ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXVIII | 23. decembra 2019 - Buenos Aires, Argentina | Št. 34 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Zakljucek šole in obletnica Baragove šole V nedeljo 8. decembra smo se zbrali pred mašo v Domu in za procesijo, kot imamo navado, šli do cerkve Marije Kraljice. Naj­mlajši so bili v narodnih nošah, najboljši ucenci so pa nosili zastave. Pri vstopu v cerkev sta dva ucenca polo-žila Mariji šopek nageljnov in rožmarina v zahvalo in v cast za prehojeno pot pod Nje­nim varstvom. Sveto mašo je daroval g. Toni Burja CM in nam razlagal o Brezmadežnem spocetju in o pripravi na Božic. Vrnili smo se v Hladnikov dom, kjer je bila akademija, pocastitev bivših voditeljev šole in med drugimi poslovitev osmošolca. Najprej smo sprejeli zastavi in zapeli obe himni, nato pa je voditeljica šole povabila goste, naj spregovorijo nekaj besed. Prvi na vrsti je bil predsednik doma. Gospod Vinko Glinšek se je spomnil otroških let in se zahvalil vsem uciteljem, ki so leto za le-tom predano podajali slovensko besedo in pomagali v slovenski šoli, ki je steber naših organizacij. V imenu Zedinjene Slovenije nam je ces-tital predsednik g. Jure Komar in nas spod­budil, naj naprej delamo v prid našim ot­rokom, da bi tako ostali zvesti slovenskimi koreninami; Baragovi šoli je tudi poklonil poseben spomin ob 70. letnici. V imenu Veleposlaništva nas je obiskala svetovalka ga. Petra Cesen Catar in v kratkem opisu dela škofa Barage poudarila vrednote, ki jih je sam škof opravljal v tujini, ko je ucil Indijance v severni Ameriki. Voditeljica šole je sprejela v imenu Baragove šole po­sebno priznanje Slovenske države za stor­jeno delo v teh 70 letih obstoja. Bivša referentka Slovenskih šol v Argentini ga. Alenka Prijatelj je tudi želela pridruži-ti svoje besede ter želje in moc za vnaprej. Spominjala se je prvih let ucenja v Slovenski vasi in kako je bilo za ustanovitelja, pokoj­nega Martina Mizerita, težko priti do nas, pa je delo vseeno opravljal z veseljem in po­nosom do slovenstva, da bi nadaljeval tisto delo, ki je bilo že v taborišcih zaceto. Takrat je že polovica dvorane bila ganje­na. Prikazala se je na ekranu Mizeritova slika. Voditeljica šole je izrocila šopek rož njegovi hcerki, v spomin in zahvalo ocetu za vse storjeno delo. Gospodicna Met-ka Mizerit je opisala svojega oceta in se spominjala njegovega dela z ljubeznijo do otrok in slovenske besede. Res je, da si sedanji clovek ne predstavlja, kako je bilo v tistih casih, ko ni bilo avtocest, asfalta, pripomockov - te je on kar sam pisal- , mla-dim rodovom posredovati slovensko bese-do. Ampak v tem ni drugega kakor ljubezen ucitelja! Po koncani prireditvi nam je pa pokazala še poseben spomin: ocetov roc­no pisani ucbenik, ki ga je sam sestavil za lanuško slovensko šolo. Ogledali smo si ga po prireditvi in ostali kot zacarani! Hvala gdc. Metka, ki ste z nami delili ta družinski spomin! Bivša voditeljica Baragove šole, gospa Zdenka Jan, ki živi v Barilochah že vec kot trideset let, se ni mogla pridružiti našemu slavju. Poslala nam je pa pismo in cestitke. Cudovite besede, ki jih je cela dvorana uži­vala in se tudi nasmejala, ko se je oprošca­la zaradi svoje sitnosti. Osebno mislim, da brez tiste »sitnosti« ne bi vztrajali. Na vrsti je bil gospod Franci Sušnik, ki je prav tako prejel šopek v zahvalo za leta vodstva šole in za ves trud, ki ga je vložil v Baragovo šolo. Zahvalo je prejela tudi ga. Mirjam Go­ljevšcek, ki je kakor vsak ucitelj naših šol posvetila mnogo ur truda, veselja in požrtvovalnega dela. Povedala nam je neko zgodbo, ki se je spominja iz svojih otroških let, bolj natancno iz osmega ra­zreda. Gospa Zdenka jim je opisala življe­nje knjige. Ona je to pripoved primerjala s skupnostjo in s tem, kako delamo v skup­ nosti in živimo v njej. Ganljive besede je prelomil posnetek na ek­ranu, ki nam je poslala ga. Olga Fink iz Slove­nije. Tudi ona se je veselila z nami, virtualno nazdravila še na mnoga leta in nas nagovo­rila, da se splaca naprej. Da slovenska šola vedno in vsakemu pusti nekaj v srcu! Jaz, sedanja voditeljica šole sem nato v nekaj besedah omenila osebna doživetja v slovenski šoli, kako sem z veseljem ho-dila in kako sem hvaležna vsem uciteljem, ki so mi skozi deset let z ljubeznijo v srce polagali slovensko besedo. Ta beseda, ki je bila dobro seme za naprej in, da ceprav vcasih pri tolikem delu skoraj obupam... si ne morem predstavljati svojega življenja brez slovenske šole. Zahvalila sem se mo-jemu ocetu, ki je vedno podpiral slovensko besedo doma in tudi vsem tistim staršeh, ki danes sprejemajo slovensko kulturo v svoje življenje in spremljajo svoje otroke v ta dvojezicni svet. Prišel je pa nepricakovani trenutek, ko je ga. Monika Urbanija Koprivnikar stopila pred mikrofon in se v imenu vseh zahvalila »meni«, besede ohranjam v srcu in resnic­no mislim, da ce clovek ne bi imel prave ljubezni do uciteljstva, tega dela ne bi mo-gel opravljati. Ko je trenutek ganljivih spominov prišel h koncu je bil na oder poklican osmošolec Maximiliano Barle Goljevšcek, ki nam je podal Gregorcicevo »Daritev«. Poslovilne besede so bile polne spominov njegove poti skozi osnovno šolo. Pa seveda polne dobrih želja za naprej! Takoj se je on sam vrnil na oder in pricel je prizor, v katerem so ga otroci presenetili s torto, ker je koncal osmi razred. A v res-nici je bila torta namenjena praznovanju 70-letnice šole. Otroci so obujali spomine na skupno praznovanje, ki je potekalo oktobra in na ekranu so se prikazale slike spominov. Za konec so prav tako kot tisti dan, sestavili sestavljanko v obliki srca. Dajali so pogum tudi drugim otrokom, da brez listja drevo kulture in znanja ne bi rastlo naprej. Takoj zatem so na oder stopili otroci prvega do cetrtega razreda in nas razveselili s slo­vensko folkloro. Plesali so in se lepo zavrteli! Torta je cakala na odru. Po petju »Šola naša je zaklad« je voditeljica šole prižga-la svecke, vsi skupaj smo zapeli »Kol´kor kapljic, tol´ko let« in ugasnili svecke. Nato smo še skupaj slikali na odru. Veselo smo praznovali in Baragovi šoli kli- cemo: Na mnoga leta! LvS Obisk iz Slovenije V soboto, 26. oktobra ob 9. uri je šolo Sv. Cirila in Metoda obiskala Dr. Barbara Ivancic Kutin, etno­loginja in raziskovalka ustnih tradicij. Otrokom je pripovedovala povestico o Palcku s slikami. Ot­roci so navdušeno poslušali pravljico in bili veseli obiska. Ob 20. uri jo je Mendoški pevski zbor sprejel s koncertom petih pesmi, med njimi so eno zapeli v španskem jeziku. Potem nam je prikazala filme z zanimivimi do-godki in udeležence povabila, da sami povedo svoje izkušnje. Njen obisk je bil zelo zanimiva izkušnja za men-doške Slovence. Dan ockov in mamic ob 70. obletnici Društva V nedeljo, 27. oktobra, po sv. maši, so otroci sobotne šole pripravili vošcilo za dan mamic in ockov. Najprej so uprizorili pripravni sestanek za ta dogodek. Po vec predlogih so se zmenili, da bi najmlajši podarili rožice za svoje starše ter zapeli kakšno pesmico, kot na primer Jaz pa grem na zeleno trav’co in Jaz sem mala roža. Za drugi prizor so se domenili, da bi uprizorili kakšno povestico. Koncno so izbrali Trnuljcico, jo zapeli in zaplesali. Za naslednji prizor je neka ucenka predlagala, da bi uprizorili Slomškovo crtico Glas v gozdu, da bi jo najmlajši igrali na odru. Fantek pritece domov in pove staršem, da je slišal v gozdu glas nekega hudobnega otroka, ki ga je zmerjal. Nato so ga starši poucili, da je slišal samega sebe in da, ce bi zaklical prijazno besedo, bi se iz gozda vrnila prav ta. Še druga ucenka je predlagala, da bi prebrali lepo poezijo za starše, ki ne razumejo slovensko. Za konec bi zapeli lepo pesmico Babica hvala ti in podarili staršem šopek molitvic. To je bila res krasna uprizoritev naših otrok, saj so vse lepo in glasno zaigrali. Ob tej 70. obletnici društva so nam s pomocjo neutrudnih uciteljev podarili lepo otroško predstavo. Tukaj se mora-mo spomniti naše