Navada© Din 1'—y ob nedeljah Din 1'^ .TABOR* ^*i*TOki*^o"Sr* DKiclic in pr*in --»»•, .£>*• ■&!«£». »P v;v s£. TOSKIilb'iTiSiba v isMC Knjižnica liceja Naro?* mm I MARIBOR. Leto: V. Fosanjezsse številka« Nabadat# Bin 1*—, ob nedeljah Din 1*50.. UREDNIŠTVO «o *abej* v Muri* Wva, Jurčič*** d. «t ^ L »nd-istropjč*. Telefon Ivterur^ St 27&» UPIRAVA *• «nfca|* * Jvrcičevi alid St. A pritJiSfc, H*raw>. Telo-fon it 2t — SHS j>oSb»bk»vat «*&» ttev. fUST. M* *«ročjl« bere* cfc**rj* •© no ~" Rn)rxyp.'j& m on maajjo itiilrtitiiifi KrimwfTmb!5gž*a^ aa^scapiHKimjegažre^^ \mtimm i.mmikhii »mi—»uMOTirmrrni a ©mri « iiv——nčnni ■»—■■Tiim—i« m —■- ■ ■■■■-— -—"TTITirvi Maribor, nedelja 27. januarja 1924. V Številka: 23. MHHflHHHOZ WIB|WWWBWBHW8WB^WBWWWB^HHWBB|^WCTBBHMPBWBBB|roiro Pred polomom abstinenčna politike. Maribor, 25. januarja. Pripravljajo se dogodki, ki bi lahko bili senzacijonalni, če jih ne bi že zdavnaj pričakoval jvsak razumno misleč poznavalec naših političnih razmer. Radi-čevci gredo v parlament v Beograd! Človeku, ki se ni udajal sugestijam blo-kaškega Zagreba, Je bilo že izpočetkrT jasno kakor na dlani, da bo razvoj političnih razmer v naši državi prejalislej dokazal jalovost hrvatske abstinence-Zmaga je bila že izpočetka zagotovljena onim, ki so delali na realnih tleh. Niti za hip ni bilo povoda za resni dvom, ali se bo ta država držala ali ne. Le od zagrenjenosti ali od mržnje zmedena misel se je lahko bavila s političnimi fantazmago-rijami Radiča in njegovih pristašev. Danes vidimo, da stoji politika memorandumov, republike, mednarodne intervencije itd. pred popolnim polomom- Pogodba, ki je bila sklenjena med Italijo In Jugoslavijo, je spravila Radiča in njegove trabante iz ravnotežja. Začeli so se vrteti okoli popolnoma novih osi. Zdaj »videvajo, da je bila njihova dosedanja taktika od kraja do konca zgrešena. Držav-nopravna abstinenca bi imela pomen le tedaj, če bi obstojala možnost, da bi sc ustanovila lirvatska republika nelegalnim potem, tj. z revolucijo ali z oboroženo intervencijo močnejše države. Radič je to tudi upal. V tem tiči .vsa zmota njegove taktike. Zato je neprestano tipal okoli inozemstva, zato je pisal memorandume, v katerih ni niti priznaval kraljevine SHS, zategadelj sc je končno napotil v inozemstvo. Zdaj, ko se je tudi tu razočaral in ko mu je zadala naša največja nasprotnica Italija neusmiljeni udarec, zdaj mu zopet prihajajo »lucida interval-la«. Po petih letih, ko si je velesrbski režim priboril polno oblast v državi, u-Videva, da bi bilo treba iti v Beograd in zrušiti vlado, ki ni izpolnila Markovega protokola! Zadnji »Slobodni dom« prinaša po o-bičajni pesmi na čast Radiču — »velikemu sinu hrvatskog roda i domovine« — Radičev članek- »Pašičevu^arcelatorsku Vladu treba srušiti«. »Parčelacijo« Hrvatske je treba preprečiti in Pašičev.o Vlado vreči — sklepa Radič. V to svrlio naj se sporazumejo hrvatsko-sfovensko federalistični blok, demokrati f srbski zetnljoradnikl. On, ki je tolikokrat izjavil, da ne gre v Beograd, temveč mora Beograd k njemu — v Zagreb, da sc določijo meje med hrvatsko republiko in srbsko kraljevino, on sedaj svetuje, da naj se »hrvatsko narodno zastopstvo« napoti v Beograd in zruši tisto vlado, tisti režim, ki mu je bil on sam za botra in čigar krstni list (»Markov protokol«) je •Radič sam podpisal. Takozvana parcelacija ni nič drugega kot dosledna izvedba osnovnega državnega zakona — ustave! Kaj pa je delal Radie takrat, ko je imel moč in možnost, da vpliva na ustavo, da sodeluje t>ri izgraditvi državnopravne in upravne oblike naše države?! Vrtel je republikansko lajno, vbrizgaval brvatskim masam opij nekake »mirotvorne j čovječan-ske republike« 5n čakal dogodkov, ki bi omogočili, da bi se premaknile tudi meje »medjunarodno priznatog područja«-Danes priznava v svojih izjavah, da se niti v Afriki ne izpreminjajo meje, kaj šele pri nas! Če ne bi bilo Radičeve bedaste politike, bi Hrvatje v veliko .večji meri participlrali pri izgradnji naše državne stavbe in b! si v teh petih tctili priborili veliko več, nego jim more dati Radič po svoji polomiji v inozemstvu! Pred nekaj dnevi smo komentirali Radičevo izjavo dopisniku milanskega »Sccola« Attilu Tamari, znanem sov.raž- Francosko posojilo v narodni skupščini. • Zahteva po par- reparacijami samimi ni mogoče popraviti vse škode, povzročene vsled Vojnih razmer. Del tega posojila je namenjen za obnovo opustošenih pokrajin in nabavo prometnih sredstev, ostanek pa za obo-roženje armade. Pogoji so ugodni. Pogodba traja 10 let. Za kritje zadostujejo prebitki pri monopolu in carini. Govorili so na to še posl- Lazič ter demokrat Marinkovič, ki je naglasil francosko-jugo-slovensko prijateljstvo, toda ostro kritiziral način in postopanje vlade pri najetju tega posjila. Zahteval je kontrolo parlamenta nad uporabo posojila. H koncu je govoril še vojni minister, general Pešič, ki je orisal stanje naše armade in po-vdarjal potrebo izpopolnitve naše vojne opreme. Pri poimenskem glasovanju jc bil zakon nato v generalni debati s 103 proti 61 glasovom sprejet, Zakon v generalni debati sprejet. — Ostra kritika opozicije. Iamentarni kontroli. BEOGRAD, 27. jan. (Izvirno.) Današnjo sejo narodne skupščine je o tvoril predsednik ob 9-50. Od zunanjega ministra predloženi zakoniki predlog o medsebojni juridični podpori med našo kraljevino in Poljsko je bil izročen posebnemu odseku v pretres. Zahteva pavosod-nega ministra po izročitvi Radiča in dr. Mačcka sc je odkazala imunitetnemu odboru- Minister trgovine dr. Kojič je odgovarjal na vprašanje poslanca Hoh-njeca v zadevi komisije za študij izvozne trgovine z Avstrijo. O tem vprašanju se je razvila ostra debata, ,v katero so po-segil številni govorniki. Po prehodu na dnevni red je prečital poslance Šečcrov. kot manjšinski poročevalec izjavo glede 300-miIijonskega posojila. Za njim je govoril finančni minister dr. Stojadjnovič, ki je v obširnem ekspozeju utemeljeval potrebo tega posojila, češ, da z nemškimi Dr. Korošec m Spah© v Zagrebu. ■ *!» Pogaiaiija z Radičevci. — Bojevita Koroščeva irtiava proti Italiji, i ; jp 'Beograd, 26. januarja. Na brzojav- radikalno vlado. V tej zadevi je baje ni poaiv načelstva IIRSS sta danes od- najbolj neizprosen dr. Korošec, ki je potovala v Zagreb dr. Korošec