Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. Marocnina znaša: celoletna .... K 4 — poluietna ...... Z'— četrtletna...... T— Posamezna štev. .. 010 1 AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. § St. 20. V Ljubljani, dne 16. maja 1913. Leto VI. Kapitalistična brezskrbnost. Kako skrbi vevška papirnica za vfrn°st svojih delavcev, kaže sledeči slučaj: Pred tremi tedni je bil zaposlen v tovarni Jakob Marolt iz Podmolnika, pl je zaposlen pri takozvanem »plaj-p«, čistilnici, ter je natikal jermen na |ransmisijo. Pri stroju pa ni bilo jio-‘kne varnostne naprave, nobene ogra-tako da je ubogega reveža transmisija zagrabila, mu odtrgala vse ude er le bil revež v par trenotkih ves raz-pan in mrtev. Lahko si je misliti, s pkšnimi občutki je vdova, ki je v pgoslovljenem stanju sprejela to po-v?cilo. Tovarna ima na vesti zopet eno Zlvljenje več. Ako bi g. ravnatelj o pra-Veid času preskrbel za varnostno ogra-i°' katera je v zakonu predpisana, bi se to ne bilo zgodilo. Gospod ravnatelj p si(;er sedaj dotično ograjo napravil, Prasanja je le, ali zaradi nas delav-,v aü le radi žandarjev. Bomo videli, s)K°, bodo gotovi gospodje tudi v tem j,V1 čaju pokazali toliko energije in to- b-ko natančnosti v izpolnjevanju svoje *Južbe, kakor so jo kazali povodom .avke, ko se je šlo za ubogo delavstvo, ki je se je borilo za svoje pravice. Vdova sedaj že tri tedne brez sredstev za življenj c. Tovarna je sicer, kakor upa-kio, naznanila slučaj nezgodni zavaro-y^tnici v Trstu, od katere pa do danes Še ni prišla nikaka rešitev in nikaka !'0(lpora. Prošnjo vdove tovarna odkla-, l'b 'eš, da še ni debila iz Trsta nika-odgovora. Tržaški zavarovalnici (jjyba seveda tudi ne bo posebno mu-revm ^Pi’ašanje nastane le, od česa naj rtlalini^ova ^rez Premoženia s štirimi pravica prun liezguum zetva-Po prizna. V tem slučaju bi bila 2^ otroci živi dotlej, da se ji njena pravica proti nezgodni zava- b^em skromnem mnenju pač dolž-ya I ß- ravnatelja, preskrbeti, da se ^ ovi da začasna podpora ali pa pre-lniJ°in na račun nezgodne zavaroval-i e- To pa tembolj, če se upošteva, da i Nezgodo zakrivil g. ravnatelj, ker ni, A}1", 1 ° njegova zakonita dolžnost, preskrbel zadostne varnostne naprave, da fJ1 nezgodo že v naprej preprečil. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske čer zveze. 2 Viča. Minuli teden v sredo zve- t Po šmarnični pobožnosti je bila v j^kajšnji župni cerkvi z dvema svoji- K a otrokoma sprejeta v katoliško cer-^ ‘ - -------------------------* Str vbrotestantinja 24 letna Elizabeta b^Šek, roj. Bauer, delavka c. kr. to-lovonne. Spreobrnjenka je ro-~ Ogrinja. Prej je delala v tovarni J. jensen: asa ljuba Gospa Danska. d vm. Be0 ie Preteklo. Pod1Iilan Ronge se je zadovoljil, b°t navVo hoče biti resničen Jezusov učenec in hoditi po njegovih stopinjah, še težje pa biti duhovnik v naši cerkvi. In najtežje in najnevarnejše mesto v celi deželi je gotovo Kopenhagen, kjer je brezboštvo in razuzdanost danskega ljudstva že tako narastla, da gre čez bregove. Človeku se trga srce, ko stoji ob krstnem kamnu in vidi botre: zasmeh-Ijivce, pijance, brezverce vsake vrste, ki prineso otroke in obljubijo, da jih bodo vzgajali krščansko. In jaz vendar vem, v kake brezbožne hiše in v kako brezupno razuzdanost se vrnejo ti otroci od krstnega kamna. Potem pride birma in obhajilo prvo in pri večini navadno zadnje. Staro izpoved, ki jo je pa Luther še pustil, so naši verni učitelji že davno odpravili. A kako je mogoče brez izpovedi odpuščati grehe? In zdaj, ko so izpovednice že dav- angleška zbornica predlog o ženski volilni pravici odklonila. Boj je zelo hud. Sufražetke požigajo, uničujejo pisma po nabiralnikih. Ni prav, kar delajo, a umljivo je, ker je na Angleškem 5 milijonov 309.900 delavk! Angleške delavke se teh napadov ne udeležujejo, ker hočejo po svojih strokovnih organizacijah si tudi politične pravice izvojeva-ti. Sufražetke so takozvane dame, fine gospe in gospodične. Taktika sufražetk je gotovo pogrešena, se mora obsoditi, a v sedanji družbi je umljiva in jo tista družba, ki meče vero med prazno šaro, nima pravice obsojati. Verna žena, verna delavka po potih sufražetk ne bo bodila! Angleška poslaniška zbornica je zavrgla po dva dnevni razpravi 6. maj-nika z 266 proti 219 glasovom žensko volilno pravico. Zanimivo je, da je proti volilni pravici govoril angleški ministrski predsednik Asquith, za njo se je pa zavzel angleški zunanji minister Grey. Medtem ko so na Angleškem za nekaj časa pokopali žensko volilno pravico, so pa v ustavnem odseku norveške zbornice soglasno sklenili, da se raztegne ženska volilna pravica, ki obstoja že v občini, tudi na državni zbor. Zenska volilna pravica gre naprej! Pri nas- Za delavstvo in za katoličanstvo bi bila splošna in enaka ženska volilna pravica socialna dobrota in bi provzročila zmago katoliških načel v naši postavodaji. Zanimalo bo. koliko delavcev da sedi v tisti angleški zbornici, ki še noče dati ženski njenih pravic. »Daily City en« objavlja sledeči seznam, kakšen poklic da imajo poslanci angleške spodnje zbornice. Libe- ralci Kcnser- vjiIvci Irci Dr avska sirauKa Skupaj Odvetniki 74 84 22 180 Podjetniki . 