dolgoletne uciteljice Lencke Božnar, ki je delovala v šoli skoraj od zacetka in še vedno pomaga, kadar jo prosimo za pomoc. Da bo ta šola še naprej ponujala otrokom slo­ venske vrednote si moramo prizadevati, da bodo starši pošiljali svoje otroke in pomagali uciteljem z vso vnemo. mb UCENCI SLOVENSKIH ŠOL ZAKLJUCILI ŠOLSKO LETO 2019 JEGLICEVA ŠOLA ABC | Slovenska hiša ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín Po dolgih pocitnicah smo se meseca marca ucitelji in ucenci zbrali in zaceli novo šolsko leto v Jeglicevi šoli. Vpisalo se je 25 otrok. Otroški vrtec je bil najbolj številni ter živah­ni razred. Vsi skupaj smo preživeli veliko lepih so-bot: Meseca aprila smo praznovali Veliko noc. Najprej smo po razredih barvali in okrasili pirhe nato so se najmlajši zabavali z iska­njem cokoladnih pirhov. Starejši razredi so se pa igrali obicajne velikonocne igrice, kot so sekanje in valincanje pirhov. Prišel je mesec junij in cakalo nas je kar veliko dela. Praznovali smo dan državnosti. Pogovarjali smo se o Sloveniji in o sloven-skih navadah. Kot vsako leto smo se pa tudi letos spomnili naših domobrancev. Zbrali smo se pred spomenikom in pocastili naše junake. Polaganje sveck ter molitev obuja v naših srcih zahvalo ter živ spomin Junija pa tudi praznujemo ocetovski dan. Otroci so preko pesmic in lepih misli pocas­tili njihove ocke in jim izrocili lepe želje ter darilca, ki so jih navdušeno pripravili v šoli Po zimskih pocitnicah otroci komaj caka­jo na otroški dan! Ocka, Dani Lovšin, jim je pripravil zelo zanimive in lepe igre. Starši so se navdušeno pridružili otrokom in se skupaj igrali. Kot družina se ucimo ter tudi veselimo. Po igrah je pa sledila tombola. Otroci so nestrpno crtali tablice in cakali tombolo. Lepo je bilo videti njihove nasme­jane obraze, ko so odhajali domov. Septembra smo se pridružili proslavi ško-fa Antona Martina Slomška in prosili za vse ucitelje slovenskih šol. Oktobra nas je cakalo še veliko dela. Prvo soboto smo imeli malo drugacen dan: Baragova šola je otroke vseh sloven-skih šol povabila na praznovanje svoje 70. obletnice v Slovenski vasi. Otroci so se z veseljem igrali in tudi pridobili veliko no-vega znanja. Ta mesec je bil tudi materin-ski dan. Otroci so se pridno naucili pesmi­ce in pogumno izpovedali mamicam vso hvaležnost, ki jo cutijo do njih. Kreativnost pri spominckih je pravi znak zanimanja ter navdušenja pri delu. Zadnjo soboto smo se pa pridružili šolskemu izletu v Glew. Lep soncni dan smo preživeli skupaj, med prijatelji. Otroci se veselijo že takoj, ko se posedejo na avtobus in se skupaj z Bara­govo šolo popeljejo na kraj izleta, kjer se potem cez dan igrajo med dvema ognje-ma, jedo patys in sladoled. Polni mivke ampak srecni se tudi najmlajši, nekateri že v lepih sanjah, vrnejo domov. November je pa kar naporen mesec saj so koncni izpiti, vaje z gospo Diano in ogrom-no priprave za zakljucek leta. Lepo je bilo, ko so otroci, kot pripravo na Božic, zbrali in darovali igrace za revne družine v Lon-gchampsu. In ko se leto zavrti nas prvo soboto v decembru sreca zakljucek šolskega leta. Povabili smo družine v našo dvorano, spremenjeno v pravljicni svet in nato za­peli slovensko himno. Sledila je igra ‹‹Po­vesti za lahko noc… nekoliko drugace›› por vodstvom mamice Diane Truden. A med prizorom nihce izmed gledalcev ni zaspal! Pesmi, veselje, lepe obleke so vsakemu od­prli srce v otroška leta, ko so poslušali stare pravljice, tokrat malo drugace spletene: “Tincek in Mojca radovedno cakata, ka­tero povestico za lahko noc jim bo mamica prebrala. Mojca predlaga naj povesti zme­šajo in tako nastanejo nove zgodbe. Mamica zacne brati povestico o Snegu­ljcici, nato se pa Sneguljcica v gozdu sreca s Pepelko in Rdeco kapico. Skupaj pridejo do neke koce in se malo odpocijejo. Ko se medvedi vrnejo domov se razocarano spra­šujejo, kdo je jedel od njihovih skodelic. Medvedka nato najde Sneguljcico, Pepelko in Rdeco kapico na posteljah. Pepelka in Rdeca Kapica oddideta nazaj domov. Sneguljcica pa ostane v hišici treh medvedkov in jim pravi, da jim bo kuhala in se igrala in z njimi. Tincek se izmuzne v pravljico in se spreme­ni v Peter Pan-a. Mojca ga gre iskat in se spremeni v Kapitana Kljuko. V pripovedi se pojavi tudi Kraljica, ki je izvedela, da Sneguljcica še živi, ter gre za njo. Ko pa pride do koce vidi, da ima Sne­guljcica nove prijateljice –Pepelko in Rdeco kapico- pa tudi živalice v gozdu jo varujejo pred hudobno kraljico. Vtem trenutku Moj-ca ujame Tincka in hitro gresta ven iz pra­vljice. Medtem je pa mamica zaspala. Tincek in Mojca poljubita mamico, in kot Trnuljcica se mamica prebudi. Koncno se je Rdeca kapica se je rešila vol-ka, Sneguljcica Kraljice in vse tri s Pepelko, ki je kar odslovila mladega princa, so pos-tale dobre prijateljice do konca dni.” Naj bi bilo to prijateljstvo zgled, da osta­nemo povezani med nami in drug druge-mu pomagamo, saj si tako pišemo našo zgodbo življenja v prijateljstvu, veselju ter pomoci. Starši so poskrbeli za sceno. Otroci so se pa lepo naucili vloge in pogumno nastopili ter peli ob zvoku kitare, ki jo je igral Dani Lovšin, in pokazali publiki svoje talente. Po igri smo se zahvalili staršem za vso pomoc med letom posebno pa Franciju Mugerli, Daniju in Diani Truden, ki je prizor sestavila in postavila na oder. Sledila je poslovitev 7. razreda. Ucenke, ki odhajajo so: Viktorija Pennisi Etcheverry, Viktorija Mugerli in Valentina Selan. Uci­teljica Ana Urbancic Loboda se je poslovi-la od njih ter jim želela vse najboljše. Lepi trenutki ostanejo za vedno v spominu, one so se pa v teku teh let zelo povezale v prija­teljstvu in veselju. Nato smo poklicali vse otroke po razredih in jim izrocili zvezke in spricevala. Tako smo z veseljem, hvala Bogu in Mariji, in zadovoljstvom zakljucili šolsko leto 2019. Želimo vam vesele pocitnice, Blagoslovljen Božic, prihodnje leto se spet vidimo! V tekocem letu je obiskovalo Jeglicevo šolo petindvajset otrok. Poucevali so jih: Karla Stocca, Andrej Kavcic (otroški vrtec), Paula Grbec (1. in 2. razred), Natalija Mele Muha (4. razred), Nevenka Belic (5. razred) in Ana Urbancic Loboda (7. razred). Za petje je med letom poskrbela gospodicna Sonja Gerkman, za odbor staršev pa Franci Mugerli. Naj vse delo, daritve in ljubezen Bog ob- novi v milih jaslicah in vsakega clana naše velike šolske družine obdari z mirom, upa­njem in ljubeznijo! Nati Mele Muha Vse je bilo 7. decembra lepo pripravljeno v ka­ peli zavoda Presvetega Srca Jezusovega. Prižgali smo drugo adventno sveco. Prireditev ob zakljucku šolskega leta smo zaceli z zahval-no šolsko sveto mašo. Spomnili smo se škofa Rožmana ob 60. letnici smrti in naše pokojne uciteljice gospe Lucke Petkovšek Tekavec. Sveto mašo je daroval mgr. dr.Jure Rode ob somaševanju g. Roberta Bresta in ministriranju staršev. Otroci so zbrano peli, starši so spre­mljali s kitarami in flavto. Po koncani sveti maši smo se preselili v dvo­rano Doma. Voditeljica Nina Pristovnik Díaz je pozdravila navzoce. Sprejeli smo slovensko in argentinsko zastavo ter zapeli himni. Osmošolka Ema Tašner je predala slovensko zastavo bodoci osmošolki Maji Filipic, ki jo je z argentinsko zastavo sprem­ljal ucenec Santino Sanmartino. Letos so štirje ucenci prejeli posebno prizna­nje, ker skozi celo leto niso nikoli manjkali v šoli: Maja Filipic, Santino Sanmartino, Valenti­na Figueroa in Mateo Sanmartino. Ga. Nina se je zahvalila odboru staršev, po­sebno še ge. Ceciliji Mocnik Tašner, ki je veliko let delovala v odboru in se je letos poslovila, g. Juretu Rodetu kot duhovnemu vodji, ucitelji-cam šole: ge. Magdi Zupanc Petkovšek, gdc. Lu-cijani Jarc Oberžan, gdc. Ceciliji Jarc Oberžan, gdc. Sonji Dimnik; verouciteljicam: gdc. Sofi Hernandez Smersu, ge. Juli Kastelic Stumber­ger, ge. Olgi Dolenc Kociman in uciteljici petja gdc. Saši Podržaj, staršem in otrokom. Hvaležni smo naši voditeljici in uciteljici ge. Nini Pristov­nik Díaz za trud in delo. Koncala je z besedami, ki