in dr. proglasil najodločnejši boj zoper ta spo-Spaho, da prisostvujeta jutrišnji seji razum'. V tem smislu je podal dr. Koro-načelstva HESS. Ker V povabilu ni na- šee tudi izjave dopisniku fašistovskega voden dnevni red, prevladuje v opozici- »Corriero Italiano«, in! pravi med dru-jonalnih krogih mnenje, da bo prišlo v gim: Zaenkrat smo še mali in, slabi iri HESS do važnega preokreta. Ni izklju- bom, morali morda 30 let ostati v za-čenu možnost, da pridejo Radičevi po- vezuištvu z Italijo. Toda v doglednem stanci v parlament. Klerikalni in musli- času bomo postali mogočni -iti naši konji imunski klub sta imela danes seje, na bodo pili vodo iz Tibera. Značilno pa je, katerih se je razpravljalo samo o poto- da je pravosodni minister dr. Perič tavanju obeh kluibovih načelnikov v Za- ko j, ko je prišla vest, da nameravajo greb. Na obeh straneh' so je pustilo na- Radičevci priti v parlament, zahteval čelnikoma popolnoma proste roke. O izročitev Radiča in dr, Mačeta radi ve-povabilu sta bila obveščena predsednik leizdaje dni špijonaže. demokratske stranke Ljuba Davidovič Glede opozicijonalnega bloka sta in predsednik zemljoradniške stranke imela včeraj sestanek dr. Korošec ih La-Vojo Lazič, ki pričakujeta za opozicijo- zič; katerega je dr. Korošec obvestil o nalni blok ugoden preokret pri HESS. pogojih za vstop v opozicijonalni blok. V: političnih krogih vlada mnenje, da Zemljoradniški klub je imel na to sejo, je vzrok nepričakovanemu preokreta' pri n akateri je Lazič poročal o dr. Koro-Radičevcih iskati v reškem! sporazum«, ščevemi obvestilu. Dr. Korošec in1 dr. Pri ratifikaciji tega sporazuma v par- Spaho se vrneta bržkone v pondeljek laroentu bodo Radičevci bržkone skupno zvečer vt Beograd, z opozicijonalni m! iblokoitt strmoglavili' v SMRT BIVŠEGA PREDSEDNIKA RU- PRIČETEK OLIMPIJSKIH IGER. SKE DUME. Chamouix, 26. jan. Tukaj so danes Boograd, 25. jan. Danes je v VrŠcu pričele ob številni udeležb! delegatov in umrl bivši predsednik ruske Dume Rod- tekmovalcev, iz cele Evrope olimpijske zianko, ki jc živel pri nas kot begunec, jgre. , nifcu Slovanov. Trt jc Radič grozit z revolucijo m se ikjavil za samostojno hrvatsko državo. V »Slob.. domu« je potom izrecno potrdil, da jc izjava v glavnem točno reproducirana. Brž ko je izvedel za pogodbo z Italijo, ga jo postalo sram veleizdajalske izjave in je naglasil potrebo »sporazuma z Beogradom«. V tem oziru je značilen interview, ki ga je dal te dni dopisniku beograjske »Pravde«, Tu pra-vi; »Mi tražimo sporazum, jer ne želimo, da hrvatsko pitanje postane internacionalno, nego čisto naše unutarnje, kojc treba da sc riješi samo sporazumom. Samo jedan boiestau možak može biti pro-tiv! Tražiti intervenciji! strarni, to znači da bi morali tražiti intervencijo onih, kojirna je u interesu, da nas razdvoje i koji iz toga žele izvuči korist na našit zajedničku štetu-« To pravi Radič potem ko nT tniniTo niti inesec dni po razgovoru s Attilo Tarnanjem! V vseh svojih londonskih pis-tiiih Jc podCriaviti. modna ro dni- značaj, hto vatskega vprašanja in na to zgrešeno tezo naslanja! .vso svojo politiko, zdaj pa izreka nazore, ki smo jih mi — pri staši narodnega in državnega jedinstva — izpovedali že neštetokrat. Kaj vraga išče Radi« v inozemstvu, če je hrvatsko vprašanje »naše unutarnje, koje treba da se riješi samo sporazumom«? Radič je v svojem »lucida inlcrvalla« izpovedal resnico: »Santo ledan bolestan možak može biti protiv!« človek, ki daje tako zmedene izjave in ki tolikokrat menja svoje nazore, da mu ne more nih če več zaupati,- tak človek mora imeti »bolestan možak«. Po petih lotili neprestane in sistematične sabotaže državne enotnostjl pride »voditelj Hrvatov« do spoznanja, da lahko le norec ali izdajalec išče zunanjo pomoč v našem notranjem sporu! Polom abstinenčne politike Te tedaj popoln. Radič jc napovedal svoio kapitulacijo, če sc ga jutri žc zopet ne leti »neyt rajno-rop ub 1 i k n n 5 k a« blaznost. [ <-*! |—4 ŠVICARSKI ZVEZNI SVET PROTI ] FRANCIJI. Bern, 26. jan. Zvezni svet se je na! svoji včerajšnji seji bavil s položajem, nastalim po noti francoske vlade glede francoske cone. Potrjen je bil prvotni sklep, da jc v sedanjem stanju vsaka obnova pogajanj nemogoča- Ta nemožnosfi bo trajala vse dotlej, dokler bo francoska vlada vprašanje cone spravljala vi zvezo s politiko. Če bo francoska vlada končno odklonila tudi razsodišče, bo švicarski zvezni svet prisiljen, poseči po vseh razpoložljivih sredstvih, da zaščiti interese Švice. V tern slučaju nastane vprašanje, ali ostane člen 435 mirovne pogodbe o obmejnih conah še nadalje v veljavi, ali pa se sploh odpravi, kar bi pomenilo prvo revizijo versaillske mirovne pogodbe. ’\ Nov zastopnik Anglije v Zvezi narodov. PRED OBNOVO ANGLEŠKO-RUSKIft ODNOŠAJEV. ,j i London, 26. jan. »Evening Standard«! poroča, da je bila pod vodstvom 0’Gra-dija odposlana v Moskvo posebna komi« sija, ki ima nalog, da obnovi angleško-« j ruske odnošaje. d! NOVA POLJSKA VALUTNA ENOTA! i Varšava, 26. jan.: Glasom posebne naredbe se uvede na Poljskem kot va«!; lutna enota poljski goldinar, zlat kovan i denar, ki vsebuje 0.931 čistega zlata- »j Razdeljen bo na l0o grošev. Kovali sej bodo zlatniki po 150, 20, 10 in 5 goldinarjev ter srebrniki po 5, 2, 1 in 0.50 goldi- j narjev, niklast drobiž po 20 in 10 grošev! j in bronasti drobiž po 5, 2 in 1 groš- ^3; SPOPADI V FRANCOSKEM EARLA-1 MENTU. . . Pariz, 26. jan. (Izvirno-) Zbornica jel; včeraj nadaljevala debato o davčnih za-j konskih predlogih. Tekom debate, pri ka-j teri so se tehnična vprašanja vedno bolj mešala s političnimi, je prišlo do ostre-1 ga nastopa med ministrskim predseduj-! kom Poincarcjem in nekaterimi poslancu Končno je Poincare pozval zbornico, najtj se debata odgodi do jutri. Predlog jc bif sprejet z 453 proti 110 glasovom. London, 26. jan. Mesto Lord Cccilai, bo postal zastopnik Anglije m Zvezi na- rodov, Lord Pannorc,______ Notrapie dolarsko posojilo' na Poljskem«' Varšava, 26. jan. Ministrski svef jd; sklonil, da se predloži predsedniku re-. publike zakon o prisilnem 5 odstotnem! notranjem dolarskem posojilu v skupni višini 5 milijonov dolarjev. Obligacija' bodo izpostavljene za dve let* in se lahko kupijo samo z inozemskimi valutami in devizami- •;,!! Ib nove angleške vlade,1 ’ ' ‘ j L o rt d o n, 25. Jan1. (Izv.) Vlada Jc včeraj sklenila osnovati v svrbn hovegal1 delovnega sistema pcselben cžji odbori ki so bo pečal z vsemi notranJepolitioni« nri problemi. Končni sklep o vseh1 zadevah. ki jih bo pretresal ta odbor, ostane pridržan vladi. S teni bo vladi dana) ■možnost, da se bavi z vsoani političnimi problemi. , (J: Grof Bethleri v Pariza. L o nd op, 25. jam Madžarski jmfilsM) zmianjih' zadev, grof Bethlen1 je včoi^jj j odpotoval y Pariz. • ., -O— 'j borza. Čarih, 28. januarja, (Izv',) Sklepal tečaj. Pariz 25.95, Beograd 6.65, Londoif ! 