112 46 12 170 Kmečki posestniki 15 30 1 46 Dediči voj v. časti 12 24 36 Častniki 16 62 _ 78 Bankirji 9 21 30 Časnikarji 8 15 23 Rudarji 2 18 20 Drugi delavci o 12 22 36 Razni stanovi 15 14 22 51 Skupaj 265 281 84 40 670 Jugoslovan. Strokovna Zveza. NAUKI LETOŠNJEGA OBČNEGA ZBORA JUGOSLOVANSKE STROKOV-NE ZVEZE. Bili smo veseli letošnjega glavnega rednega občnega zbora Jugoslovanske Strokovne Zveze. V zadnji številki našega lista smo obširno o njem poročali. Danes gre za to, da rešimo pozabljivo- no pometali v ogenj, — sem primoran jaz, služabnik božji, da slepo delim vrednim in nevrednim najsvetejši zaklad, ki ga ima Cerkev — telo in kri našega Gospoda. In vendar verujemo vanj, ki je rekel: »Ne dajte svetinj psom!« Herman Ronge je poslušal poln sočutja in začudenja trpko izpoved. Niels. Wüg prej ni nikdar tako govoril, toda to pripovedovanje je bilo, kakor bi se bilo po dolgem trpljenju vendar enkrat vzdignilo iz srca in privrelo na dan. Ko je končal, je obstal pri oknu m gledal v pomladanski mrak. »Tolažil in motil sem se s socialnim delom,« je nadaljeval, »mislil sem, da bom tako šel za njim, ki je dejal: »Ljudstvo se mi smili«. Večkrat sem prišel v stik s socialno demokracijo in se razg°varjal z njenimi voditelji — zadnjič pri velikem štrajku strojnikov. Toda čim več sem občeval z njimi, tem bolj sem spoznal, da je njih duh popolnoma nasproten mojemu. Njih cilj je pravzaprav to, da bi dvignili delavstvo do stopnje bogatega meščanstva, z vsemi njegovimi napakami in grehi, o pravem krščanstvu pa, ki naj bi bilo podlaga vsega zasebnega in družabnega življenja, niti govoriti nočejo. sti misli, ki so nas prevevale, ko smo letošnji občni zbor zaključili. Jugoslovanska Strokovna Zveza ni še stara. Saj smo imeli letos šele tretji redni občni zbor. Prezreti ne smemo, da ko se je ustanovila J. S. Z., ni mogla in tudi ni hotela razdirati že obstoječih samostojinih delavskih strokovnih društev. Priznajmo: Krajna neodvisna strokovna društva so dobra, a brez močne zveze trajno ne morejo obstati. Preveč se izgube tudi v tisto, kar pravimo »ferajnsmajarija«. Dokler še niso tvorničarji bili združeni v svojih kartelih, toliko časa so lahko vodila tudi plačilne boje. Danes je to nemogoče, danes morejo uspešno boriti boj za delavska prava le velike, mogočne delavske stanovske organizacije, ki morajo biti tako močne, da morejo zmagati tudi delavske boje, ki bodo vedno daljši, ker je kapital tudi vedno mogočnejši. Krajna strokovna društva se lahko izgube v malostne krajevne zadeve, v malopomembne osebne sporčke in spletke, izgube lahko umevanje za skupnost, ni jim mogoče zasledovati velikega kompleksa vprašanj, ki danes delavstvu določajo njegovo usodo. Izkratka: Taktika ne more biti velikopotezna, ker to mogoče ni. Zato smo ustanovili J. S. Z., da pametpo, trezno in modro ustvarimo mogočno organizacijo slovenskega krščanskosocialnega delavstva. Znali smo, da svojega smotra čez noč ne dosežemo. Korakamo pa odločno naprej. Napredujemo! Mi združujemo predvsem delavstvo, ki seveda z izjemami, strokovno ni še všolano. Da se tuintam v delavskih krajih pomen J. S. Z. ne umeva popolnoma, in da hočejo ljudje ostati rajši v svojih starih strokovnih organizacijah, je človeško umljivo, pametno pa ni, in če se presoja s splošno strokovnega stališča, je tako omejeno stališče skupnosti slovenskega krščansko socialnega delavstva kvarno. Nismo nobeni prijatelji taktike z glavo skozi zid, vpoštevamo človeške slabosti, ampak slovenski krščanski in- dustrijski delaveq in delavka, ki ni član J. S. Z., škoduje celoti slovenskega krščansko socialnega delavstva, ker s svojo odsotnostjo znižuje število, pre-zenčno listo slovenskega krščansko socialnega delavstva, škoduje sebi in svoji rodbini, ker ni deležen dobrot, ki jih mu J. S. Z. nudi, s svojo odsotnostjo v J. S. Z. škoduje svojim sodelavcem, ki morebiti gledajo' nanj in si mislijo, če Janez, ki je tako kunšten, ni v J. S. Z., zakaj bi pa moral jaz biti. Vemo, v primeri s prispevki starih naših strokovnih organizacij so prispevki J. S. Z. visoki, dasi še daleč niso tako visoki, kakršni so v drugih strokovnih, modernih organizacijah. Če hoče delavstvo doseči veliko, mora zato zbrati tudi primerno velik zaklad, Če ni denarja, najboljši general bitko izgubi. Kljub temu: J. S. Z. je danes za naše male razmere, za naš mal narod že mogočna organizacija, ki po pravilih moči in privlačnosti pritegne še tiste naše, ki sicer J. S. Z. tudi ljubijo, a iz cagovosti še niso storili tistega odločilnega koraka, da bi podpisali pristopnico J. S. Z. J. S. Z. napreduje, še