jih je spregovoril škof Rožman v enem od njegovih obiskov v Argentini: “To vas prosim in želim; povežite se med seboj! Držite enotnost in edinost, v kateri smo mocni in lahko kaj do-sežemo. Ce smo med seboj edini in ce gremo za istem ciljem, ce ni nobenega razdora med nami, potem bomo kljub temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da se bo naš glas dalec slišal”. Potem so korajžno nastopali ucenci, ki so pokazali, kaj vse so se letos naucili. Najprej so nam številke pokazale, kako so zabavne in za racunanje pripravne. Ucenci otroškega vrtca »SLOVENŠCINA ZA VSE« na Pristavi so uprizorili dni v tednu, otroci prvega do pe­tega razreda so pa zapeli Mesece. Vsi skupaj so pa zakljucili s pesmijo: Pocitnice so tu. Za zvok in luci sta poskrbela Marko Med­vešcek in Luka Škulj. Gledali smo kratek film spominov naše šole. Na posnetku smo videli pokojna župnika g. Igorja Groharja in g. Lucko. Hvala, hvala jima za vse! Bog naj jima bogato poplaca! Starši in osmošolka Ema Tašner so bili po­vabljeni na oder. Imeli so pogovor. Ema se je spraševala, kako bi bilo ob sobotah brez šole in je razkrila pomembnost šole in slovenskega jezika. Ga.Nina ji je zaželela, da bi ji slovenska šola pomagala gledati bodocnost z zaupanjem, ga. Magda ji je pa podala nekaj misli z željo, naj Marija in Jezus vodita njeno pot. Predsednik Doma, g. Marko škulj jo je tudi povabil, da še naprej z družino sodelujejo v Domu. Predsedni-ca odbora staršev, ga. Sonja Boltežar Petkov­šek se je pa ob koncu še zahvalila uciteljicam in staršem, ki so med letom pridno delovali. Zakljucili smo šolsko leto. Dnevi in meseci so hitro tekli. Za spomin je vsaka družina prejela tiskan koledar za leto 2020, s slikami prireditev in praznovanj Rožmanove šole. Res je, pocitnice so že tu! A še prej je otro­ke obiskal sveti Miklavž s svojimi angeli. Ob tej priliki so naši otroci prinesli darila za otroke argentinske vasi Akamasoa v Limi, v provinci Buenos Aires. Seveda je sveti Miklavž obdaroval tudi naše pridne otroke in jim podelil vsem nebeški bla­goslov. Olga Dolenc Kociman Zakljucna prireditev tecaja »Slovenšcina za vse« V soboto 23. novembra so nas ucenci te-caja za slovenšcino presenetili z lepo in veselo igro »Želod in buca«. Tecaj obiskuje vsako soboto redno 30 ucen­cev. Razdeljeni so v štiri skupine: Prva raven (zacetniki), srednja raven in višja raven ter od­delek za pogovor. Tecaj vodi ga. Monika Kenda, sodelujejo pa ga. Andreja Mele, Anka Gaser in Cirila Žužek. Z izredno lepo pripravljeno sceno, delo ucen­cev samih, so priceli igro. Osem crno oblece­nih mravljic, s tipalkami na glavi, je odigralo pretežni del igre. Kmet, sejalec,ki so mu mra­vlje unicile prvo setev, je lepo predstavil svojo žalostno usodo. Pri ponovni setvi ni utrpel ško­de. Opazoval je hrast in bucevino in se cudil, zakaj ima hrast tako majhen želod, bucevina pa obrodi tako velik sad, buco. Prišel je do za­kljucka, da se je Bog zmotil, ko je razdeljeval sadove. Kmet, utrujen od dela in razmišljanja, se je vlegel v senco košatega hrasta in malo za­dremal. Mocan veter je stresel veje hrasta in želod je padel kmetu na nos. Stokal je in božal svoj oboleni nos in takrat je spoznal, da je Bog v svoji modrosti vse prav storil. Kaj bi se zgodi-lo s kmetovim nosom, ce bi mu buca padla na nos? Popolnoma bi mu ga potlacila. Med igro so nekateri ucenci s prispodobami nakazali jutro, dan in vecer. Ves program so spremljale zelo živahne pesmi. Za dobro ozvocenje pa je poskrbel Audio Pristava. Ob koncu so igralci podarili otrokom, ki so z velikim užitkom sledili igri, majhno darilce, da so se malo posladkali. Po igri je prišel drugi del srecanja. Pripravlje-no je bilo kosilo za vse ucence in njihove sorod­nike ter prijatelje. Na kosilu je bilo kar 60 oseb. Gospod Marko Pugelj, odlicen kuhar, nam je na ražnju spekel okusno pecenko. Marjive ucenke, res prave mravljice, so nas postregle s pecenko, solato, sladoledom in pijaco. Razpo­loženje je bilo zelo prijetno. Razšli smo se veseli, želec drug drugemu lepe pocitnice in seveda tudi ponovno snidenje v šolskih prostorih v prihodnjem letu. C.Ž. UCENCI SLOVENSKIH ŠOL ZAKLJUCILI ŠOLSKO LETO 2019 BALANTICEVA ŠOLA | San Justo Bogato šolsko leto Balanticeve šole smo sklenili v soboto, 30. novembra. Najprej je voditeljica šole, ga. Irena Urbancic Pogla­jen, nagovorila navzoce z besedami zahvale uciteljicam, odboru staršev, vsem staršem in tudi starim staršem, ki spremljajo in pod-pirajo delovanje šole ter so trdo in veselo delali, da bi šolsko leto bilo izredno uspešno Podrobno je tudi opisala vse dejavnosti, ki smo jih skozi leto 2019 izpeljali, od rednih dejavnosti do izrednih doživetij, ko smo obi-skali starejše v Rožmanovem domu ali nepo­zaben obisk tematskega parka Svete dežele - Tierra Santa. V letu 2019 smo v Balanticevi šoli imeli 40 rednih ucencev in 5 dopisnih: 1 iz Buenos Airesa, 3 iz El Calafateja in 2 iz Brazilije. Posebno je še ga. Irena poudarila odmev naše ustanove na nastajajoce nove izzive, ko je dejala: »V zavesti, da 50 % sedanjih ucencev izhaja iz mešanih zakonov, smo omogocili možnost ockom in mamicam, da se navdušijo, pridobijo in poglobijo v znanju slovenskega jezika in kulture. Odkrivamo nove potrebe in spoznavamo znamenja ca-sov! Posredovali smo to možnost, tudi po­tomcem slovenskega rodu in tistim, ki so v bližnji povezanosti z našimi rojaki. Prijavlje­ne smo razdelili v štiri skupine: vrtec, naj­stniki, mladi in odrasli. Tako smo 27. aprila priceli z rednim tecajem ABC- Balanticeva šola! Med nove izzive sodi tudi vabilo novim navdušenkam slovenšcine, tako uvajamo tudi mlade sile, ki naj bi vstopile v naš uci­teljski krog.Tri mlada dekleta se usposabljajo za delo med našimi otroki.« Takoj nas je Lejla Erjavec, ki je prireditev povezovala, povabila na ogled odrskega pri­zora »Skrivnost v knjižnici« v izvedbi ucen­cev vrtca, 1., 2., 3. in 4. razreda v besedi, v pesmi in plesu. V naši šoli se otroci izredno veselijo pravljicnih uric, ki jih mojstrsko prip­ravlja ga. Alenka Belic Fantini. Tako je nasta- la scena v knjižnici. Kaj se pravzaprav dogaja, ko otroci vstopijo v pravljicni svet herojev in princesk ter knjige zaživijo? Ko knjige same-vajo na policah, se veselijo obiska otrok in med seboj tekmujejo, kateri izvod bo najprej zapustil stojalo in našel zavetje v rocicah vnetih bralcev. Enkratno so nastopili z uci­teljicami Marto Petelin in Pavlo Urbancic za vrtec, Marijo Zupanc Urbancic, Lucko Marin­cic Zafra in Bernardo Krajnik za 1., 2., 3. in 4.razred. Ucenci 5. in 6. razreda z razredno ucitelji-co Danico Malovrh in praktikantko Lejlo Er-javec so med letom vadili v branju smešno lutkovno predstavo Kmetic in volk in jo tudi uprizorili. Na podlagi tega teksta so napisa­li pravljico. Predstavili so nam jo z zanimivo tehniko snemanja stop motion, v dekliški in fantovski izvedbi. Prvic na odru so nastopili tudi ucenci vseh štirih skupin tecaja ABC Balanticeva šola. Za­peli so Vencek narodnih ob spremstvu kita-re ge. Kristine Skvarca Šenk, poleg tega so še zaplesali in zapeli Limonado in Siva pot. Predstavo so pripravile uciteljice Tecaja, Alenka Zupanc Urbancic, Erika Poglajen Del-lacasa in Marta Urbancic Oblak. Po desetih letih so se od nas poslovili štir­je ucenci: Magdalena Grilj, Nace Amalfi Te-kavec, Andrej Malovrh in Andrej Modic. In docakali smo pricakovani prizor slovo osmo­šolcev Polet v vesolje. To je namišljena igra, SLOMŠKOVA ŠOLA | Ramos Mejía ZakljucilismojubilejnoletoSlomškovešole! Kako hitro mine cas, še hitreje pa, ko je vse natrpano s programom! V soboto, 30. no-vembra, smo se zbrali v dvorani Slomškove­ ga doma, da smo zakljucili šolsko leto. Najprej smo sprejeli slovensko zastavo, ki jo je nosil najboljši ucenec osmega razreda Tomaž Godec. Za njim so prikorakali tudi os-tali osmošolci Martin Brula, Nacek Kocmur in Naco Koželnik, vsi skupaj smo nato zapeli slovensko himno. Proslavo je vodila uciteljica prvega razre­da Zofi Bokalic. Povabila je ravnatelja, da