24.49, Praga 16.80, Mijafll 25.10, Newyork' 580, Dunaj 0.00S14. .'SftaS Si »T A B O K« -V, Mariboru, 'chie ,27. .januarja 1024. Vsem cenj. naročnikom „Tabora“! g 1. februarjem t!. I,- stroški za izdajanje listov, rastejo j Iz teli razlogov jc primorana tudi u-'SSeprcstano v ogromno višine. Zato sO|Prava našega lista že vsi drugi časopisi bili primorani dvigniti naročnino iri staSejo danes! , . , , . ... t> ( dvigniti naročnino m stane oa taki at zagrebški dnevniki po 30 T> mesečno, ljubljanski pa po 20 D. * naprej »TABOR« . mesečno po pošti 13 ‘im-> na dom dostavljen v Mariboru, 19 Bin., pa izkaznice 18 za inozemstvo 26 Bin. »NARODNI L1ST< 4 (četrtkova štev. »Tabora«): 6 Din., 8 Din., 16 Bii!., 32 Din. mesečno četrtletno polletno celoletno V podrobni prodaji: posamezna številka po 1 Din., četrtkova iri nedeljska številka po 2 D. " Vkljub' teS&t nujno potrebnemu zvi-jnega slovenskega dnevnika v obmejnem šariju naročnine ostane »Tabor« še ved- Mariboru, da pridobivajo Kove naroc-th» riajceriejši slovenski dnevnik, zato nike. 'ZL** «. M uvidijo potrebo «H-I UPRAVA .TABORA«. ministri radi oddajanja cigaret za »repre-zentacijo«. * Avstrijska nesramnost. V seji avstr, narodne skupščine 25. tm. so poslanci Politične vesti. C- * Pašič in Ninčič sta .v petek krog poldneva prispela .v Rim. Pričakoval jih je Mussolini z drugimi mogočniki- Kara-'ibinijerji so tvorili častno stražo. Popol-iidne sta obiskala jugoslov. poslaništvo, 'pozneje sta imela v palači Chigi politične razgovore z Mussolinijem in senatorjem Contarinijem. Zvečer je bil v, kraljevi palači dvorni obed- Danes v soboto ‘bo sporazum podpisan. ; * Kako so nas Lahi opeharili? Trža- :ški »Piccolo« prinaša vest, da Jugoslavija pač dobi Baroš, da pa no bo smela ■ tam zgradiit pristanišča in da sc ji zato Ida v zakup del roškega pristanišča. Jugoslovanski promet sc bo vršil preko le-“iškega pristanišča. Glavni c?lj pogodba je, da si Italija zasigura Jugoslavijo kot razpečeval išče za svoje industrijske iz-ddelke . * Novi podpredsednik narodne skupščine. V seji narodne skupščine 25. tm. ■■je bil izvoljen z glasovi radikalcev, dže-hmijeta in Nemcev za II. podpredsednika, (radikal Miljutin Dragovič. Opozicija jo i oddala prazne glasovnice. V seji je pri-j j šlo do burne razprave med opozicijo in j jjgnotus: i Zapiski o zvezdah. t”” V Tolstojevem romanu »Vojna in ‘mir« obleži knez Andrej ranjen na bojišču. Odvršela je bojna nevihta, minuli so trenutku strahotne napetosti, blazno-'sti in groze, ko so ubeglc vse misli in sc (.poskrila vsa čustva, da se jc razmahnil 'najsilnejši instinkt, oče vseli strasti in :yseh spoznanj: instinkt življenja. Kne/, ‘os, ki se okoli nje vrti svet človekovega ■Andrej občuti najprej samega sebe; to jc '■življenja-. Trenutek zatem pa ugleda 6visoko Pridi seboj -daljno, brezmejno nebo«. Ugleda zvezde in oblake. In' občuti peko novo čustvo, ki ga doslej ni poznal. »Zffikaj nisem že poprej opazil teh ‘ ibreabrežnih daljavi Kako sem) srečen, da Isemi jih’ odkril po tolikem času! Da, vse ■drugo jc praznota, vse drugo je pre-! vara....« Knez Andrej so kasneje vrne v vsak-! danjo življenje. Živi v običajnem ozračju, se hrani, veseli, žalosti in ne more ■ »ven iz sebe«. Kadarkoli pa pogleda zve-*dc in neskončno nebe-sje,' občuti nckul. strah, občudovanje, združeno s tiho radostjo. Koliko časa je pač moral živeti — in še kako živeti! — da je ugledal nad •zaprašeno, metno atmosfero človekovega življenja brezmejno nebo z zvezdami. Ali ni večina ljudi kakor Tolstojev knez Andrej? Živimo, mislimo, čustvujemo, delamo, borimo in so pehamo v zemeljskih mravljiščih. Gradimo hiše in jih podiramo. Izpre-mirijamb zemeljsko .povtrširio, (Vrtamo Galler in tovariši stavili vprašanje radi preganjanja nemških manjšin v Jugoslaviji- Pozivajo vlado, naj zajamči nemškim manjšinam pravice za izvrševanje kulturnih, nacionalnih in gospodarskih nalog. Avstrijsko-nemška nesramnost jc zopet začela dobivati greben. Ga bo treba malo odkrhniti. Stamhulifskif. id V zadnjem zvezku praške »Volji Ru-sii« objavlja znani ruski publicist VI. Lebedjev zelo zanimive osebne spomine na Stambulijskega, pri katerem jč živel kratko pred njegovo smrtjo kot gost. Stambulijskij je bil po pripovedovanju Lebedjeva močna, vseskozi markantna osebnost, kateri vzlic raznim slabostim ni mogoče odreči velikih vrlin. Značilno je, da jc Stambulijskij govoril o svoji smrti kot o neizogibnem dogodku, ki nanj ne bo treba dolgo čakati. Pričakoval ga je stoično mirno- Izjavil pa je, da ga bodo drugi nadomestili- Poslal je potez na zemljevidu. Celi rodovi žive za iluzijo, ki v naslednjih stoletjih ugasne, dasi je požrla, neizmerno človeških življenj, krvi in solza. Štiri .ali pet tisočletij opazujemo Sfingo, ne da bi opazili k a. j več kot njen' porogljiv smehljaj. — Verski, socialni in politični boji, ki zahtevajo neskončno fizičnih in duševnih energij in ki pomandrajo milijone človeških življenj, željnih sveta in solnca, so !o slabotno vrvenje v nevelikem mravljišču. Kdor no hi mislil s človeškimi možgani in bi opazoval z viška zgodovino človeštva, bi videl po priliki to, kar vidimo ljudje v veiikem mravljišču. Mravlje begajo semintja, plezajo na drevje, isccjo hrano, grade mravljišča, da, vodijo tudi vojne in pokapajo mrliče. Kako nezanimiva stvar! Večno eno in isto. človek se sicer že dviga v višave, njegove hiše mole v oblake, njegovi stroji so zasužnjili prirod-tfe sile. Velik je človek, a le pred samim seboj in prod idealnim malikom, ki ga neprestano oblikuje iz zmesi mrtvih’ in živih ljudi -- pred človeštvom. V dogajanju vesoljstva pa je usoda enega planeta le epizoda, ki bi enaka bitja na katerem drugem planetu zanimala toliko kot nas