ki so zdrave pameti potre-. bni.”
Bariča pa na prag: “Jutri pojde konj v Metliko k dopoldanskem ivlaku.”
“Pojde konj . . . Okoli vratu mu obesim listek, čigav je, da kam ne zaide. Mene čaka košnja in ne morem zdoma.”
“Ture pojde s konjem po Si-monički.”
Župan spusti na tla koš, ki si ga je prtil na rame. Sunkoma se obrne k hčerki. “Ture . . .? Naš konj . . .? Simonički . . .?”
“Stopite spotoma k Turetu in mu naročite, naj se pripravi na j pot- Sama nimam kedaj. Saj čujete, kako krulijo svinje.” In je Biarica že zopet pri svinjskem kotlu in pomij neku. Zadnja vrata je zaprla za seboj.
Pa pride oče nazaj v vežo. “S kolesljem pojdemo po tisto Simoničev© gospodo, ne? Kaj koleselj! Premalo in prekmečko! Bi stopil kam po kočijo?”
“Lepše kočije ni v fari ko v župnišču. Če naglo stopite, naletite na kaplana samega župnika ni doma. Pomenita se še j kaj drugega. Z gospodom kap-|lanom! Gotovo vam postreže z bernim vinom. Pri vinu da beseda besedo —.”
Z iloputne župan zadnja vrata- Govori z njo, kadar je nataknjena! Vrže koš na levo ramo, koso na desno. In korači kar za hlevom in po ovinku na cesto. Samo da se izogne Bariči.
8. Sorodniki.
Čisto sam je ostal Ture pred
GLAVO UPORABLJA! — O nekaterih ljudeh trdijo, da glavo rabijo komaj za kaj drugega, kot da imajo kam položiti svoj klobuk. O Ja-cobusu Van Dynu se kaj takega ne da reči. Mož st je dal na njo, ko se je še poklicno ukvarjal z rokoborbo, vtetovirati zmaja. Seveda hodi zato raje — odkrit. Trdi,\da je v\ času prohibicije vozil za Al Caponea žgano pijačo in prišel zato tudi v — Sing Sing. Sedel je tudi ,v angleških ječah, zato sedaj lahko v znanem Hyde Parku v Londonu predava o 1 zločinstvu.
postajo. Potniki, ki so prišli z vlakom, so odšli; Metličanje, ki prihajajo iz dolgega časa k vlakom past svojo radovednost, so se porazgubili; udaril je voznik po mršavem konju, ki vozi pošto, in oddrdral. Ture se je bil motal okoli županovega konja, mu z nogo zgrinjal seno na kup, mu pporavljal komat in opremo. Obraz je skrival za voz in konja, da niso toliko zijali ljudje vanj. Pazil pa* je vkljub temu na vsakogar, ki je stopil s postaje. Čokate, stare ženske, kakor jo je opisala Bariča, ni zagledal. Tudi ni bilo nobene potnice z ber- j glami ali take, ki bi težko hodi-: la.
Ture je bi v veliki zadregi-Da bi šel gledat na postajo samo, se ni mogel odločiti. Preveč začudeno so ga gledali železničarji, ki so pohajkovali okoli po-, staje.
Županov konj je nemiren in nepočakan, še jesti noče več, ni mu več obstanka.
“Drugega vlaka počaka!”
“Morda je pa mutast, da ne vpraša!”
“Porkusi z znamenji, morda mu dopoveš!”
Ture ve, da letijo besede železničarjev nanj. Nerodno, nerodno mu je. Da je obrit, bi dvignil glavo in jim pogledal odkrito v oči. Saj ne morejo vedeti, kdo je. Neobrita brada in lice ga pa res nista priporočali. Že na poti so gledali za njim ljudje, ki ga niso poznali, pred postajo so se ustavljali in zijali vanj ko v pustno šemo.
“He, mož bradati, počakate še do drugega vlaka?”
“Ženski, revi . . • Čokata, koščena ... ne more hoditi ena.” Ture govori nekam v komat.
Železničar pa ga le razume. “Nerode nerodne! Teh par korakov, pa ne gre gledat pred postajo tista, ki lahko hodi, vi pa ne na peron.’
Ture mora stopiti izza konja. In pohiti mimo železničarja na postajo.
Med kupom svežnjev in košar se nekdo giblje- Ženski glas ' ihti in tarna. Ob svežnjih in košarah stoji čokata, stara ženska. Mirno in nepremično gleda
v sestro med kupi.
“Pogledali bi . . . Konja nisem mogel pustiti samega,” reče Ture kakor v jezi in da se opraviči pred železničarjem, ki je prišel za njim.
Ženska, ki sedi med svežnji in košarami, dvigne glavo ter preneha ihteti in tarnati. Starka ob njej se ne obrne k Turetu.
“Voz!” razloži kratko Ture.
“Čuješ, Katica, kola! Ipak.”
j Starka niti sedaj ne pogleda Tureta- Sklone se in vzdigne sveženj. “Gdje su kola?” j Ture vidi izžet, syh, pepelnat, zguban obraz z očmi v globokih jamicah. V očeh ninobenega sijaja, čisto brezupno, brezbrižno in potrto gledajo starkine oči mimo Tureta tja nekam proti Kolpi.
(Dalje prihodnjič.)
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NEPOIABNE SOPROGE,
MATERE IN STARE MATERE	/
Leopoldina Terpin
(roj. BURN)
ki je po dolgem trpljenju zatisnila svoje trudne oči v noči 14. junija 1954
V tihi hladni celici globoko pod zemljo nje srce počiva;
a dušo Bog pozval je visoko v nebo, naj sveti raj uživa.
Zemljanom je odmeril pot življenja samo Bog-
le On usodo vodi —
nas grešnike naj reši vseh nadlog
ter naj nas milo sodi.
Spokorniku na desni je obljubil paradiž in svetu odrešenie;
Gospod pomagaj, da dosežemo Tvoj Križ ,i*i in s Križem večno življenje!
Žalujoči ostali;
ERNEST, soprog ALEXANDER, sin VERA, snaha
DONALD, LINDA, ROBERT, vnuki Clevelnad, Ohio, 15. junija 1SS9.