pozdravi navzoce in poda nekaj misli. Pove­dal nam je: »Danes zakljucujemo praznicno leto. Veliko je bilo narejenega in smo lahko ponosni in veseli nad vsem, kar smo do-segli... ...Za vse narejeno se zahvalim neut-rudnim uciteljem Slomškove šole, ki mora­jo korakati za mojimi idejami. Mirjam, Saši, Zofi, Angelika, Monika, Miki, Štefi, Marjana, Ceci, Gabi, Jani, Janko, Tati, Janez, Nati in Irenka. Hvala! Kakor je rekel naš zavetnik: Vsaka minuta darovana naj vam bo v nebe­sih poplacana!... Zahvala odboru staršev in odboru Slomškovega doma! Hvala za pomoc in za uresnicitev našega praznovanja! Nazadnje pa bi vam rad prebral Slomško­ve besede, od katerih izhaja geslo, ki smo si ga izbrali za našo obletnico. Ceprav je bilo napisano pred 200 leti je še danes za nas ak­tualno: Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materine­ga. Brez jezika in naroda bi bila še tako raj-ska dežela žalostna pušcava. Materin jezik je pravi Božji dar. Zanj nam mora biti pred vse-mi drugimi jeziki mar, da ga castimo, likamo, da po slovensko radi govorimo, prepevamo in se veselimo. Kar je oce dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar se je mati od svoje matere naucila, bo tudi svoji hceri zapustila. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih do-bili. Dolžni smo skrbno ga ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti! Draga družina Slomškove šole, vse najbolj­še in vesele pocitnice!...” Nato se je poslovil od ucitelja telovadbe Janka Koželnika, ki po vec kot 15 letih za­pušca Slomškovo šolo. Poslovil se je tudi od družine Godec in seveda podal poslovilne v kateri raketa kroži v vesolju, in ko pristane na dolocenem planetu, morajo igralci reši-ti naloge, da lahko potujejo naprej do nas­lednjega daljnega planeta. Cilj igre je zbrati cim vec tock, ki naj bi jih dobili pri vsakem planetu. Glas, ki jim je razložil navodila je še dodal: »Ce preživite vse te izkušnje, boste dosegli možnost poleteti v naslednjo gala-ksijo znano kot „Androzmeda SSTRMB” in koncno v prihodnosti doseci castno imeno­vanje RAST 53.« Obiskali so torej planete-razrede, vsakega s svojim vodstvom. Tako so jadrali od plane-ta do planeta oz. razreda do razreda in nam osvežili spomin na razredne uciteljice, ki so jih vsako leto poucevale. Planet Vrtec - Troglava vladarica: MIAU (Marta In Ani, Uršula) - Geslo: Pusti mami in pridi z nami! Planet 1. razred - Vladarica: Marija…mi po­magaš? - Geslo: S crkami do neskoncnosti in naprej! Planet 2. razred - Vladarica: Nadja Lepotica - Geslo: Kdor ne bere ni Sloven’c 3.razred - Verski planet 1. sv. Obhajilo -Vladarica: Alenka Alencica - Geslo: Bodi to, kar si, kar srce ti govori! Planet 4. razred - Vladarica: Bernardica - Geslo: Mirno in korajžno naprej! Planet: 5. in 6. razred - Vladarica: Velika Danica - Geslo: Je treba delat, delat, delat, delat, dokler se le da! Planet: 7. in 8. razred - Vladarici: Sil & Vana - Geslo: O šola srecna, draga vas domaca! Posebni bonus so prejeli ob reševanju kvizov, najdenih na pevskem in knjižnim ko­metu. Spretno so med predstavo vkljucili vo-šcilo za god uciteljicam, ki godujejo med po-citnicami. Cestitali so Silviji Tekavec Nicastro, Mariji Zupanc Urbancic, Lucki Bergant Uštar, Lucki Marincic Zafra in Pavli Urbancic. Ko so srecno in varno prispeli do cilja,se je v imenu šole od osmošolcev poslovila razre­ dna uciteljica Ivana Tekavec: »Štirje se danes poslavljate: Magi, Nace, Andrej in Andrej; dve dopisni ucenki, Milena in Viki, se vam besede osmošolcem. Polagal jim je na srce, naj še naprej hodijo v Slomškov dom in sode­ lujejo v skupnosti po zgledu svojih staršev! Sledil je poklon in zahvala vsem bivšim in sedanjim uciteljem šole. Otroci so zapeli pe­sem “Spominjaj se”, med katero smo pred­vajali film s fotografijami vseh 70 let naše šole. Imenovali smo prav vse ucitelje in ka­tehete, ki so kdaj poucevali v šoli. Sledil je nastop starejših otrok, od petega do osmega razreda. Zapeli so pesem “Po­nosno srce” in “V Ramosu sem jaz doma” re-citirali pa Lahko noc, Dramilo, Kam in Vrba. Tako smo zakljucili praznovanje 70-letnice. Od osmošolcev se je poslovil najprej njihov razrednicar, g. Jani Kocmur, nato pa še ka­tehet g. Franci Cukjati. Prejeli so spricevala, knjigo in spominsko sliko, od uciteljev telo­vadbe pa športne kapice. V zadnjem mesecu smo z otroki pripravili filmcek, v katerem je vsak otrok povedal, kaj dela v šoli. Navdušeno so sami sebe gledali na ekranu, publika pa je uživala ob sponta­nosti naših otrok. Takoj zatem pa so bili na vrsti “ta mali”. S kratkimi prizorcki so nastopili otroci od vrtca do cetrtega razreda. Pesmi in poezije: Dobro jutro, dober dan!, Na kmetiji, Abecedo, Peri­cice in Ekvatorke. Zofija je napovedala, da se osmošolci želijo od nas posloviti na drugacen nacin. Pripravili so kratek prizor, za katerega jih je navdihnil film “Star wars”. Vsi smo uživali in se smejali z “idejami in problemi”, v katere so zašli, ko zapušcajo Slomškovo šolo in se podajo v nov bosta pa v kratkem pridružili. Zapušcate osnovno šolo Franceta Balanti-ca po desetih letih, v katerih ste soboto za soboto prihajali z najprej otroškim nasme­hom in scasoma se vam je otroški pogled preoblikoval v mladega cloveka, ki išce svojo identiteto. Gradite svojo osebnost z vsemi vrednotami, ki so jih starši in ucitelji na vaši poti zasejali. Današnji svet vas mocno potrebuje, take kot ste: dobrega srca, poznavalci Jezusovega nauka, pricevalci dobrote. Hvaležni bodite za vsako drobtinico pre­jetih dobrin v družini, za vsak kamencek, ki pripomore h graditvi trdne osebnosti. In koncno a ne zadnje, bodite hvaležni Bogu, da vas je izbral za ta trenutek, v tem prosto­ru, v tej šoli, za ta cas zgodovine, da boste pricevalci upanja...Vsak nosi v sebi toliko lepega in dobrega, zato vas povabim, prav­zaprav, vas prosim, ostanite med seboj po­vezani, bodite si dobri prijatelji in obdržite in gojite vrednote kršcanske ljubezni in slo­venskih korenin. Radi zahajajte v Naš dom, dom nas vseh, kamor ni vam treba prositi za dovoljenje: vrata so vam na stežaj odprta. Želimo vam veliko srece, veliko lepega. Ka­darkoli boste kaj potrebovali, vedite, da tu­kaj smo vam na razpolago.« Seveda epilog šolskega leta je pricakovano ocenjevanje uciteljev. Vsak ucenec je prejel spricevalo in tudi priznanje tistim, ki skozi leto niso nikoli izostali. In že smo slišali, da se bliža prihod Sv. Miklavža, ki je že na poti v Naš dom, v spremstvu nebeških angelov. Miklavževanje je med našimi otroci zelo priljubljeno, saj jih sv. Nikolaj nagradi za šol­sko marljivost ter vsa storjena dobra dela. Jasno pa, za tiste, ki niso bili vzor obnašanja in truda, so pa poskrbeli crni hudobci, da se v prihodnosti poboljšajo. Dragi starši in otroci: napolnimo si nahrbtni­ke sonca, energije, oddiha veselja in družin­ske radosti, da se z navdušenjem zopet sreca-mo naslednje leto. Vesele pocitnice! svet SSTRMB. Deležni smo bili slik njihove poti skozi šolo, povezanih z zabavnimi vložki iz filma, v katerih se junaki v slovenšcini po­govarjajo o slovenski šoli! Na koncu so se pa zahvalili vsem svojim uciteljem in jim izrocili majhen spomincek. Upamo, da se bodo tudi naslednji osmošolci skorajžili in pripravili tako originalno slovo. Daniela Avguštin Godec se je v imenu od­bora staršev zahvalila uciteljem in podala porocilo o letošnjem delovanju, nato pa se je odbor staršev od nje poslovil. V zadnjih letih smo vzpostavili lepo nava-do, da izrocimo nagrado ucencem, ki so bili prisotni pri vseh šolskih urah, nedeljskih šol­skih sv. mašah in drugih šolskih prireditvah. Letos smo nagradili kar 10 izjemno pridnih ucencev in vsi so bili veseli “sladke” nagrade. Pred koncem proslave je pa bila na vrsti še predaja zastave. Prejeli sta jo najboljši ucen­ki sedmega razreda, Vicky Cestnik in Ceci Magister. Po pesmi “zahaja sonce” pa so ot­roci zapeli pesem “Pocitnice so tu” in baloni so leteli po celem odru! Hitro smo zapustili dvorano, da smo kaj prigriznili in se okrepcali pred prihodom sve­tega Miklavža, ki se je s svojim spremstvom angelov že bližal Slomškovemu domu, da obdari pridne otroke. Nestrpno so ga prica­kovali! Po koncanem delu smo se pa vsi veseli in tudi malo utrujeni vrnili domov, na zasluže­ne pocitnice! MarceloBrula Ob 130. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti Rodil se je 20. decembra 1889 v Gori nad Sodražico. Po koncani klasicni gimnaziji v Ljubljani je odšel na študij prirodoslovja na Dunaj, vendar ga je moral zaradi vojne prekiniti. Bil je namrec iz tiste generacije visokošolskih študentov, ki so bili tik pred državnim izpitom mobilizirani na fronto. Poslan je bil na fronto v severni Italiji in Ga-liciji, vojaška pot pa ga je nato zanesla skozi Srbijo v Carigrad in Smirno, od koder se je marca 1919 vrnil domov. Po vrnitvi domov je na zagrebški univerzi zakljucil študij ter bil kot profesor poslan na gimnazijo v Kocevju. Po šestih mesecih je bil prestavljen v Maribor, kjer je kmalu postal ravnatelj novoustanovljene realne gimnazije in pozneje tudi uciteljišca. Njegov nekdanji ucenec iz te dobe, pokoj­ni duhovnik in psiholog dr. Anton Trstenjak je septembra 1989 zapisal... »Rad obujam spomine na svojega profesorja. Ucil je ma-tematiko, mucil se je z našo algebro, še po­poldne nas je klical v šolo in z nami vadil, da bi jo obvladali, seveda brez honorarja- tega noben drug profesor ni naredil. V petem ra­zredu pa sem ga imel za botaniko in mine-ralogijo. V šoli, v razredu je imel rahel glas. Na naše veliko zacudenje pa je v stolnici pri božji službi (pri majniških šmarnicah) pel solo z zmagovitim prodornim baritonom. Ponosni smo bili nanj. Odlicen glas je imel. Radi smo ga imeli...« Od leta 1939 pa do maja 1945 je bil ravna­telj ljubljanskega uciteljišca. Zorko Simcic je o njem napisal: «Profesor Prijatelj je veljal za enega najbolj vidnih katoliških izobražencev. Ko sem leta 1941 pripotoval kot begunec v Ljubljano sem spoznal ravnatelja Prijatelja, ki me je spre­jel in vpisal v šolo. Še danes sem mu iz srca hvaležen za ta korak. Prve dni maja 1945 je predal mesto rav­natelja najstarejšemu profesorju, zato, da bi šola v njegovi odsotnosti ne zaprla svojih vrat.« Z družino je odšel na pot begunstva ter doma zapustil ugledno mesto, na katero je prišel kot izvrsten poznavalec svoje stroke in preizkušen voditelj. V taborišcu v Moni­gu je sprva vodil ljudsko šolo in otroški vrtec ter sodeloval pri zacetkih slovenske begun-ske gimnazije. Nekaj mesece kasneje, ko je dr. Srecko Baraga, prvi ravnatelj begunske gimnazije, odšel v Trst, da obudi slovensko zamejsko šolstvo, je Prijatelj brez ugovorov sprejel odgovorno mesto voditelja begun-ske gimnazije. Ko ga je dr. Baraga po nekaj mesecih povabil, da bi prevzel uciteljišce v Gorici, se je raje odlocil za dijake, ki so os- tali v taborišcu, ter negotovo begunsko pot. Ravnatelj je ostal tudi po preselitvi sloven-ske skupnosti v taborišci Servigliano in Se-nigalija. Skupaj z drugimi ucitelji se je zelo trudil, da bi kljub pomanjkanju vsega -pro-storov, knjig in podpore oblasti- šola kvali­tetno delovala, prizadeval pa si je tudi, da bi zavezniške oblasti gimnazijo javno priznale. Kljub temu, da je bil blagega znacaja, je imel v taborišcu nesporno avtoriteto. Pokojni profesor Alojzij Geržinic je no-vembra 1989 zapisal: »Ravnatelj Prijatelj v begunskem taborišcu ni tratil casa z ob-žalovanjem izgube, prevzel je odgovorno mesto voditelja begunske gimnazije, ki naj deluje kljub pomanjkanju vsega: prostorov, knjig, zaslombe oblasti. Ljubil je mladino, njej je živel, zato je vse storil, da je pouk lahko hitro stekel, da so ucenci lahko boga­tili znanje, da so pod vodstvom odgovornih vzgojiteljev izpopolnjevali znacaj in bili ob-varovani brezplodnega ždenja v taborišc­nem okolju. Ravnatelj Prijatelj je imel ta dar, da je šolskemu delu vdihnil red, da so ucitelji in ucenci bili zvesti svojim dolžnostim- pri tem pa je bil vsem kot dobrotljiv oce. Pro-fesorske seje so potekale v prijateljskem ozracju. Ravnatelj je skrbel, da se ohranja prava smer, sicer pa je gledal, da se vzgo­jitelji med seboj oplajajo. Zanimal se je za vsakega ucenca. Razumel je mladino in se zavzemal za tiste, ki so zaostajali ali so nepremišljeno napravili kakšno neumnost. Imel je nesporno avtoriteto v taborišcnem življenju. To je ohranil v Argentini. Osvajal je ljudi z dobrohotnostjo in požrtvovalnos­tjo. V njem smo vsi ucenci in profesorji vi-deli plemenitega cloveka.« Konec leta 1947 je moral cez noc zapusti-ti taborišce. Pod imenom Janez Gornik je pripotoval v Argentino, kjer se je moral za­posliti kot navaden uradnik. Deloval je tudi v slovenski skupnosti. Bil je odbornik Ze­dinjene Slovenije ter ustanovitelj društva Slovenskih akademikov in njen dolgoletni predsednik ter organizator prvih tecajev za srednješolce. Nekdanji dijaki begunske gimnazije so ga radi vabili na svoja letna srecanja ter se ga spominjali kot dobrega in srcnega profesorja. Njegov dober prijatelj msgr. Anton Orehar je ob Prijateljevi smrti, 21. decembra 1969, napisal: «Nikdar se mu ne bodo mogli dijaki zadosti zahvaliti za skrb, ki jim jo je posvetil v taborišcu in prav tako je bil on prvi v Ar-gentini, ki je vedno priganjal k ureditvi slo­venskega šolstva. Dolga leta je bil predse­dnik Slovenskega Katoliškega starešinstva. Dokler je mogel je zvesto sodeloval v odbo­ru za Slovensko hišo v Buenos Airesu.« Bil je skrben družinski oce. Porocil se je 27. septembra 1926 s Kristino Rotovnik, v družini se jima je rodilo devet otrok, naj­mlajša že v Argentini: Ivo, Kristina poro-cena Breznikar, duhovnik Francek, Jože, s. Vera, Olga porocena Magister, Marija, Alenka vd. Poznic vd. Schiffrer in Terezka porocena Žnidar. V zadnjih desetletjih se je pomnožilo števi-lo potomcev in nekaj vnukov in pravnukov, rojenih v Argentini, danes nadaljuje svojo življenjsko pot spet v Sloveniji. Zanimivo je omeniti, da je njegov pravnuk Matjaž Rant opravil vso osnovno šolo v Sodražici in to prav v isti šoli, ki jo je vec kot 100 let pre­je obiskoval njegov pradedek Ivan Prijatelj. Vsem njim se je uresnicila želja, po kateri je atek hrepenel ob poslušanju Klinarjeve pe­smi »Le enkrat bi videl kak sonce gor gre«… Mnogokrat je zasanjano v mislih potoval po domacih krajih, a mu ni bilo dano, da bi sam docakal samostojno Republiko Slovenijo. TŽ (besedilo je delno povzeto iz knjige “Rojstvo no-vih domovin”, avtorica dr. Helena Jaklitsch) ODTISI PRVIC PO SLEDEH SLOVENSKIH BEGUNCEV V ITALIJI Tretji del MONIGO Vožnja iz Visca v Monigo je ob poslušanju organizatorjev, ki so se vrstili po avtobusih in nam pripovedovali o programu dneva, o posebnostih krajev in o zgodovinskih do-godkih, hitro minila. Prihajali smo na podro- cje vojašnice Luigi Cadorin, kjer bi se lahko stvari zakomplicirale. Obmocje taborišca je danes sedež 33. regimenta, ki se posveca telekomunikacijam, zato smo morali udele­ ženci ob prijavi poslati kopijo svojih osebnih dokumentov. Na podlagi teh so potem izde­ lali plastificirane vizitke. Veliki avtobusi so zapeljali skozi ravno za­dosti velik portal in nas popeljali nekaj sto metrov v notranjost do najvažnejšega pros-tora – iz stališca potnikov, ki so že od zgo­daj zjutraj na poti: do sanitarij. Ves ta cas so nas v redkem špalirju na obeh straneh ceste »stražili« vojaki in vojakinje. Da smo nekaj »posebnega«, je bilo razvidno tudi s plakata pri vhodu, ki je omenjal stanje pripravljenosti: A+. Enega izmed vojakov sem vprašal, kakšno je to stanje, visoko ali nizko. »Najvišje,« je odgovoril. Kar važnega sem se pocutil … Naroceno nam je bilo, naj ne fotografira-mo prevec ocitno po vojašnici (ki naj bi delo­vala tudi v sklopu OTAN-NATO), pa da bodo vojaki sami tudi poskrbeli za fotografa in nam potem posredovali fotografije. Res smo bili uvidevni, mirni in mislim, da je ves obisk potekel v najboljšem redu in zadovoljstvu vojaških oblasti. Ko smo izstopili, so nam razdelili omenje­ne vizitke, ki so veljale le za tisti dan. Z njimi smo se podali peš do izhoda, kjer