na pr. katastrofa v daljnem vsemir.u. — Teda človek je že sam na sebi antropocentričen in geccentričen. Kako naj 'živi brez zavesti, da imajo njcgdva dejanja časovno in' prostorno vrednost? Zgodovino človeštva je pravzaprav ombgočila iznajdba časa hi prostora. — Kaj vse ne stke človeška domišljija-ča-rodejka iz teh varljivih niti? Kakšno neizmerno vrednost ima za nas nekaj desetletij življenja — čas, ki je izven človeške atmosfero docela brezponioni- v Prago Rajka Daskatova, da ne bo cb kritičnem času v. domovini, da pa bo vendarle blizu nje. Eden najvažnejših političnih ciljev mu .ic bilo zbiižanje z Jugoslavijo. Stambulijskij jc izjavil dobesedno — Cc me tudi spravijo s sveta, bom zapustil domovini bogato dedščino, kakor je ni zapustil Bolgariji nihče drugi. Naša valuta stoji’ višje nego valuta zmagovitih držav Runumijc in Jugoslavije. V deželi napreduje kapital, kmet začenja čutiti blagostanje, kooperative (zadruge) rasto z elementarno močjo, nimamo analfabetov, reparacije so nam znižane, združitev z Jugoslavijo stoji pred durmi. Če ne bi bilo sramotnega zapeljevanja s strani rcakcijonarnih strank in Makedoncev, ki so za časa lau-sannske konference vprizorili vstajo v Čustendilu. bi nam bil že zagotovljen dostop k Egejskemu morju- Vse to jo zasluga naše politike, politike kmetov, politike ušivccv in norcev, kakor nam pravijo stare stranke. Dnevna kronika. — Razpisane službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje sledeča službena mesta: upravitelja v splošni bolnici v Mariboru, v javni bolnici v Brežicah ter v hiralnicah v Ptuju in na Vojniku. Pri splošni, bolnici v Celju jc razpisano mesto asistenta na kirurgičnem oddelku. — RadikaEski udarec preti trgovini in obrti v Sloveniji. Radikalsko herostrat-stvo je rodilo nov sad: izvršena je obsežna redukcija v rosortu trgovine in industrije v Sloveniji. Uničena je institucija obrtno-zadružnega nadzorništva v Celju in reduciran nadzornik g. Ignac Založnik, ukinjen je urad za pospeševanje obrti v Celju, reduciranih je 5 strokovnih učiteljev na puškarski šoli v Kranju in s tem šola urričena, reduciran jc naš glavni strokovnjak za keramiko g. Beran, reducirani so trije učitelji na trg. šoli v Celju (čop, Nudler in Peterlin), reducirana sta potovalna učitelja za čevljarstvo in krojaštvo, reducirana, sta mc-roizkusnika Trop v Mariboru m Erat v Ljutomeru itd- Že dosedaj jc bilo pospeševanje trgovine in industrije s strani države le malenkostno, sedaj je uničeno še.to. Da mora to radikalsko hero-stratstvo vzbuditi vihar protesta in odpora, jc naravno. Radikalija si sama plete vrv krog vratu. — Muzej kralja Petra Osvoboditelja. Ministrski svet jc sklenil, da odkupi .vilo na topčiderskem brdu, v_ kateri je urur kralj Peter in bo pretvoril vilo v muzej, ki bo nosil ime umrlega kralja. ga kroga človeštva, borba za prostor drugih 90° Vse jo zaprto v teni krogu. Da bi premagali čas, imamo kulturo, filozofijo, religijo; da pa bi premagali prostor, smo si ustvarili civilizacijo, tehniko, družbo, državo. To sta dva pola človeštva. In nad vsem efemernimi vrvenjem na zemeljski skorji, nad lahnim valovanjem življenja, ki poraja milijarde bitij, da jih milijardo uniči, nad vsem tem je trd bo, nepremično lc eno: neskončno, ‘brezbrežno neba »Vse drugo jo praznota, vse drugo jo prevara«. * Da, treba jc dolgo živeti, da človek spozna nebo. Embriologi trde, da nastajajoči človeški individij preide v materinem telesu skozi obliko onih prodnikov, ki so živeli davno pred nastopom bomo sapiensa. Lahko pa trdimo še več. Vsak nov človek gre tudi skozi faze kulturne zgodovino človeštva, ki jo preživlja prav od začetka. Ko si je otrok prisvojil abecedo, ima z-i sabo že dobršen kos poti. Spoznanja, duševni Loj i in prevare, ki ga čakajo na tej poti, je v neizmerno’ silnejšem obsegu preživelo vse človeštvo. Otrok opazuje svet z istimi pogledi, kakor ga je o-pazoval davni človek. Zanj .je priroda svet pravljic in namišljenih bitij. In kadar dorastc, ga zagrabi ves ustroj konvencij opal n ega družabnega življenja; le neznaten1 odstotek se toliko otme pred truščem in hruščem vsakdanjosti, da odkrije kakor Tolstojev knez Andrej veliko resnico o nebu. Če si prav predstavimo ogromne tež-keče, ki so spremljale razvoj človeške duševnosti iri ki zdaj spremljajo tudi duševni razvoj mladega človeškega iri- — Aretiran tat in goljuf. Orožništvu v Mislinjah sc je posrečilo že od lanskega leta od okrožnega sodišča v Mariboru radi tatvine in goljufije zasledovanega Josipa Krumpoka, rojenega 1. 1905 v Mariboru, pristojen v Št. Peter na Medvedovem selu, izslediti, aretirati in okrajnemu sodišču .v Slovenjgradcu oddati. — Goljufiv klatež. Po slovenjgraškem okraju sc zopet klati znani postopač 'Janez Klinčar, rodom iz Vitanja, ki je že več strank na ta način ogoljufal, da je navadni sladkor .vi malih zavojčkih po 5 Din. zavojček prodajal. Razočarani so kupci saharina gledali, ko so morali v, eno kavo za 50 D kupljenega sladkorja (saharina) dajati. Klinčar, kateri jo je še pravočasno pred roko pravice popihal .v, Nemško Avstrijo, je z onim Ključarjem identičen, kateri je lansko leto ukradel usmiljenki Navcršnik v Gor. Doliču ročno torbico in potem iz zaporov okrajnega sodišča v Slovenjgradcu pobegnil. — Kainenarovič pozdravlja Mussolinija. Upravni svet Jadranske banke v Trstu jc poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri ga pozdravlja kot odrešitelja Primorja. Brzojavko je podpisal tudi generalni ravnatelj Jadranske banke, jugo-slovcnski državljan g. Čira Kamcnaro-vič. Brez komentarja. — Slovenska kulturna društva v Jul. Krajini razpuščajo italijanski prefekti na podlagi starega avstrijskega zakona v istem času. ko jo sklenjena z Italijo •pogodba in sta Pašič in Ninčič odšla v Rim, da jo podpišeta. Vsi protesti proti razpuščanju so bili dozdaj brezuspešni. — Obisk čeških parlamentarcev v Beogradu. Češkoslovaški poslanik Še-ba je obvestil predsednika narodne skupščine Jovanoviča, da bodo češkoslovaški parlamentarci najbržo meseca maja poselili Beograd, da vrnejo lanski obisk naših p ar kune rit arcev. — Štiri novo prijave zoper Caruso. Kakor smo žo poročali, je bil čairuga po dovršenem zašli San) n izročen sodišču, ki nadaljuje preiskavo. 