bolj bo! Zbrana je bila močna delavska armada ob letošnji glavni vaji naše J. S. Z. Štajerski delavec je podajal roko Kranjcu, Primorcu in Korošcu. Malone 'vse skupine in plačilnice so bile zastopane. Lepo znamenje in znak boljše bodočnosti slovenskega katoliško mislečega delavstva. Prejšnja občna zbora sta bila izvedena dopoldne. Letošnji glavni redni občni zbor je trajal cel dan. Poročila načelstva niso bila morda improvizirana, sad hipnosti, trenutka, marveč so bila pametno in trezno sestavljena. Mislimo, da ne izdamo čisto nobene skrivnosti, če pribijemo, da smo osebno Janezi, Bogomili, Jakati, Mirkoti, Franceti, Vinkoti in Mihati vsako besedico poročil pretuhtali in pretehtali, predem smo jih še v načelstvu potrdili in jih delegatom na občnem zboru predložili. Če nismo mogli izdati še popolnejših poročil, hudir, se mora vpoštevati, da imamo še svoje stanovske posle, s katerimi si kruh služimo in da nismo še tako bogati, da bi imeli plačane tajnike, kakor bogati Čehi, Nemci, Angleži in tako dalje. Zato tudi nismo mogli predlogov za občni zbor prej v našem listu objaviti, kajcor smo prvotno mislili. Mi pridemo v J. S. Z. skoro vsako sredo skup k sejam načelstva, v torek se pa mora naš list že postaviti, v sredo ga zlomijo, v četrtek ga tiskajo in se zvečer navadno razpošlje, če ni kakega praznika v tednu in. v sredo pred glavnim občnim zborom smo šli še vse skoz v načelstveni seji, odsek, ali kakor mu pravimo, ožja deteljica, je šel pa še prej vseskozi, da nas je že vse skup glava bolela, kar je naš starosta v lepi svoji blgarščini slovesno konštatiral. Želeli smo, da bi zborovali kar dva dni vsi, a rekli smo končno, da letos opravimo vse v einem dnevu, on bodočih občnih zborih bomo pa gotovo že dva dni rabili, ker se bo morala dati delegatom vsaj en dan tudi socialna šola. Res, veselilo nas je, ker sta prišla v našo sredo štajerska državna poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, ki sta ves čas v naši sredi ostala in se živahno vseh razprav udeleževala. Skupno kosilo nas je združilo v Ljudski kuhinji. In tu v prvi ljubljanski brezalkoholni gostilni revežev in študentov je sedel med nami in z nami kosil dr. Korošec, spreten diplomat in ustanovitelj naše stranke na slovenskem Štajerskem, ki je — pst, ne politikuj v stro-, kovnem našem glasilu, če ne bo naš starosta hud in bo demokratično povedal, da J. S. Z. ni politična, marveč strokovna, nepolitična organizacija. Če bi pa kdo mislil, da je bilo na našem občnem zboru kaj napeto, ta se pa moti. Naše vrle inteligence je bilo na občnem zboru veliko! A naša inteligenca se delavca in delavke ne sramuje, ljubi žuljavo roko, poizkuša ji pomagati in dvigniti. Kje dobite drugod ravnatelja kake srednje šole, ki bi delal računske zaključke v delavski organizaciji, kar je J. S. Z. v polni meri? Pri nas je pedantjno natančno izdelal naš računski zaključek naš glavni blagajnik, ravnatelj trgovske šole Bogumil Remec. Klobuk doli! Naši doktorji so sedeli med delavstvom, nismo jim morebiti kakšnih častnih sedežev pripravili, kakor to za svoje judovske doktorje delajo socialni demokrat je. »Kakor ena velika rodbina, tak je naš občni zbor« mi je neki delavec rekel in res je prav sodil. Nič napetosti, nič pri-siljenosti, neki Ivan, ki je imel pravzaprav res stanovski posel drugod, je mislil ostati na občnem zboru pol ure, ostal je do konca seje. To so zunanji vtisi. Kaj je pa pravzaprav občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze naroči; ? Kdoi zna iz vrst čitati, je že iz poročil v zadnji številki vse uganil. A da se ve, kaj hočemo, in kaj se mora prav hitro izvesti, je tole: a) Okrožna predstojništva morajo z vso silo in močjo delovati; b) skupine in plačilnice morajo imeti vsak mesec seje, v katerih naj se mesečni obračuni potrdijo, katere morajo sproti tudi nadzorniki pregledati; c) shodov čim več, tem bolje, gotovo pa vsaj vsak tretji mesec. Kajne, da je dovolj, če te tri točke za danes povemo: Nobena skupina in plačilnica naj ne pozabi hitro sklicati shod, na katerem mora njen delegat o III. glavnem rednem občnem zboru poročati. J ugoslovanski krščanskosocialni delavski pozdrav! XXX NAŠI ČLANI pridno delajo na to, da se število članov Jugoslovanske Strokovne Zveze pomnoži. Opažamo, da se člani vedno bolj zavedajo, da je vsak dolžan skrbeti za to, da se naša Zveza ojači. To je tudi popolnoma prav. Saj zahteva korist vsakega našega člana, da dela na to, da število članov vedno raste in da ni vse s tem storjeno, če le samo prispevke plačajo. Kljub temu pa se le še dobe člani, ki sodijo, vse smo storili s tem, da smo svoje prispevke poravnali in če pridejo še na shode, mislijo, kdosigavedi kako milost da s tem izkažejo ne vem komu, dasi se je J. S. Z. ustanovila le zato, da zadobi po njej delavstvo svoje pravice, da se gospodarsko ojači in da se iz-obraža. Čim močnejša organizacija, tem večje uspehe bo tudi dosegla. Kdor Jugoslovanski Strokovni Zvezi nove člane pridobi, koristi sebi. Zdaj so lepi spomladanski dnevi. Ob izprehodih, ob delu in povsod, kjer ste in kamor pridete, glejte, da J. S. Z. pridobite novih članov! Računski zaključek In izkaz imetja Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani za leto 1912. Pregled delovanja skupin 1. 