je zacela uradna prireditev. Napoved našega obiska je namrec bila ka­talizator za postopek, ki se je vlekel že dolgo, vec let, da bi postavili obeležje in javnost ura­dno seznanili z dogajanjem na tem prosto­ru. Italija ni priznala fašisticnih preganjanj in koncentracijskih taborišc; le posamezniki so si prizadevali, da bi prebivalci kraja izvedeli, kaj se je dogajalo pred tolikimi leti. Monigo je bilo najprej koncentracijsko ta­ borišce, namenjeno slovenskim in hrvaškim zapornikom, ki so jih Italijani prignali iz oku­ piranih podrocij med drugo svetovno vojno. Tako je bilo na tem kraju zaprtih po 2.500 do 4.000 zapornikov; skozi njegove prostore naj bi šlo do deset tisoc oseb. Umrlih je bilo nekaj nad 230, med njimi 53 otrok! Umrli so predvsem zaradi lakote, pa tudi bolezni. Po vojni se je taborišce spet napolnilo s Slovenci, to pot z begunci. Okoli 1.200 jih je preživelo dobre tri mesece na zacetku svo­je begunske poti in ustvarilo organizirano skupnost, ki se je obnavljala ob vsaki prese­litvi v novo taborišce. Vsega tega marsikateri prebivalec Moniga in Trevisa ni vedel, ceprav so nekatere ose-be opominjale na neznane, prikrite in zamo-lcane dogodke. Tako je Amerigo Manesso, predsednik društva Istresco, ki raziskuje in objavlja dognanja o teh taborišcih in drugih zgodovinskih dogodkih, dosegel, da je ob­cina Treviso zacela postopek za postavitev obeležja. Pred vojašnico se je zbralo vec prapor-šcakov, ki so predstavljali organizacije ve­teranov, pa tudi javne oblasti z županom Mariom Contejem na celu. Poleg njega je bil tudi škof iz Trevisa msgr. Michele Toma-si, veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Tomaž Kunstelj, hrvaški konzul v Trstu in sin nekdanjega vojaka iz Južne Afrike, ki je tu preživel nekaj casa kot vojni ujetnik. In seve- da komandant vojašnice polkovnik Massimo Alessio. Prireditev so pokrivali razni casni­karji in reporterji, okoli njih pa lepo število domacega prebivalstva. Zanimivo se mi je zdelo, da se ob tovrstnih prilikah ne zapoje državne himne, zato je prva tocka bila govor vojaškega komandan­ta in nato župana Conteja. Izreden je bil go-vor prof. Manessa, ki je »izprašil vest« tako oblasti kot prebivalcev, ki niso hoteli vedeti o tem, kar se je na tem mestu dogajalo. Vsi govori so bili seveda v italijanšcini; kolikor toliko smo razbrali iz njih obžalovanje za pretekle dogodke in za kasnejša gluha uše­sa. V imenu Slovenije je spregovoril velepo­slanik Kunstelj. Nato je bilo odkritje spominskih plošc v štirih jezikih (italijanšcini, slovenšcini, hrva-šcini in anglešcini), ki jih je blagoslovil škof iz Trevisa, vojaški par je položil cvetni venec, pa tudi organizatorji naše ekskurzije so po­ložili svojega. S tem je bilo uradnega progra-ma konec, zacela pa se je fotografijada, saj je vsakdo hotel imeti fotografijo za spomin. Ceprav naj bi vojašnica bila v 'visoki prip­ravljenosti', se naša vrnitev v kasarno ni zakomplicirala. Ni nam bilo potrebno kaza-ti svojih vizitk in tako smo se prosto podali do vecnamenske dvorane, ki je obenem tudi vojaška kapela. Polkovnik Alessio nas je še posebej pozdravil in bil nadvse prijazen (ka­kor tudi oficir, ki nas je vso pot spremljal). Ob tej priliki nas je s kratkimi besedami pozdravila prof. Francesca Meneghetti, ki je tudi ena izmed oseb, ki si prizadevajo, da bi – v spomin in opomin – težki dogodki ne bili pozabljeni. Predstavila je prenovljeno izdajo svoje knjige, v kateri opisuje tako medvojne kot povojne razmere v Monigo; uvodne be- sede v njej je napisal Ivo Jevnikar. Kratek govor je imela dr. Helena Jaklitsch in nam osvežila spomine, predvsem na živ­ljenje povojnih beguncev. To je bilo predmet njene doktorske disertacije, ki je, obogatena z dodatnimi podatki, izšla v knjigi Slovenski begunci v taborišcih v Italiji 1945-1949. Bolj v duhu kot resnici smo podoživljali živ­ljenje naših staršev in prednikov, saj prostor ne spominja na takratne težke razmere; je zgledno urejen in bi se verjetno na njem tudi nekdanji taborišcnik težko znašel. V mislih nanje smo se vrnili v avtobuse in odpeljali do zadnje postaje, v Zemono. GB imela prav vsa obmocja, kjer prebivajo Slo- DOKUMENTIRANJE PRIPOVEDNE FOLKLORE venci. Zaenkrat zbirka že pokriva vecino slo- med Slovenci v Argentini za Glasove (1. DEL) Slovenski folklorist, jezikoslovec in profesor na graški univerzi dr. Karel Štrekelj (1859– 1912) je prvi zacel z obsežno in sistematicno akcijo zbiranja slovenskih folklornih besedil, predvsem pesmi. Znamenito »Prošnjo za narodno blago« je v 80. letih 19. stoletja ob-javil v razlicnih slovenskih casopisih in z njo pozival ucitelje, duhovnike, dijake, študente in vse druge, ki bi radi dodali svoj prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dedišcine, naj mu pošiljajo folklorna besedila (folklorne pesmi, pripovedi, pregovore, molitvice, opi­ se šeg …). Odziv je bil velik, evidentiranih je natanko 342 zapisovalcev, od uglednih stro­ kovnjakov do preprostih ljudi. Iz tega gradiva je nastala prva znanstveno zasnovana zbirka slovenskih folklornih pesmi, izhajala je med leti 1895 in 1923 v snopicih z naslovom Slo­venske narodne pesmi. Tu najdemo 8.686 enot pesemskega gradiva, ki je vecinoma opremljeno tudi z notnim zapisom, metapo­datki, komentarji in opombami. Štrekljeva zbirka je bila pozneje veckrat dopolnjena in ponatisnjena. Prvo zbirko slovenskih folklornih pripovedi, imenovano Glasovi, smo Slovenci dobili veliko pozneje. Leta 1988 jo je zasnovala slovstvena folkloristka ddr. Marija Stanonik, ki je vse do danes strokovna urednica, mentorica in or-ganizatorka rednega izhajanja knjig. Zbirka je sprva izhajala pod streho založbe Kmecki glas, od leta 2007 pri Celjski Mohorjevi družbi, od 2014 dalje pa pri založbi Znanstvenorazisko­valnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Doslej je pri Glasovih izšlo že 52 knjig, vsaka pokriva svoj delcek slovenskega etnicnega prostora (gl. zemljevid), skupaj pa zaenkrat prinašajo 20.865 enot folklornih in spominskih pripovedi iz naših dni. V knjigah je sodelovalo 750 zapisovalcev in 4.265 pri­povedovalcev. Koncept zbirke je jasno dolocen. Za objavo v zbirki Glasovi se upoštevajo le tiste pravljice, povedke, šale, anekdote in druge folklorne pripovedi, ki jih je mogoce še danes najti na terenu ali njihovi viri niso starejši od petde-set let. Da bi bili njihovi zapisi tudi oblikov-no cim bolj pristni, sta besedišce in skladnja O NOVI REVIJI MEDDOBJE Meddobje 2019, št. 1-4 Nekako aprila 1988 se je v Buenos Airesu pojavila revija Babel, in v posebnem sklopu vprašanja “Zakaj pisati?”, ponudila vse možne odgovore, ki jih lahko zajame aforisticna nena­tancnost, kot tudi nesmisel samega vprašanja. Najbrž se nihce ne bi smel spraševati cesa ta­kega, preprosto zato, ker nikoli ne bo pravega odgovora. Pisati je zasebna oblika utopije, pra-vi pisatelj Ricardo Piglia. Na vprašanje v reviji Babel odgovarja tudi García Márquez: »Pišem zato, da me prijatelji imajo raje.« Márquezove navedbe so privlacne, in ene izmed njih se v novi številki revije Meddobje posluži Božidar Bajuk v spominih z naslovom Kljuka: »Življenje ni, kar doživljamo, temvec kako se ga spomi­njamo ob pripovedovanju«. Res je, da se življenje navadno pojavlja v nezavednih ali nepricakovanih oblikah, v pre­oblekah navzkrižij ali nikoli slutenega, v no-vem, v vetru, ki se vijejo, v letecih oblacilih. Toda za vsakogar je življenje tisto pozneje ob pripovedovanju, ob spominu na to, kar se je zgodilo. Letošnje Meddobje ima poseben del, posvecen spominu – kako bi lahko bilo sploh drugace, ko se Slovenska kulturna akcija spo­minja svojih 65 let obstoja. Vendar to je vec kot spomin – je praznovanje tistega, cesar casu, pozabi in anahronizmu ni uspelo spre­meniti v prah. Letošnje Meddobje je razdeljeno na dva dela, v drugem so pod splošnim naslovom Naš jubilej zbrani spisi, spomini, pozdravi, risbe in celoten seznam Ska-jevih publikacij od njene ustanovitve do danes. V uvodnem besedilo sedanji predsednik SKA Damijan Ahlin podaja kronološko karto, besede in zamisli njegovih predhodnikov, obuja misli, kot je ta, ki jo je v šestdesetih zapisal Ruda Jurcec: »Ohranjeva­nje slovenstva ... slovenstvo je v nevarnosti, ko se spodjedajo glavni temelji slovenske du­hovnosti in to tam, kjer je to najbolj usodno.