'Carusa prihaja pred sodnika v okovih, le roke ima proste. Čuvata ga po j eden ječar in' orožnik) Te dni so bile pri sodišču podane štiri nove prijave radi zločinov, ki jih 'je iz-vršil v. Slavoniji. Oškodovani so so ga tako bali, da si prej niti niso upali zadeve prijaviti oblastem. Pri teh ropih1 jo Čarnga « svojimi tovariši odnesel več 100.000 dinarjev. Oblasti so doslej zaprle 12 njegovih tovarišev, najnevarnejši pa je še vedno na prostorni in sc sprotno umika zasledovanju. Nekaj sc jih je prijavilo samih. dividlja, bomo razumeli, kaj pomeni čl« vekovo spoznanje o vesoljstvu. " v *• y- -gste v Navadili smo se, da gledamo ria nebo iz čisto sebičnosti. Zanima nas, kakšno vreme bo. Iri vendar bi moral biti pogled na nebo religiozen. Religiozen — teistu in ateistu, deistu in panteistu. —< Vzgon človeške misli v riadzemsko prostore jc krik' človeka - zmagovalca, ki jc prodrl na meje časa in prostora. Noč pod kupolo zvezdnega neba in' v molčanju temote jc molitvena ura pod. kupolo ogromnega svetišča. • Kant je zapisal krasote besedo, besede genija: »Dve stvari napolnjujeta duha z vedno novim vri rastočim1 občudovanjem in spoštovanjem, čim češčo iri stal-neje se misel ž njima peča: zvezdno nebo nad mano in nravni zakon v meni.« * i »Astronomija je kraljica; znanosti!« pravi njen veliki služabnik, C. Flamina-riori. Astronomija pa ni zgolj znanost, kakor zvezdno nebo ni lepo zgolj rai zve2damn.l1. Astronomija je tudi filozofija in poezija. Iz spoznanja o nebu iri vsemi ru ne izhajajo samo temelji svetovnega nazora, ampak tudi etične norme. Pogled na nebo ni štetje zvezd, marveč občutek lepote in skrivnosti. Nebo je lepšo brez teleskopov, skrivnostno pa) ostane tudi s teleskopi. Zvezde so bile že davnimi narodom) predmet občudovanja in vrelec religioznih' emocij. Stari svet jc združeval, ž njimi vse: spoznanje, lepoto, verstvo, človeško usodo, praktičen' interes. Moderen’človek pa jo domala že pozabil n ap j e in jih nadomestil z električnimi žarnicami. Vclentfest-ni oblakoderl so zakrili perspektiva V vseimr 1(k podi njeno skorjo in kiknjamh gore. ^Vojskujemo se, da sc izprornem .nekaj beri. Borba zg čas .tvori 90° zgodovin.hk 'I B O H5> 'SfraH o? — Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Nevesel je do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj ■% takih slabih dneh je pravi FellorjcvElza-fluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot .kos no et.i kum za ust a glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in’ bolj delujoči kakor francosko žganje! S pa-kovan j cm in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din.; 36 dvoj-patih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din. in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen V. Fcller, Stubiea donja. Elzatrg št. 201, Hrvatsko. — Samomor gimnazijalca radi nesrečne ljubezni. V torek zjutraj so našli v bližini Zemuna truplo sedmošolca tamoš-nje gimnazije Gjorgja Sedlarja, vse v krvi, zraven pa revolver. Ustrelil se je trikrat, dobro zadel je šele tretjič. Našli so pisma, iz katerih izhaja, da je šel y smrt radi neke učenke 3. razr. trg. akademije, v katero je bil zaljubljen. Pravijo, da je bil najlepši dečko v Zemunu- — Leningrad. Tako se bo po sklepu ipetrograjskega obč. sveta imenoval odslej Petrograd. — Senzacijonalen zločin v Londonu sc je zgodi! pred nekaj meseci in bil zaključen minoli četrtek pred tamošnjo poroto. Zakonska Katzmann, ki sta oba bila V službah, sta za svojo deco pred 4 leti najela odgojiteljico. Ta je otroke zelo ljubila. Pred 10 meseci pa se je rodilo še tretje dete in zakonca sta odločila, da mati ne pojde več v službo, ampak ostane pri deci. Starejša otroka sta to z velikim veseljem pozdravila, ne pa odgoji-teljica. Tako se je navadila dece in otroške sobe, da jo je smatrala takorekoč za svojo in je mislila, da mora deca pripadati samo njej- Vedno bolj se je razvijalo v njej ljubosumje na mater, iz ljubosumja pa končno mržnja. To je vedlo s časom do prepirov med materjo in odgojiteljico. Da se ohrani hišni mir, sta zakonca odgojiteljici odpovedala službo-Drugo jutro za tem pa sta našla svojo deco v sobi mrtvo, zadušeno s plinom, odgojiteljico pa brez zavesti. Pri porotni razpravi minoli četrtek je odgojitelji-ca slikala svoj obup radi odpovedi in svojo ljubezen do dece v tako silnih barvah. da se je ena porotnica onesvestila. Skušala je dokazati, da v silni ljubezni do dece ni vedela, kaj dela. Zdravniki so jo spoznali odgovorno za dejanje in sodišče jo je obsodilo na smrt. učitelju Fr. Golobu, ki je zastavil vse svoje sile, da se je utrla pot za, ustanovitev, šole- ;f,.v!: Vi«1. Mir*! ■' • & Dopisi. Do!- Lendava. Pri nas sc otvor? dne Z. februarja obrtno-nadaljevalna šola in prične isti dan s poukom. Uvala za ustanovitev te prepotrebne Šote gre g. nad- 'Vojko Raduški: v. v^' Moj prijatelj France. Dokaj let naju loči. Seveda! On je že do služil svojega gospodarja. In to prav dobro. Težke vsote je pri šteti il in' prigospodaril, oeobito zadnja leta, izza vojno dobe sem, z vinsko, a še bolj z lesno trgovino ter jo trojici svoje dece postlal prav mehko. Na njegovem! domu je že zagospodaril mlajši sin, ker se 'je starejši odpovedal »pozems-kim nasladam«, Osivel je že moj prijatelj in leta so (miu upognila dolgi hrbet, meno pa prištevajo še v najlepšo dobo. In vendar pokramljava marsikedaj tako zaupno. Rad me ima ih jaz ga čislam. Dasipa ga tlači bolehnost vže nekaj let, vendar pa šo ni izgubil prav nič onega zdravega humorja, po katerem sem ga že poznal kot mali dečko, dasi ga šo tedaj nisem videl nobenkrat. Moja mati ml je večkrat pravila o ujem. Kako 'je učil Ožbal-tovega Anza plesati v moji rojstni hiši, privzdigujoč ga vselej sredi hišo. da je udaril dolgin v leseni tram' nizke koče. Kako ga je učil dekleta klicati. Kako bo »rihtarja« bili, pri čemer jih jo moral zopet Ožbaltov Anza največ držati; in da so nadomeščali že razbolele roke škornjevi »kneži«. — Kako so kuhali žganje, in tu uganili marsikako veselo, in’ tako dalje. In vselej je bil duša in kolovodja France. Če 'je le moget, je pogruntal katero, pa najsi bi pri tem sam utrpel majhno škodo. Samo da je mogel katerega potegniti, pa se je ves zadovoljen smejal ** ibil' ,'e« srečen. Seja občinskega sveta mariborskega. iif* ,(I. redna seja). Župan ho spoštuje poslovnika. — Prora račun za 1. 