1912. Prejemki Vsota K v Pristopnina 608 05 Prispevki članov 23050 80 Posmrtnina 1382 30 25041 15 Izdatki Podpora: bolniška brezposelna selitvena . posmrtna izredna . Leta 1912 je poslovalo 49 skupin s 3330 člani. Računski zaključek. Vsota K I v 14356 71 1556 i 50 412 i 74 440 - 145 - 16910 95 Prejemki Vsota Izdatki Vsota k hT K v Vplačila skupin 9196 94 Izplačane podpore .... 3139 55 Naložen denar: dvignjeno .... 2403 47 Upravni stroški 976 21 Obresti naloženega denarja . . . 838 86 Naložen denar pisarne 8236 36 Gotovina v blagajni 31. decembra 87 15 12439 27 12439 27 1 Izkaz imetja 31. decembra 1912. Aktiva Vsota Pasiva Vsota K V K v Gotovina v blagajni 87 15 Rezervni zaklad 23778 77 Naloženi denar in obresti .... 21835 — Dolg na neplačanih računih . . . 11 80 Terjatve pri skupinah 876 54 Vrednost tiskovin 825 05 '' Vrednost inventarja 166 83 23790 57 23790 57 Preg |led. Aktiva .... Pasiva .... Rezervni zaklad 31. decembra 1912 ... K 23778-77 Rezervni zaklad 31. decembra 1911 . . „ 17802-92 Prirastek tekom leta 1912 . . .. .... K 5975-85 Inventura dne 31. decembra 1912. Aktiva. 1. Gotovina v blagajni.......................... .............. 2. Naložen denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani 1. januarja 1912 Tekom leta vloženo in obresti............................. . . K 15163-25 . . „ 9075-22 Skupaj K 24238-47 Tekom leta dvignjeno ..................................................„ 2403-47 Stanje naložbe 31. decembra 1912 ............................................ 3. Še neplačani zneski skupin......................................................... 4. Knjige in tiskovine v zalogi....................................................... 5. Inventar...............................................................K 185-36 10o/o odpis ^__ 18-53 87-15 21835— 876-54 825-05 166-83 , Aktiva skupaj K 23790-57 Pasiva. 1. Neplačan račun...................................................................K 11-80 V Ljubljani, dne 31. decembra 1912. Frančišek Kerhne zapisnikar. Dr. Ivan Zajec predsednik. Bogumil Remec blagajnik. Nekaj o našem zadnjem romanju v Rim. Velika večina romarjev je bila delavskega stanu. Bili so kmetje, delavci in delavke iz tovarn in rudnikov. Zato je pač umestno, da »Naša Moč«, glasilo delavcev, nekaj izpregovori, ko nekateri tako radi zabavljajo čez tako potovanje, češ, ljudje težko pridobljeni denar trosijo po nepotrebnem v tuji deželi. Oni, ki tako pišejo ali zabavljajo čez zadnje romanje, ne poznajo vrednosti in dobička take poti. Res, da je bil v prvi vrsti verski moment in temu se je v polni meri zadostilo. Saj so šli povsod že zjutraj zgodaj v bližtijo cerkev, tam bili pri sv. obhajilu, ob 8. uri bili zopet pri škofovi maši, kjer je pre-milostni vselej v govoru kazal, na kakih tleh stojimo in kake zgodovinske važnosti je ravno ta kraj. A potem smo se po oddelkih razšli na razne kraje, od koder smo sel že utrujeni vrnili ob 1. uri h kosilu. Ob treh popoldne smo si zopet na drugi strani ogledali znamenitosti, da so nas ob 6. uri zedinile pete litanije v kaki veliki cerkvi. Od tam smo se podali na svoja stanovanja k večerji in počitku. A poleg tega glavnega programa nismo zanemarjali gledati in spoznati več sveta, se poučili o zgodovini, primerjati tujo zemljo z našo, a tudi prebivalce in njih razmere z našimi okoliščinami. Že vozeč so po Gornji Italiji so razlagali jaaši vodniki, koliko stoletij so se vojskovali po teh krajih in zakaj, naštevali tudi, v kolikih bitkah so bili naši slovenski fantje. Videli smo rodovitno zemljo, ki je napojena s slovensko krvjo, kjer trohne kosti toliko domačinov. Pri Trazimenskem jezeru je šel voditelj po vseh vozeh in razlagal, kako hudo je predlo Rimu, ko jih je Hanibal do dobrega namahal, enako po vsej poti, ki so bile kaj zgodovinske vrednosti, ali važne posebno za nas Slovence. V Rimu smo videli moderno mesto z vsemi novejšimi napravami, a zopet staro mesto v razvalinah, koliko je bilo tu pouka o starih časih, ki so vplivali tudi na naše kraje! Opazovali smo lepo kakor vrt skrbno obdelano zemljo, a ljudstvo revno, neizobraženo, odvisno od signorov. Koliko dvokolnic smo srečavali na jutro, ko je šel ubogi kolon s svojo družino na polje obdelovat najeto zemljo. Šop suhega sena, bolj naši slami podobnega, je imel osel ali mali slabotni konj privezanega na vratu, kot hrano za celi dan. Saj fant so prebili družina in živina in na večer se prašni in trudni vsi vračali na svoj dom v mesto. Že drugič se je