« Dalje – Erika Jazbar se pokloni delu SKA in zapi­še: »Objavljeno ostane. Odlicna literarna dela, prvovrstne razprave in razmišljanja so vecni in njihov cas, ceprav pocasi, prihaja. Po zaslugi nekaterih obcudovalcev tega zamolcanega in izobcenega bogastva, ki vztrajajo v drugih dveh Slovenijah – v matici in v zamejstvu, se odstira zavesa in v maticno zavest postopno prihaja prepricanje, da je bil svet, ki je premo-gel ta izjemna besedila, cvet takratnega slo­ venstva.« Ob koncu uvoda Ahlin pravi: »... da bi naša SKA izpolnjevala nove visoke jubileje. Ce bi se v prihodnje nekdo upal vprašati: ali se splaca?, naj mu že vnaprej odgovorim: Da, seveda se splaca. Gre tudi za našo dolžnost«. O tej globoki in nujni odgovornosti pricajo in cestitajo objave v Meddobju izpod peresa veleposlanika Alaina Briana Berganta, Zorka Simcica, Jurija Rodeta, Vladimirja Kosa, Nuže­ja Tolmajerja, Edija Gobca, Andreja Finka, Ber-narde Fink, Valentina Inzka, Andreje Dolinar in Helene Janežic, ki nas je obiskala leta 2016, in v svojem prispevku na kratko razloži delova­nje NUKa in njenih stikov s SKA, vse pa pope-stri z osebnimi anekdotami, na primer s tisto o prof. Ladu Cencurju. Na spraševanje torej v reviji Babel o razlogih, zakaj pisatelj piše, bi tudi pisatelji iz zdomstva ne imeli nikakršnih težav odgovoriti, pa tudi njihove izjave ne bi bile med seboj nasprotne. Pisali so, ker so imeli domovino in je hkrati niso imeli. Jubilejni del v Meddobju sklene Tone Mizerit, ko nava­ja uvodne besede, s katerimi se je predstavila revija leta 1954: »Pri tem nas bo vodilo nace-lo: v potrebnem enotnost, v dvomljivem svo­ boda, pri vsem pa ljubezen«. Seznam publikaciji SKA pospremi še spisek izdaj, ki so nastale neodvisno od SKA, ceprav pod uredniškim pregledom njene nekdanje predsednice dr. Katice Cukjati. Meddobje 2019 se zacne s poezijo: Za uver­turo odgovarja Vladimir Kos in ravno s poe­zijo Uvertura, ki se nadaljuje. Sledi Lev Dete-la, katerega Italijanske razglednice, datirane med leti 2017 in 2018, pospremijo avtorjeve za bralca vedno dobrodošle beležke. Pesmi Gregorja Papeža bolje zvenijo v prevodu Da­mijana Ahlina. Ahlin tudi objavlja 2. del Slo- cim bolj zvesta živemu govoru, glasoslovno pa so besedila primerno prirejena današnje- mu knjižnemu jeziku, da zmore ob njih uživati vsak slovenski bralec. Pedagoškim ciljem sta namenjena seznam narecnega besedišca, ki je v vsaki knjigi, v nekaterih knjiga pa tudi zgošcenka, tako da je del narecnih zapisov mogoce tudi poslušati. Kljub temu, da je po svoji vsebini zbirka namenjena cim širšemu krogu bralcev, postaja neprecenljiv vir za raz­ iskovanje slovenske slovstvene dedišcine, za kar skrbi spremna beseda zbiralca, ki oriše pokrajino, od koder izhajajo zgodbe, in oko­ lišcine, v katerih je prišel do gradiva, ter njen strokovni aparat (seznami pripovedovalcev, zapisovalcev s temeljnimi podatki) in zemlje­vidi, pa tudi povzetki v tujih jezikih (anglešci­na, nemšcina, vcasih tudi italijanšcina). Skozi cas se je uveljavilo pravilo, da pri vsaki knjigi sodeluje še jezikoslovec (najveckrat dialek­tolog), ki skrbi za doslednost zapisa v celotni knjigi. Ta sodelavec naceloma pripravi dodat-no besedilo s pojasnili k zapisom ter jeziko­ slovni opis znacilnosti in posebnosti narecja oz. govora/govorov, ki so zastopani v knjigi. Knjige iz zbirke Glasovi praviloma ilustrirajo slikarji, ki izvirajo prav iz okolja, od koder so objavljene pripovedi, da tako tudi po likovni strani izražajo duha pokrajine. Cilj zbirke je, da bodo svojo knjigo nekoc vesnega requiema, ki ga je priporocljivo brati ob slavnem in nedokoncanem Mozartovem rekviemu. Kot je znano, izvirno besedilo pri­ pada franciškanu Tomasu de Celano (okoli leta 1250). Kot pojasnilo tega zlitja med po­ezijo in glasbo se pod Slovesnim Requiemom nahaja avtorjev zapis: »Besedilo je v spomin padlim slovenskega naroda.« Lojze Lavric razmišlja ob selitvi v deželo Peruja o svoji preteklosti in o njegovih starših, ki so nekoc spoznali oddaljene dežele, kot to zdaj pocne on, in o svojih izkušnjah v Peruju. Ob koncu Angela Cukjati v dvojezicni obliki beleži vtise v intimisticnih verzih, ki jih bo razumel vsak, ki razmišlja o ljubezni: »Tokrat /je feniks živ­ljenja/ storil samomor.« Posebej velja opozoriti na Zapise ob robu, dnevnik Vinka Rodeta iz leta 1996. Dejanje se osredotoci na dveh podrocjih, zunanjem in notranjem, zanimivo pa je, da se pomembno dogaja na sticišcih »polovice življenja« (to pomeni, da se je tista Dantejeva sredina živ­ljenja v bolj aktualnih besedilah preoblikovala v krizo zrelih let), nic manj pomembno pa je morsko dno v Carilju, Valeriji del Mar, mesto Madariaga, kot da bi bila pokrajina del duše – in to je. V tej pokrajini, v kateri vse vabi k življenju, pocasi nastajajo razpoke, toda nacin pripovedovanja, prijaznost in celo nedolžnost v najboljšem smislu, ko se cloveku toži, da jo je izgubil – na primer mitološki pogled na svete predstave – in ko odkrije, da vsega ne more izgubiti, tako kot je nemogoce, da si, kar si, a vendar se zidovi rušijo, nastopi vecer, nam stvari želijo sporociti, da se spreminjajo. Naj posebej opozorim na izvirno in vedno svežo prozo Aleša Gosarja – Utopija (po­gorljivec) in vsakemu svoje. Aleš Gosar rad vzpostavlja na papirju vezi z neobicajnim, tako da v trenutku pripovedovanja prekine in pojasni: »Oprostite, da prekinjam ... Tedaj mi je zmanjkalo papirja. Pa, o tem pozneje.« Vendar prekinitev ni slucajna, je nastala z raz­logom – kajti ko gre po nov sveženj papirja, mu na liste pade majhen izvod Svetega pis-ma, ki se odpre in je tam mogoce brati: »Ne sodite, da ne boste sojeni!«, to pa tudi mene opozori, da v tej recenziji ne izrecem odvec­venskega etnicnega prostora v Republiki Slo­veniji in v zamejstvu (glejte sliko). Slovenci po svetu, to je v evropskih državah, v Južni in Severni Ameriki ter Avstraliji pa knjige še nimajo. In prav z nalogo, da se zacne ta vrzel zapolnjevati, sem kot raziskovalka slovenske pripovedne folklore oktobra 2019 obiskala slovenske skupnosti v Buenos Airesu, Barilo-cah in Mendozi. Skoraj 4-tedensko terensko delo je bilo uspešno, saj so na zvocnih posnetkih ujeti domala vsi žanri pripovedne folklore, celo dve pravljici. Zagotovo je posebnost v Argen­tini dokumentiranega gradiva veliko število povedk in njihovih variant, povezanih z jezi­kovnimi nesporazumi. V eni izmed prihodnjih številk Svobodne Slovenije sledi podrobnejši opis mojih aktivnosti pod južnim križem, do-dala pa bom še nekaj statistike o gradivu in sodelujocih pripovedovalcih – teh je bilo zelo veliko! In prav vsem se iskreno zahvaljujem za njihov prispevek h knjigi tako v svojem imenu kot tudi v imenu urednice zbirke, akad. prof. ddr. Marije Stanonik. Sama pa bi rada dodala še veliko zahvalo za pomoc, da je moje delo potekalo kar se da ucinkovito, za cas, ki ste si ga vzeli zame, in prijetno družbo. Srcni in gostoljubni ste Slovenci v Argentini! Vesela sem, da sem Vas imela priložnost spoznati. Toplo Vas vse pozdravljam iz Slovenije v upa­nju, da se še kdaj snidemo! Barbara Ivancic Kutin ISN ZRC SAZU, b.ivancic@zrc-sazu.si nih besed. Poleg teksta, napisanega v sprošcenem slo­gu Janez – tudi v Severni Ameriki (1967), že pokojni Janez Grum objavlja Umik ali nadalje­vanje boja?, ki pritegne pozornost že ob zacet­ku branja: »Pred kratkim sem bral, da so bili "Vrhovni poveljnik domobranstva (mišljen je general Rupnik) in domobranci na fronti od­loceni nadaljevati borbo proti partizanom ... Namesto tega pa so politiki v Ljubljani odlocili drugace, (njihova) vlada 3. maja je na nesre-co zapovedala umik." (citat iz revije Tabor, št. 4-6, str. 50). Kar sledi pa piše avtor sam: »V naslednjih odstavkih skušam podati kratek pregled Titovih komunisticnih bojnih sil in nji­hovih glavnih operacij, ki so posredno ali ne­posredno takrat zadevali domobranske bojne sile«. Urednik, ki je leta 2002 dobil prispevek, navaja še avtorjevo opozorilo: »Clanek sedaj ne pride v poštev. Ob kakšni priložnosti – ce se strinjate z menoj – da bi bil koristen, zgo­dovinsko potrebna pripomba ...