1924. potrjen; — ‘Vprašanje brezžične postajo v, Mariboru. — Zaščit-no ustanovo zopet ogrožene. — Protest proti pobiranju taks za šolska spričevala. — Prodaja parcel za stanovanjsko hiše. — Kanalizacija Smetanovo ulice, — Podporo društvom, — Razdelitev, dobička Mestnega kina. — Zvišanje plač mestnim delavcem, Maribor, 25. januarja 1924, Danes so je vršila letošnja prva seja občinskega sveta. Nova električna razsvetljava na magistrata zlasti prav, čedno pristoja častitljivi posvetovalni dvorani. Točnost pa tudi letos ne mislijo uvesti v občinskem svetu, kajti župan’ je otvoril sejo šele s polurno zamudo. Pred prehodom na dnevni red je obč svetnik dr. Mulej protestiral kot načelnik 1. odseka zoper kršitev poslovnika s tem, na župan često otvori razprave o zadevah, ki sploh niso na dnevnem! redu in! ne da bi se o njih prej razpravljalo vr pristojnem odseku. Čemu številni odseki, ako župan sam gre preko njih in ne spoštuje sklepov občinskega sveta. Župan1 se izgovarja, da so take zadeve le nujne in da občinski svet s tem1, da o njih razpravlja, že prizna nujnost. Županu je sekundiral g. Bahun, ki je baš na zadnji seji sam prišel radi slične zadeve v konflikt z županom’. Očividno pa so bližujoče volitve spravile v socijalistič-ni klub več discipline, kakor pa je je bilo opažati doslej,- 'j ' Poročilo župana. ' Zupaif je podal nato poročite o tekočih zadevah. Proračun za leto 1924 je veliki župan! potrdil, pobiranje davščin pa je že prej odobrila pokrajinska uprava v Ljubljani, Za reklamacijsko postopanje po končani sestavi volilnih imenikov se izvolita kot zastopnika občinskega sveta obč. s. Ozmec in dr. Jerovšek. Nadalje© prečita župan več zahval raznih društev in korporacij za naklonjene podpore. Važnejša je zadeva brezžične postaje v Mariboru. Poštno ravnateljstvo namerava zgraditi skupno z zasebnimi inici- Ob času košnjo je nekoč prinesel v robcu drobnih, silno sladkih črešenj črnic iz Solčave, kjer takrat šele dozore, ko jih že ricer ni nikjer več. Družina se jih je že veselila, a muhasti France jim jili isti večer ne da. »Jutri, čo boste pridno sušili, pa vam jih sam prinesem' na travnik«, je dejal. Naslednji dan popoldne sc odpravi s črešnjami na travnik, pred odhodom pa še zabiči svoji ženi: »Fanta nič ne spuščaj za menoj!« Toda fant, starejši njegov sinček, ki je vedel, kaj nosi a tek v culici, sc izmuzne nepazljivi materi iz okrilja in jo Tibere v kratkem1 krilcu za očetom, kate-roga dohiti še-le na travniku, baš v času, ko je ta ravno razdeljeval sladke črešnje. Milo je deček pogledal zobnjooe. U-smiljeno d okle takoj ponudil tudi dečku zobanja, in’ predno je mogel strogi oče zabranitj, češ: »Francelj jih bo že doma dcibil!«, so mu že nasule v predpasnik prgišče mastnih črnic. Nevoljno je sicer pogodrnjal oče, a vendar ni otroku odvzel podarjenega sadu. Polagoma pa so sc mu porazgubili s travnika vsa dekleta iii fantje, pa si izbrali vsak svoj grm ob bližnjem1 potočku ip m'ož je ostal sam. Pričel se je navidez jeziti in jih klicali: »Ja, ali se pravi to sušiti? Kjo pa sušite? Ha, ha! Ali so dobre črešnje?« Nato jo jo urno ubral z otrokom domov. »Na, zdaj ga pa kar vcloga vrzi v kad ali pa v graben, ker nisi pazila, ka-kor_ sem ti naročil, j0 že oddaleč klical svoji zeni in so smejal »črešnjevemu Vtm&hsv* - ----- - - ifatorji na mariborski glavni pošti brezžično postajo. Ker pa je prostor za napeljavo anten1 premajhen, prosi ravnateljstvo za dovoljenje, da sme zgraditi eden nosilec anten! na stolpu stolne cerkve. Z ozirom' na važnost take naprave za mesto siS prošnji brez ugovora ugodi. Stavbena zadruga »Mojmir« priredi dne 2. febr. v podjetja »Vrt« Cvetlično • razstavo, koje čisti dobiček je namenjen za zgradbo doma ubogih ter vabi občinski svet k udeležbi, kar se vzame na znanje. Zaščitne uštajiove mestne občiffe so zopet ogrožene vsTed redukcije državnih učnih moči, ki so bile prideljene mestnim! otroškim’ vrtcem. Ivuratorij zaščitnih ustanov se pooblasti, da stopi z reduciranimi močmi v pogajanja v svrho nameščenja na stroške občine. Soeijalistični klub je vložil na župana interpelacijo glede pobiranja taks za šolska spričevcla. O zadevi se je razvila daljša debata, v katero so posegli občinska. svetniki Bahun1, Roglič, dr. Pivko, dr. Leskovar in župan. Sklenilo se je, da se pošlje resortnini ministrstvom, narodni skupščini in ministrskemu Svetu oster protest z zahtevo, da se takse na šolska spričevala, ki so v protislovju z ustavo, ukinejo. Obč. svet. Tomažič je pri tem opozarjal, da vpliva ta zakon’ tudi d e ni o r alizuj oče na otroke. Poročila odsekov, IVi odsek. Poročevalec podžupan Druzovič: Več prošenj za prodajo občinskega zemljišča v stavbeno svrhe ge o-dobri. Prodajna cena so določi na 2o D za kv. meter pod pogojem', da prosilec tekom’ enega leta sezida stanovanjsko hišo, katere pa 15 letine sme prodati, da se na ta način prepreči eventuelna špekulacija. Za kanalizacijo Smetanove ul. so določi naknadni kredit 15.000 D. Požarni hrambi' se dovoli odpis električnega to>lča o priliki veselice v kralja Petra vojašnici. Na tozadevne prošnje so se priznale sledeče podpore: Prosvetni zvezi 1• f’ 'i »Uh, ti norec ti!« zavpije s hišnega! praga svakinja in vsa jo osupli mo tre,! »kam' pa ti zijaš? Nič nisi 04104114«! ga1 oponaša. »Ali ne vidiš, da se že tri pišikel tamle valjajo, ti norec pa hodiš v ti stile papir budat! Oh, moje piške. Pa najlep-šo piške mi je ta gavran’ pobil, c. n, uf Kaka huda ura mi jih je le pririeSda st hišo te ubijavce? Oh, moje piške!« Nat eni strani osuplost, na drugi pa veselost^ in, dočinn je Zcfa: tarnala in jadikovala^ pa jo je France jel tolažiti: »Bodi mirna*, Zcfa! Glej, mi smo lačni;' napravi nam' jih, saj ti jih bomo plačali$ Pa nič se tako ne žalosti! Glej, prej nisi' imela ničesar, da bi nami dala jesti, zdaj bo pa lahlko pečenka! Tačas foomp pa •spili izgubljeno stavo. No, Tone! A11 scnS trofil ali ne?« Ni-« »Lisjak! Drugič me ne dobiS več!