oglasila cerkvena slovenska pesem po rimskih in drugih italijanskih cerkvah. In kako glasila? Vsak je naš narod zavidal in očitno spoznal, da ga v tem daleč presežemo. Kako je taka pohvala vplivala na romarje? Videli so zopet ono vsiljivo be-račenje. Na raznih božjih potih pred cerkvijo ali na cesti; prosili za »picco-la moneta«, po gostilnah in postajah pa vedni klic po »manči«! In to ljudje v najboljši starosti, pri kipeči moči-Naš romar je spoznal, da če tudi je on bolj reven, je vendar bolj srečen, bolj neodvisen in prost v svojem življenju, če tudi v gorati rojstni zemlji. Studilo se mu je beračenje, naj bode že vsiljivo ali v fini obliki, in to ga je ukrepilo zastaviti svoje moči, da bode shajal raje bolj siromašno s tem, kar si sam pošteno pridobi, kakor pa tako poniževalno pri svojih najboljših močeh prosjačiti za milodar. Tako romanje poživi človeka, dušno obzorje se nam razširi, prsi proste]’e dihajo, ko spozna, da smo v marsikaterem oziru le naprej. Boljše je, da si je izletnik prištedil one kronce, kakoi’ da bi jih bil doma zapravil morda sebi v telesno škodo ali dušno kvar. Tako pa si je pridobil dušni vžitek, o katerem bode s ponosom več let pripovedoval. Dokaz temu je dejstvo, da izmed 648 romarjev se ni nobeden pritožil, da mu je žal te poti, ali škoda mu za denar, katerega je porabil, pač pa je ve; čina povpraševala, kedaj se zopet kaj enacega omisli. Hoče štediti in že sedaj v ta namen nabirati svoto, da se zopet povirne na tako zgodovinska tla in oh' išče kraje, na katerih se je toliko ču' dežev zgodilo. Kar so videli in skusili' bodo pravili drugim in tako bode i’°' manje v Rim precej pripomoglo baše' mu narodu do pravega spoznanja ih splošne omike. Pota do splošne if' obrazbe so različna in ravno potovahje po zanimivih tujih krajih razbistri ih11 in utrjuje voljo. Med brati in sestrami. Iz Idrije. »Zarja« popisuje 1. mak nik v Idriji po svoji navadi. »Vsa Idriji je bila pokoncu«, piše, da, celo svojih stanovanj so razobesili sodrd£ rucleče zastave. Bogve, koliko sodru-k°v bi še ostalo zvestih rudeči zastavi, v0 M vedeli, kaj je namen socialni demokraciji. Večina teh sodrugov je dospela s kmetov k rudniku, imel morda vai malega dote, priženil morda par sto kron in par let se trudi, da bi pri-u’anil si kaj za hišico. Z veliko teža-Vo> tudi s stradanjem je dospel do svo-•joga domovanja, še ga tare skrb, kdaj bobe dolg nopl čan, da bode rekel: ;ušica je sedaj popolnoma moja. Agi-taciji se je vdal, postal je rdeči so-drug, ker se mu je vedno govorilo: delavec mora z delavcem in le socialna demokracija je delavska stranka. Da bi mu tudi nu'ložili njih nauk: vsaka lastnina je tatvina, vse mora biti skup- nobeden ne bo posestnik zase, tem-več ysa družba, bi se pač trikrat pre-tthslii vstopiti v tak krog. Domovje mu ■je Prirastlo k srcu, saj ni opazil, koli-f0 skrbi in napora ga je stalo, preden jmPrišel do svojega, sedaj naj pa deli bšo s tovariši, ki so raje ob prostih brah posedali, od denarske do denar-ske svoj zaslužek pognali. Krščanski socializem uči: Uravna naj se tako de-lavsko vprašanje, da vsakdo toliko Zasluži, da svojo družino stanu primer-b° preživi in če se še več potrudi in baj postrani pridobi, je to njegova last-biha, ki mu jo brez p'eha ne sme nobeden odvzeti. Tako je začrtal veliki pa-Pež Leon XIII. v svoji encikliki prodam krščanskega socializma. Najbrž, c’a se vsi sodrugi v srcu drže tega na-jbta, vsaj mi ne enega ne poznamo v ^briji, ki bi bil pripravljen svoje stanovanje dati stranki na razpolago in Pripustil svojo z veliko težavo pridob-l]eno hišico kot skupno lastnino soci-nlbi demokraciji. Le nevednost o na:-jbonih in smotrih svoje stranke ga je Privedla, da je z zastavo proslavljal Prvi maj. Koliko časa bo pa ta neved-°st trajala, je le še vprašanje časa. Sava. Strokovno društvo je imelo a Binkoštno nedeljo popoldne v De-avskem domu zanimiv shod, na kate-em je najprej govoril č. g. poslanec mer o pomenu velike obrti ter o po-rebi, da je delavstvo na vseh poljih, Posebno na gospodarskem, organizi-^aho. Povdarja potrebo konsumnega oruštva, čeravno ima tu delavstvo do- sovražnikov. Nato govori č. g. Skubic o novi šoli, katera se kmalu začne graditi. Poda zanimivo zgodovino, ko-*ko smo imeli nasprotnikov od začet-a do sedaj. Vsak delavec ima pravico b izobrazbe, katera se bo dobila v no-0n?