« Prozni del sestavljajo še besedila Leva Dete-la, Jurija Rodeta (ob spominu 60-letnice smrti škofa Gregorija Rožmana), Dejana Valentin­cica o obisku slovenske skupnosti v provinci Entre Ríos, Edija Gobca, Vladimirja Voršica in njegovih spominov, Marka Finka, Gregor-ja Papeža. V razdelku Odsli so, Tone Mizerit, Vinko Rode in Damijan Ahlin se spominjajo na sodelovalce, ki so odšli: Marjan Eiletz, Lojze Rezelj in Milena Jerebic Ahcin. V reviji je tudi obsežen intervju z Markom Kremžarjem, ki je letos pri SKA objavil knjigo Razmišljanja ob zmedi. Dalje muzikal Martina Sušnika Kerigma, ki je bil uprizorjen sredi le­tošnjega leta. Objavljeni sta tudi dve grafic­ni reprodukciji slik Helene Klemenc iz serije otroških pravljic. Na skoraj 300 straneh je revija Meddobje sestavljena in tiskana s posebno skrbnostjo in navdihom urednika Toneta Mizerita. Na platnici zadaj je zapisano, kar bi lahko bilo vo­ dilo SKA, te 65. letne ustanove: »... drobna, za mnoge še vedno komaj znana in vendar – epopeja«. GP OBVESTILO Januarja in februarja bo Svobodna Slovenija dosegljiva le na spletu, na naslovu svobodnaslovenija.com.ar, kjer vam bodo, kot obicajno, na razpolago vse nove in starejše objave. Meseca marca bomo pa spet zaceli z rednimi objavami o dogajanju v naši slovenski skupnosti v Argentini. Uredniki Svobodne Slovenije OBVESTILO Narocnino tiskanega casopisa za leto 2019 lahko poravnate pri odbornikih ZS ali krajevnih domov, ali pa z nakazilom na naš bancni racun. Svobodna Slovenija je brezplacno dosegljiva na spletnem naslovu www.svobodnaslovenija.com.ar Uredniki Svobodne Slovenije MALI OGLASI Krvavice, pecenice, suhe klobase (prekajene), cevapcice lahko narocite pri Franciju Miklavcu tel/whatsapp 11 2766 8343 GLAVO POKONCI Ljudi pesti mnogo skrbi. Tudi v slovenskih izseljenskih skupnostih. Kaj bo, ce še sploh kaj bo, se sprašujejo slo­venski verniki na podrocjih, kjer v prihodnje ne bo vec slovenske župnije. Mannheim, Essen ali tudi London. Imamo domove, ki so jih z velikimi skupnimi napori ku­ pili ali drugace pridobili voditelji slovenskih skupnosti s svojimi verniki. Brez izjeme so lahko racunali s krepkim deležem solidarnosti Slovencev z drugih ustanov ali sta­rejših slovenskih fara v Ameriki. Ti so imeli svoje domove in vedeli za njihov pomen za skupnost, zato so v svojem krogu zbirali denar za slovenske župnije v Evropi, ki so potrebovale skupne prostore. Rojaki v Angliji, Belgiji in Franciji so pridobili domove. V Nemciji se tega ni dalo. Bile so ideje in poskusi, vendar nemška cerkvena oblast tega ni podpirala in ne odobravala. Bil je povojni cas, ki je kruto pognal v svet množice poš­tenih ljudi. Vecina med njimi so bili prepricani demokra-ti in domoljubi, vsi pa nasprotniki komunizma in novih oblastnikov v Jugoslaviji. Domovino jim je vzela ideolo­gija z orodji grožnje, fizicnega nasilja, pobojev. Kdor je mogel, se je umaknil z dosega krvavih rok. Nenadoma je bilo vse drugace, treba se je bilo znajti v drugih krajih, kulturah, jezikih. Ljudje so se s tem spopadli pogumno s pokoncno držo, odgovorno zase in za svoje družine. Od­govorno tudi do slovenske skupnosti, ki je bila prav tako na zacetkih svoje poti. Slovenci so držali glavo pokonci. Naredili so iz stiske nov zacetek in postavili slovensko domovino na tujem. Nekaj podobnega se nam dogaja v teh naših casih v zgoraj omenjenih skupnostih in še kje. Treba se je soociti z realnostjo v novih razmerah povsod tam, kjer je proti koncu leta prenehala župnijska dejavnost. Duhovniki so odšli v zasluženi pokoj. Novih izseljenskih duhovnikov ne bo, ker jih povsod primanjkuje, in krajevna škofija no-vega duhovnika tudi ne bi sprejela, ceš da ta pastorala ni vec potrebna. Pa ravno sedaj, ko spet prihajajo iz do-movine mladi ljudje na izmenjave, študij … Vse vec jih išce delo in boljši kos kruha, kot ga daje domovina. Ta zgodba je starejšim rojakom dobro znana. Se spet nekaj ponavlja, kar nam ni všec? Zapirati župnije ni prijetna stvar. Težko je. In ceprav je tako, si moramo priznati, da ne tece kri in nam ni treba bežati. Še zdalec pa ni vsega konec. Še se bo kaj dobrega in lepega zgodilo na malo drugacen nacin kot doslej. Ce ni vec župnije, še ne pomeni, da ne bo nobene duhovne oskrbe. Ostajate vendar slovenski verniki, kjer ste biva­li doslej in živite danes. Naredimo le to, kar sedaj kdo zmore za druge in za skupnost. Tako bo naredil najvec tudi zase. Kristjani nosimo glavo pokonci, ker vemo, da Bog ve za nas. Janez Pucelj | NAŠA LUC, december 2019 Svobodno Slovenijo podpirajo ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI ŠOLA, UCENJE, ZNANJE V tej številki, dragi bralci, ste lahko prebrali porocila o zakljucku slovenskih šol po vsej Argentini. Otroci, ucitelji in starši so zaceli zaslužene pocitnice! Oce slovenskih šol, blaženi škof Anton Martin Slomšek je ob zakljucku šolskega leta tako napisal: Vsi zapoj'mo: Hvala bod' Bogu! Ker smo danes dobro znali, šolo srecno dokoncali, lahko zdaj zapojemo: Hvala bod' Bogu! Za vse navke: Hvala bod' Bogu! Ni nam delo zamujeno, tud' nobeno nas tepeno; lahko gremo spet domu: Hvala bod’ Bogu! Poglejmo, kaj o šoli, ucenju in znanju pra­vijo pregovori in veliki svetovni misleci: • Vec ko znaš, vec srece boš imel. (Burmanski pregovor) • Visoko cislam ucenjaka, ki nam preganja temo zmot, a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi prav pot. (Simon Gregorcic, slovenski duhovnik in pesnik) • Vedeti mnogo stvari ne pomeni biti tudi moder. (Heraklit,grški filozof) • Znanje je moc. (Latinski pregovor) • Bolje se je nauciti nepotrebnih stvari kot nicesar. (Seneka, rimski filozof, politik in dramatik) • So nekateri, ki hocejo znanja samo zara­di znanja in to je prazna vedoželjnost. So nekateri, ki hocejo znanja le zato, da se bodo postavili pred ljudmi in to je prazna slava. So nekateri, ki hocejo znanja, da bi ga prodali za denar in za cast in to je trgo­vina. A so nekateri, ki hocejo znanja, da bi druge vzgajali in to je ljubezen. (Sveti Bernard, opat in cerkveni ucitelj, usta­novitelj cistercijanov) • Vsaka šola nekaj stane. (Slovenski pregovor) • Ljudje bi se morali vec uciti drug od dru­gega in manj uciti drug drugega. (Peter Ustinov, angleški igralec in filmski direktor) • Ne ve, kdor govori. Kdor ve, molci. (Lao Tse, kitajski filozof) • Ponavljanje je mati znanja. (Latinski pregovor) • Najbolj zanesljivo je, da clovek ne ve za­nesljivo nicesar. (Voltaire, francoski pisatelj, deist in filozof) • Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolecin. Kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko. (Michel E. de Montaigne, francoski humanist, pisatelj in filozof) • Polovicno znanje je nevarnejše od nezna­nja. (Bolivijski pregovor) Izbral Jože Jan SVOBODNO SLOVENIJO SOFINANCIRA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU. | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar Priloga s slikami UCENCI SLOVENSKIH ŠOL ZAKLJUCILI ŠOLSKO LETO 2109 BARAGOVA ŠOLA | Slovenska vas »SLOVENŠCINA ZA VSE« na Pristavi UCENCI SLOVENSKIH ŠOL ZAKLJUCILI ŠOLSKO LETO 2109 JEGLICEVA ŠOLA ABC | Slovenska hiša ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín UCENCI SLOVENSKIH ŠOL ZAKLJUCILI ŠOLSKO LETO 2109 BALANTICEVA ŠOLA | San Justo SLOMŠKOVA ŠOLA | Ramos Mejía Priloga s slikami PRVI KORAKI NAŠIH SLOVENSKIH ŠOL Dva zgodovinska dokumenta ODTISI PRVIC PO SLEDEH SLOVENSKIH BEGUNCEV V ITALIJI Tretji del Slovenska skupina pred obeležjem O NOVI REVIJI MEDDOBJE Ocenjevalni list Odseka za ljudsko šolstvo Prosvetnega odseka Narodnega Odbora za Slovenijo z dne 22. 12. 1948.