« : | »Še nisva umrla,« mu odvrne emleBlSsk jo France. Talcih lumparij inia moj prijatelj poln koš na vesti. In šo nedavno tega j« poslal hlapca, sina svojega mladostne#** tovariša; Ožbaltovega Anza, z grabljami iskat »lunek«,*) ki ga j© izgubil nokj<( medpotom, ko je vozil žaganje iz žage. *)’ Cvek, s kateriratje 'lia.tiojicii osi za* gvozdeiifl kote -gfraifl; 'iTTB O le«; T^rMafiiboi-ur^M 27/ JanSairja 1521.' “7“ Žtaric, pos* v Bunčanih J Anton Petovai, pos. v Bunčanih. Nabralo se je za potrebe kraj. org. okoli 200 D prostovoljnih prispevkov, zopet dokaz, da ljudje niso obiskali obč. zbora radi radovednosti ampak resnično iz ljubezni do ideje- Razpravljalo sc je še o raznih pritožbah in težkočah posameznikov. Nato so se ob pol 14. uri ljudje mirno razšli. Seveda ni manjkalo vohunov od SLS, ki so pa za--mogli dobiti le ta vtis, da se je zborovanje vršilo mirno, dostojno in so zamegli opaziti, da smo bili vsi udeleženci enih misli in enega naziranja. 131 |sg—£§3——n—gg—Q3J-- £3] —E=23 VSE NAŠE VOLILCE, ki so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni iz volilnih imenikov, nujno počivamo, ca se zjrlase nemudoma v tajništvu demokratske stranke, Cankarjeva ulica 1. Ob enem pozivamo vse nase pristaše, naj naznanijo tajništvu imena vseh onih, kateri še niso vpisani v. volilne imenike o-7jroma onih, katere je treba brisat?, iz imenika. ■ IS——tg—E3 teB~~;(23 \združabnega živ-> Ijenja. V SVETOSAVSKA BESEDA. tir Večstoletni nemški vpliv jc pri Slo-^'mcih iztrebil skoraj vse lepe slovanske navade in šege, tako narodne kakor verske. Naši južni bratje so nas po osvoboje-nju in ujedinjcnju začeli upoznavati z njihovimi ali bolje rečeno: z našimi, pri '.nas že docela pozabljenimi narodnimi navadami, polnimi lepote, slovanskih tradicij. rodbinske intimnosti in narodne ljubezni. Kdor je prisostvoval proslavam ■ krstne Mave, bodisi v rodbinskem krogu bodisi v našiti vojašnicah, je moral ’ spoznati krasen verski in narodni običaj ; popolnoma demokratskega obeležja, ki i'je z nacionalnega vidika važnega pomc-;na. Krstna slava se je ohranila pri vseh ; Srbih. pravoslavne vere v vsej današnji ■naši domovini, slave pa jo tudi katoli-tčani v trebinski, dubrovniški in deloma j.v kotorski škofiji po svojem katoliškem ;cbredn, vendar pa natančno tako kot ,'njihovi pravoslavni bratje. ■ Razen krstne slave srno se seznanili \t lepo srbsko šego badnjaka (sveti post) [Jn bpgojavljenskim slovesnim blagoslav-'jljaniem vode: to nedeljo pa se nam nudi 'prilika, da se spoznamo z. znamenito srbsko - pravoslavno proslavo velikega srb- skega prosvetiteija sv. Save- Najrnlajši sin slavnega ustanovitelja 'srbske države Stevana Nemanje Rastko ini maral za posvetno čast in slavo, mar-’,več se je že v mladosti posvetil znanosti ‘in bogočastju- Ko je izvedel za sloviti j samostan na gori Atosu in o svetem živ-iljenju njegovih menihov, jc zapustil kraljevsko hišo in se je podal na Atos, kjer so ga redovniki sprejeli v svoje vrste in mu dali ime Sava. Kasneje je krenil za [sinom tudi oče, kralj Stevan in je do svoje smrti (1. 1199) živel skoraj svetniško življenje na novo zgrajenem samostanu, ki sta ga Vostaviia skupno s si-,nom -»v spomin na dinastijo in v korist ►srbskega naroda« in ki še danes stoji na JAtosu pod imenom Hilandar. /• Sv. .Sava jc posvetil vse svoje živ-®etjje prosvetni povzdigi srbskega na-jroda, kateremu je bil prvi pošvetitclj. ►Zbog tega ga srbsko-pravoslavna cerkev jčasti prav posebno kot patrona šol in nšolske mladine- Turške tolpe niso pustile *na miru telesnih ostankov tega velikega 'moža; oplenile so njegov grob in njego-W kosti sežgale na grmadi (1. 1595). Srb-Tski narod je ohranil svojemu prosvetite-lljtt hvaležen spomin; leto za letom, stoletje za stoletjem se jc slavil njegov [praznik v sleherni srbski vasi ob prepevanju narodne pesmi .in »uz gusle javo-■rove«. Tako se jc ohranila živa narodna jzavest, tako se je narod 'bodril k vztrajnosti in se pripravljal za osvobojenje. JJa, smelo lahko trdimo, da je bila slava isv. Save eden izmed največjih in najsil-jnejšib na’cionaIno vzgojnih elementov, v jsrbskem delu našega naroda, i Naša mala mariborska srbskopravo-Blavna cerkvena občina pod zaslužnim ijn patriotskim vodstvom svojega prote g. ?Trbojeviča priredi to nedeljo dopoldne in 'arvečer v-Gotzovi idvorani na..‘dya- dela razdeljeno in z lepim patriotskim programom urejeno proslavo sv. Save ali Svetosavisko beseBo. Vsi dobri Jugoslovani so dolžni sprejeti to proslavo kot našo skupno in s svojini obiskom pokazati, da je veliki prosveti tel j sv- Sava tudi velikan našega rodu in da njegove nesmrtne zasluge ostanejo večno v duhovni zakladnici vsega našega naroda od Soče do Vardarja- »Uskliknimo s ljubavlju svetitelju Savi . .!« (Sv.ctosavska himna). & — NAŠE MLADINSKO SLOVSTVO — V TRSTU. Prijatelj mi jc poslal 3. letnik mladinskega lista »Novi Rod«, ki ga izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev Julijske krajine« v. Trstu. Že lansko leto sem ugotovi j na tem mestu, da je to naš najboljši mladinski list. Mladinski list je namreč le tedaj na resnični višini, kadar zainteresira tudi odraslega čitatelja. To jc mogoče doseči le ob skrbni izbiri sotrudnikov, z dobro prevdarjenim in prograrnatično zamišljenim urejevanjem in s tehnično opremo, ki zveže vse grafične in umetniške momente y ubrano celoto, »Novi Rod« ureja priznani mladinski pisatelj g. Josip Ribičič. Menda se ne motim, če trdim, da mu jc pri urejevanju lista prva zapoved: organiziraj so- trudnike! Išči jih, ne čakaj, da ti razni ljudje pošljejo cele kope popisanega papirja in da iz tega izločuješ, kar sc ti zdi dobro. Zakaj le tako si lahko pojasnim, zakaj, so sc okoli »Novega Rodu« zbrala imena Župančič, Meško, VI. Levstik, Golar, Milčinski, Kosovel, Pregelj, Albreht, Joža Lavrenčič, Zorec, Mtarija Kmetova in drugi- Resen urednik jc tista sila, ki jih je zvabila- v krog resnega mladinskega lista. Žc imena omenjenih sotrudnikov so program. Razen njih se vrsti okoli »Novega Roda« ne mnogoštevilna, pa zato izbrana plejada naših mladinskih pesnikov, (Oni, ki pripovedujejo mladini v nevezani besedi, so tudi pesniki, zakaj dinamika mladinskega mišljenja je Ista kot dinamika poezije.) O vsebini lista tedaj — non plus ultra. Bilo bi. odveč. da bi na tem mestu navajal podrobnosti; ako bo kateri eitatelj iskal dober mladinski list. ne bo mogel iti mimo tega, kar jc bilo tu povedano. Druga, tudi važna urednikova zaslu-sluga, ki si jo seveda deli z izdajatelji, je tehnična ubranost. Pod tem razumevam estetični efekt, ki ga zunanja stran