°ii. Ona bo najlepši spomenik vsem tora*1-’ 80 se trudili zanjo. Naši po-b,,„ Cl Pa nam bodo zato hvaležni. Odo-j, , Vahje pa: 'je bilo najboljši dokaz, ljudstvo želi nove šole. klavski dopusti. Počasi prodira prepričanje, da se orajo tudi delavstvu dovoljevati do-PUsti. Državnim uradnikom so že do-, oljem, tudi trgovinska postava dovo-Juje odpocitne dopuste trgovskim na- stavi j encem. Znano je, da ima tobačno delavstvo dovoljen plačan dopust, četudi ni velik. Zanimalo bo pa brez vsakega dvoma vse naše naročnike, če navedemo nekaj podatkov o delavskih dopustih v Nemčiji po dr. L. Heydevi knjigi o dopustih nastavljencem in uslužbencem v Nemčiji. Rudarji in plavži. Dopust se dovoljuje le kot ugodnost posameznikom, ne da bi bil trajno določen. Obdelovanje kamenja in zemlje. Tvornice porcelana in slikalnice porcelana večinoma dopuste dovoljujejo. Šest obratov pa deli dopust le tistim delavcem, ki so organizirani v takozvani rumeni, od fabrikantov odvisni organizaciji. Kovinarstvo in izdelovanje strojev. Dopuste dovoljuje svojim delavcem 138 obratov, ki zaposlujejo 75.511 delavcev. Dopusti so predvsem običajni v tvornicah zlata in srebra, v graverskih obratih, v optični in v mehanični industriji, nadalje v avtomobilskih tvornicah in v kotlarnah. Kemična industrija. Težavno, zdravju škodljivo delo sili fabrikante, da svojim delavcem dopuste dovoljujejo. V industriji za milo in v industriji za olje ureja dopuste ve-> liko tarifnih pogodb. Tekstilna industrija. 35 obratov z 10.000 delavci dovoljuje svojemu delavstvu plačane dopuste. Popirna industrija. V popirnicah so dopusti redki, pogostni so pa v knjigoveški obrti, v kateri je uveden v 256 obratih dopust. Industrija usnja. Dopust je običajen le v industriji gumija. Lesna industrija. Dopust dovoljujejo le nekatere de-lovršbe. Življenske potrebščine. Delavci so do leta 1911 s 536 tarifnimi pogodbami za 1237 obratov za 44.744 delavcev dosegli plačane dopuste, ki so se leta 1912 raztegnili na 1458 obratom z 51.614 delavci. Pekom zagotavlja 110 tarifnih pogodb dopuste. Poligrafična obrt. Med 61.081 črkostavci jih je imelo pravico do dopusta 21.315. Dopust je v tej obrti osobito z ozirom na nevarnost zastrupljenja s svincem velevažen. Promet. Železničarji, poštni uslužbenci, brzojavni in telefonski delavci v državni službi imajo pravico do dopusta. Okno v svet. Delavska stanovanjska zadruga v Kolinu Ehrenfeld, katere člani so veči- noma krščanski delavci, je imela ob prometu 1,702.972 mark 20.030 čistega dobička. Članov je bilo 516. Lani so oddali članom 20 stanovanj in 20 hišic. Kako napreduje industrija v Avstraliji. V Avstraliji industrija zelo napreduje. Zo statistiki, ki so jo izdale avstralske oblasti, se je število tvornic od leta 1909 do leta 1911 pomnožilo od 13.197 na 14.528; število delavcev je pa v tem času poskočilo od 266.418 na 311.772. Vrednost izdelanih proizvodov je poskočila od 107 na 133 milijonov funtov šterlingov; plače so se istočasno dvignile od 21 milijonov funtov šterl;ngov leta 1909 na 27% milijona leta 1911. Po našem denarju je zaslužil industrijski delavec povprečno 1. 1909 1938 K, leta 1911 pa 2159 K. Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj, — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk »Katoliške tiskarne“. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Tovarne za asbestškrilj „ZENIT" družba z om. zav. M.Of. Žumbsrk dobavljajo najboljši in najcenejši krouskl materijal Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 'V 1 v fY ji 7IIIFHT mmi r' M (T H« UlUuItl, Prešernova ulica priporoča svojo 'O veliko zalogo čevljev do- IT :: mačega izdelka :: i ffi ~z/ \\ r Solidno izdelane dežnike in solnčnike priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch, ÄÄ N 5 5 H u Z\\____/zi Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mmnl ljubljhnh 1 ■ UlCl Jul Mestni trg 18. Trgovina z modnim in droimim Ulagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. SVedtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. j o Pozor, slovenska delavska društva! 1011 Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene najnižje. H Postrežba poštena in zanesljiva. a Razširile id dMm Paše glasilo ,Našo Moč‘. — 80 77 — koncesije ravnati po predpisih tega zakona in predložiti tekom štirih tednov političnemu deželnemu oblastvu v odobrenje v § 21 e omenjeni opravilni red. O vodstvu knjig v koncesioniranih posredovalnicah za službe in o policijski kontroli teh določa ukaz trgovinskega ministra z dne 6. avgusta 1907, drž. zak. št. 197, sledeče: § 1. Vsak imetnik koncesioniranega obrta za posredovanje služb in mest je dolžan o vseh posredovalnih opravilih voditi opravilno knjigo. Opravilna knjiga mora vseskozi imeti odšteviljene strani in obrtno oblastvo naj jo revidira. Opravilna knjiga naj ima naslednje razpredele: a) tekočo številko; b) vrsto (kategorijo iskanega ali ponujanega mesta, oziroma delovnega mesta; c) zahtevano in ponujano mezdo; d) ime, posel in adreso njega, ki ponuja službeno ali delovno hiesto; e) ime, posel, starost in adreso njega, ki išče službeno ali de-tovno mesto; f) povedbo izkaznih listin njega, ki išče službeno ali delovno %esto (delovno knjižico, služno izpričevalo, poselsko knjigo, domovinski list, popotno poverilo itd.); g) natančno povedbo namenišča njega, ki ga je namestiti; h) datum povpraševanja in vplačane vpisne pristojbine; i) datum sklenjenega odkazanega službenega, oziroma delovnega razmerja, in pa položeno posredovalnine; k) opombni razpredel. pet let počenši od datuma ratno zahtevo pokazati or za ženske, katere tisti dan, svojega^žM®*1^ omenieno opravilno knjigo, niso še izpolnile 24. leta tudi še v n mora obrtni podjetnik razen v tej opravilni knjigi seznamek ieSebnem seznamku neprestano v razvidnosti imeti; v ta datkov vnisatwZ,e?