EFFECTIVE JULY 1, 1959
new, higher rate
O N YOUR
0 SAVINGS
Deposits made on or before Monday, July 14, 1959, will earn interest from July 1st
IT ALWAYS PAYS TO SAVE AT
Cleveland Crust •
PLUS OUR COMPLETE BANKING SERVICES AT ALL OUR 69 CONVENIENT BANKS

'"-k'
the
Cleveland Crust Company
V

HO. U *. PAT. Off-
Capital Funds over $110,000,000
A no C AT riTV A ADEAT RAM I/I
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
K. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
1892
1959
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, do je Bog poklical k Sebi našo dobro in nepozabno mamo
Helen Zupančič
roj. PAPEŽ
ki je po kratki bolezni previdena s sv. zakramenti izročila Bogu svojo blago dušo dne 27. aprila 1959. Po opravljeni maši za-dušnici, ki je bila v cerkvi sv. Lovrenca, smo izročili njeno tru-p'o materi zemlji dne 1. maja na Kalvarijo pokopališču.
Naša blaga mama je bila doma iz vasi Velike Lipje, fara Hinje in v Ameriki 49 let.
Z globoko hvaoležnostjo se zahvalimo č. g. Msgr. Omanu za ganljive cerkvene obrede in tolažbo.
Hvala Father Baragi in Father Ozimeku za aasistenco pri sv. pogrebni maši. Hvala Rev. Damian Haloga, OSB. za udeležbo sv. pogrebne mauše. Najlepša hvala Father Ozimeku za molitve in spremstvo do groba.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrle matere.
Hvala vsem, ki so ob krsti položili toliko Vencev in šopkov in s tem pokazali spoštovanje za umrlo mamo.
Hvala članicam dr. Presv. Rcšnjega Telesa, Tretji red sv. Frančiška in podr. št. 15 SŽZ za molitve v cerkvi in v pogrebnem zavodu ob krsti.
Hvala vsem, ki so blago mater kropili, molili za njeno dušo in jo priporočali bbžji milosti.
H'.lila vsem, ki sb se udeležili sv. pogrebne maše in jo spremili na zadnji poti do groba.
Hvala, nosilcem krste.
Hvala sestri Mrs. Catherine Spitzmiller in njenim sinovom, ki so prišli iz La Sallc, UL, na pogreb.
Hvala vsem, ki so nam ob času velike žalosti bi]i v pomoč in tolažbo. Vsem naj bo Bog obilni plačnik.
Hvala Joseph Fortuna za spoštljivo vodstvo pogreba in vso naklonjenost.
Naša ljuba in nikdar pozabljena mama! Kako smo žalostni, ko ste nas tako hitro zapusti'!. Malo sle pojamrali in Vaša duša je že bila pred tronom božjim. Pa vemo, da sireča nje z Bogom je bilo Vaše veliko veselje, saj ste mu služili vse življenje. Vase veselje je bila molitev, pa naj bo v cerkvi, kamor ste tako raci Hodili, ali doma. Lepo ste nas učili. Mi smo sedaj, odkar Vas ni več med nami, hvaležni. Prosimo pa Vas, mama, da se pri Bogu še ras spomnite, da bomo tako živeli mi in naše družine, da kadar tudi nas božja poslanka p* lj, pred božji prestol, da bo tudi naša pot lahka, kakor je bila Vaša.
Mama, počivajte mirno poleg ata v tihi jamici. Na svidenje nad zvezdami. To želimo Vaši
Ža'ostni otroci:
ANTHONY, JOSEPH, BERNARD, CLARENCE, sinovi HELEN por. KROFI, in THERESA, hčeri VNUKI in VNUKINJE
CATHERINE SPITZMILLER v La Salle, 111., sestra MARTIN PAPEŽ, brat OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 15. junija 1959.
..SZ v. --V-■
POHČERJENKA — Diamanta Samartzi, 11 let staro de' kletce v Tripolisu na Grškem, je vzela “za svojo’’ skupina je^' nikov v San Quentin kaznilnici v {Kaliforniji. Deklica prl' pravlja darilo za “očetov dan,” da ga pošlje svojim 4,951 “očetom” v Ameriko.