-T § 1- za občo opravilno knjigo predpisanih po-morebiti varstvo 1 lme bivališče staršev, oziroma varuhov, in pa organom obrtnih10 dotičhe ženske. Te seznamke je razen organom cesarskili vsakokratno zahtevo pokazati tudi opravniknm poiJciiskih oblastev in pa primerno poverjenim zasebnih ljudomilih društev in družb, katere ce- § 21. Tiskarski obrti. Obrti, navedeni v § 15., točki 1. se smejo praviloma ustanavljati samo v takih krajih, kjer ima svoj sedež politično okrajno ali cesarsko policijsko oblastvo. Vendar to določilo ne velja za trgovino, ki se bavi edino le s šolskimi knjigami in molitveniki, koledarji in podobami svetnikov. Koncesijo za trgovino, ki se bavi izključno s šolskimi knjigami, molitveniki, koledarji in podobami svetnikov, podeljuje obrtno oblastvo prva instance. V koliko se morejo v prejšnjem odstavku navedeni tiskarski izdelki prodajati brez koncesije, ki dovoljuje prodajo tiskarskih izdelkov sploh ali pa omejeno trgovino s temi tiskarskimi izdelki, to določa tiskovni zakon. Za trgovino s tiskarskimi izdelki, ki imajo namen služiti zgolj potrebam obrta in prometa ali domačega ali družabnega življenja in se ne morejo smatrati za umetniške izdelke (šolski zvezki, ceniki, razglednice, karte za voščila, najemniška naznanila, golice za račune in razdelitev šolskih ur, pisanke, kontokorentni računi, pri-lepki za knjige in zvezke, modelirne pole in pole za poslikanjte* od-snemalne podobice, predloge za izrezače, pole za voščila, tiskovine za industrijske in pisarniške namene in druge) sploh ni potreba koncesije, temveč tako trgovino je prijaviti kot svoboden obrt. Kateri obrti se imenujejo tiskarski, o tem glej § 15., točko 1. O samozaložbeni pravici glej razglasilni patent k obrtnemu redu, člen V., črko c. Politično deželno oblastvo more dovoljevati prodajo periodičnih tiskovin. Določenim osebam pa more za določen okraj, in sicer do preklica dovoliti tudi varnostno oblastvo dotičnega kraja, da smej prodajati šolske knjige, koledarje, podobice svetnikov, molitve in molitvenike. (§ 3. tiskovnega zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 za 1863.) Dovoljenje za, prodajo periodičnih tiskovin se ne sme odreči tistemu, ki je po določbah obrtnega reda upravičen za samostojno izvrševanje kakšnega svobodnega obrta. Dovoljenje velja za prostor, kateri je odločen za prodajanje in ki se mora naznaniti oblastvu, in za vse naznanjene tuzemske periodične tiskovine. Preklicati se more dovoljenje samo iz takih vzrokov, vsled katerih more oblastvo po obrtnem redu odvzeti pravico za izvrševanje svobodnih ohrtov. (§ 2. zakona z dne 9. julija 1894, drž. zak. št. 161.) Za trgovino z razglednicami ni potreba koncesije, v kolikor se Gričar & Helač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladni čaj-zajtrk! Krf! fe^r‘rn?m^o\^ve0k^nka^rs^dSvae’ ptjč sladiti čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mfirl ie vedn0 bolj priljubljen. Povsod */4 kg zavoj 60 vin. lllULS Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7flvQiriiil kam e Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, LUrd V JI# ■ Josef städterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. f^Zcđni/tt «v c&m&riJto "pjCateri telijo stebru, po coni in — *ten&sl/itxrpotovali na/so obrnejo pSirnonJ^i/fmetelZa tiyCblcSvorsAe ulico20. 'CPtjasnila dtyb.sobmpIctino. % FR. P. ZAJEC, MÄ ----Izprašani optik.------- Zalagafelj e. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Naj večji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo 1 n at a n -čno po naročilu I inzdravni-I ških predpisih. — Nadalje priporo-' čam svo- i jo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v s\oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cen j. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik. Kk«,,Prikroni“Mr.Ph.ni)lMC Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Bibje olje, stealenica l krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. ^iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit2 = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: Š j BIOGLOBIN j 1 Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | = Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. | I V steklenicah po K 3’50 in K 2'— v vsaki I = lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: | I M= R. Sušnik ( I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. niiiitiminiiimiiiiiiiimiiiiMiHiniiiiiiiMimiNiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimfÜ Edina in najhraiša linija u Amerika! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre V New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni &MCenasaPm00 ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“ Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov ----- Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = Haiboliša. naisigiirneiSa prilika za štedenie! Liudskn Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki in njene rezerve po 650.000 kron temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 3| 0 |4 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Načelstvo. — 78 — te razglednice, služeče potrebam prometa in družabnega življenja, ne predstavljajo kot umetniški izdelki. (Upr. sod., 16. februarja 1899, št. 4635)c. Za trgovino s posameznimi tiskarskimi izdelki, ki imajo namen služiti potrebam obrta in prometa ali domačega in družabnega življenja, ni potreba koncesije, kakoršno zahteva § 15., točka 1. Taki izdelki so n. pr. šolski zvezki, ceniki, voščila, naznanila oddati se imajočih stanovanj, vzorci za računanje, razdelitev ur, bilježnice, vpisniki za tekoče račune, prilepki za knjige in zvezke, modelirske in kolorirske pole, vzorci za taka dela, ki se izvršujejo s tenkimi žagicami, tiskovine za odvetnike, notarje i. dr. Ako trgovine z omenjenimi tiskarskimi izdelki ne izvršujejo obrtniki, kateri potrebujejo po § 15., točka 1., koncesije, treba jo je prijaviti po predpisih za vse svobodne obrte. (§§ 11. do 13. o. r.) (Min. naredba 3. avg. 1890, drž. zak. št. 160.) Semanji branjevci (fieranti) sploh ne smejo trgovati s knjigami, podobami in tiskarskimi izdelki; na semnjih pa jih smejo prodajati le tedaj, ako imajo poleg obrtnega lista za tako branjarijo tudi dotično koncesijo za trgovino s tiskarskimi izdelki. (Ukaz. min. za notranje stvari, 10. sept. 1874, št. 13.310.) Prošnje za dovoljenje za prodajanje periodičnih tiskovin, oziroma šolskih knjig, koledarjev, podobic svetnikov, molitev in molitvenikov morajo biti kolekovane s kolekom za 2 K in od oblastva izdane licence za prodajanje omenjenih predmetov istotako s kolekom za 2 K za polo. § 21 a. Obrtno posredovanje služb in mest. Obrtoma obratovano posredovanje služb in mest je koncesioni-ran obrt brez razločka mest in služb, katere je posredovati. Kdor hoče pričeti ta obrt, mora izpolniti za samostojno obrto-vanjie sploh predpisane pogoje (§§ 2. do 10.) in vrhtega se zahteva zadostna splošna omika, zanesljivost z ozirom na obrt in primerna obratovalnica. Pri podelitvi koncesije se je vrhtega ozirati na krajevne razmere; podelitev je tudi od tega odvisna, da s stališča varnostne, zdravstvene in nravnostne policije ni zaprek proti nameravanemu obrtovanju. Presojajo krajevne razmere se je zlasti tudi primerno ozirati na to, ali in v koliko so v občini že zadostno poskrbeli za posredovanje služb in mest sama država, dežela, okraj, občina ali društva' — 79 — v ta namen naj se ti zavodi zaslišijo, preden se podeli koncesija. Ako se koncesija podeli navzlic ugovoru zaslišanih zavodov, imajo ti zavodi tekom 14 dni po obvestitvi pravico priziva z odloživno močjo. Koncesija se more podeliti tudi do preklica. Trgovinski minister, sporazumno z ministrom za notranje stvari more ukazoma izdati še obširnejša določila, kako se dobi koncesija za posredovanje služb in mest posameznih kategorij. § 21 b. Koncesije se morejo podeliti za posredovanje služb in mest sploh ali pa omejiti zlasti na določene vrste služb in mest. § 21 c. Da se more posredovanje služb in mest izvrševati obenem z drugim obrtom po isti osebi ali v istem prostoru, to je dovoljeno samo s posebnim odobrenjem političnega deželnega oblastva. Tistim, ki imajo koncesijo za ta obrt, toda ne pravice prenočevati tujce (§ 16, lit. a), je prepovedano, prenočevati tuje ženske, ki iščejo dela. § 21 d. Obrt posredovanja služb in mest mora izvrševati imetnik koncesije praviloma osebno. Dopustno ni, dajati tak obrt v zakup. Nasproti pa more politično deželno oblastvo iz važnih razlogov dovoliti, da izvršuje obrt kak namestnik. § 21 e. Vsak prosilec za obrt posredovanja služb in mest mora obenem s prošnjo predložiti oblastvu, ki podeljuje kocesijo, opravilni red, v katerem mora biti natančno določeno, kakšne pristojbine in pogoje bo zahteval imetnik obrta v svojem poslovanju. Imetniku koncesije je prepovedano, dajati ali prejemati predujme ali sprejemati kavcije za mesta, ki jih on posreduje. Opravilni red naj se nabije v obratovalnici. Vsako izpremembo opravilnega reda mora poprej odobriti politično deželno oblastvo. Imetniki koncesij so dolžni dajati na zahtevo obrtnega oblastva glede svojega opravilnega obrata podatke, ki so potrebni za statistiko javnih izkazov o delu. § 21 f. Tisti, ki so že poprejšnjih predpisih v redu dobili dovoljenje za posredovanje služb in mest, se morajo ob nadaljnjem izvrševanju te