lista, papir, tisk, ilustracije in razpredeiba gradiva napravijo na veščega čitatelja takoj v prvem hiou, ko dobi v roke bodisi posamezno številko bodisi ves letnik-S kratkimi besedami bodi rečeno veliko: list jc po svoji zunanjosti okusen in pri-kuipljiv! Vsaka številka ima novo naslovno ilustracijo, ki se ozira 1 na mladinsko fantazijo i na umetnostne zahteve. Naslovno strani so risali umetniki Gaspari, Jakac, Černigoj in Maleš- List prinaša tudi obilo ilustracij: lanski letnik je imel dvojb umetniških prilog. »Novi Rod« je na poti razvoja in neprestanega izpopolnjevanja. Prav pravi uredništvo ob sklepu 3. letnika, da njegovo življenje ni odvisno le od izdajateljev in uredništva, ampak v prvi vrsti od pridnih nabiralcev naročnikov. Želeti bi bilo, da bi imel tudi »tostran« kar največ naročnikov in bralcev; nobena boljše situirana slovenska obitelj bi mu ne smela zapirati vrat. Pomislimo le to: Izhaja tam, kjer jo slovenskemu listu najtežjo izhajati. Izdajatelji in urednik očividno ne marajo lista, ki bi zgolj »zamašil vrzel« in kateri bi se zastran literarne pomanjkljivosti opravičeval z izredno težkimi razmerami. Premagali so razmere, čas in meje ter dajejo mlademu slovenskemu rodu list, ki ga bo lahko Slovenec razgrnil celo v nebeškem Parnasu, če se bo hotel postaviti pred drugimi narodi! »Novi Rod« Izhaja od oktobra do ju-, lija in sicer prve dni vsakega šolskega meseca. Stane za inozemstvo 12 L' letno. Naroča sc v Trstu, San Giovanui, Casella postale. Urednik »Novega Roda« g. Josip Ribičič je nedavno izdal drugi del svoje mladinske igre »V kraljestvu palčkov« z naslovom »Kraljica palčkov«. Drugi del je seve popolnoma samostojen in zaokrožen. 31 strani revijalnega formata obsegajočo knjigo je založilo v proslavo $eojc . petdesetletnice »Goriško* učiteljsko društvo«. Knjiga jc lepo opremljena, natisnjena na finem papirju in z ličnimi črkami. Večbarvne lesoreze je izdelal Avgust Černigoj: »Kraljica palčkov« obsega 3 kratka dejanja- Popelje nas v bogati pravljični svet, med palčke, njih kralje, uradnike, delavce itd., v svet, ki tolikanj mika in omamlja otroško domišljijo. Delo je dobro zasnovano in prav o-biino razinahuje, hkrati pa tudi požlaht-nujc omladinskp čustvenost. Menim, da bi bilo na odru s Kogojevo glasbo in v bogati, skrbno pripravljeni inscenaciji prav efektno. Vsekakor pa zasluži, da si ga nabavi vsaka Ijudskošolska knjižnica in da ga stariši kupujejo otrokom od.8—14 let. Kot krasno opremljena knjiga bo dobro rabila za darila. (Dobiva se tudi v Mariboru.) I—us- x Poslovil ni koncert, opernega pevca Emil Rmnpla. Kot smo že nakratko javili «o vrši v soboto dne 26. tiri1, ob 8. uri zvečer v kazinski dvorani poslovilni koncert opernega basista g. Eimlil Bum-pla, M zapušča Maribor .stalno. Na spored si je stavil najlepše slovenske iti srbske solospeve ter operne arije. Med točkami 'je tudi »Podoknica« mariborskega komponistk g. prof. ’Borana, bosansko sevdalinke in znameniti »Lem Edi m« St. Mokranjaca. Koncert je že skoro razprodan in jc na' večerni blagajni le še nekaj vstopnic na razpolago. Stojišče 'ja rezervirano izključno za , dijake. n- - j r.fVv! Socijalna politika. Nekaj mis!« k stanovanjskemu vprašanju. (K jutrišnjemu občnemu zboru društva stanovanjskih najemnikov). • Mnogo in mnogo se jo že pisalo in razpravljalo o stanovanjskem) vprašanju, ki pa kljub temu še ni Izgubilo svoje aktualnosti. In rav.no letos ee bližamo zopet novemu boju za stanovanjski zakon. Sedaj, veljavni stanovanjski zakon", — ki pa, mimogrede omenjeno, ni zadovoljil niti najemnikov, niti hišnih posestnikov — izgubi Veljavo koncem) letošnjega leta. Zato je potrebno že sedaj premisliti, kako naj se z zakonom uredi razmerje med najemnikom) in! hišnimi lastnikom. Najemniki zahtevajo v novem) zakonu razširjenje zaščite, hišni posestniki pa zopet večjo pravice. Med slednjimi jc mnogo, rekel bi pretežna večina takih, ki stoje na stališču, naj hi se stanovanjski zakon1 sploh popolnoma ukinil in stanovanjske hiše izročilo prostemu prometu, kakor sc je to žc zgodi lo glede lokalov. So razlogi, ki govore zato, šo več pa je takih, ki govore odločno proti temu. Eno je gotovo: Naj sc to vprašanje zakonskim' potom uredi tako ali tako, obrh strank ne bo mogoče nikoli zadovoljiti. Zato jo treba iskati srednje poti, pot kompromisa. In o tepi hočem' podati par misli . Najbolj se s strani hišnih posestnikov kritizira zakonsko določevanje najemnine. Slišijo se zahteve, naj so določanje najemnine prepusti popolnoma medsebojnemu sporazumu med najemnikom1 in posestnikom, kar se deloma že vrši. Toda dosedanja praksa hišnih posestnikov ne zadovoljuje, ker j c nad njimi .še vedta.o stanovanjsko razsodišče. — Odprava tega razsodišča se 'jinol ne zdi tako lahka in zato bazirajo svoje zahteve na drugi kardinalni točki: določitev najemnine v zlati valuti. Ugoditev tej zahtevi bi bila ravno tako velika krivica, storjena nad najemniki, kakor bi bilo krivično za hišne posestnike, ako bi se jim ne dovolilo primerno zvišanje najemnine spričo splošno naraščajoče draginje. Predlogi, ki prihajajo v temi pogledu s strani različnih skupin najemnikov, so ravno tako nevzdržni, ker vsaka. skupina skuša varovati svojo interese. Predlog, naj bi sa izvzelo od neomejenega povišanja najemnine samo delavska in mala stanovanja, je bas tako neugoden, kakor drugi, naj bi se najemnine vsakega posameznega najemnika določevala po njegovih dohodkih. Neprimeren sc mi zdi tozadevno tudi predlog, naj bi tvorila lestvico za višino najemnine višina davka. Mi vsi vemo da jc današnja praksa v odmeri davka v marsičem pogrcšc.u^- "g-nc .rečen* krivična lip da' 'So davki iz soči jahiega stališča neso« raizmerno razdeljeni.. Krivična pa se aui zdi tudi dosedanja' praksa zviševanja najemnine na podlagi najemnine iz leta 1014. Zakonodajen ja pri temi popolnoma prezrl, da se dohodki izza leta .19.14 niso sorazmerno tako povišali in da danes n. pr. dohodki rtu-! sevnega delaven/ niso v nobenem razmerju z dohodki ročnega delavca izza I. 1914, kakor tudi da razni verižni ki ipi špekulanta e odstotno mnogo več zasluži-jo, kakor pa ročni delavec. Dozdeva še mi torej, da bi bilo še naj-pravičneje, ako bi se pri določanju nai jemnine oziralo na lego, velikost in u-dobnosi stanovanja. Nevoščljivost na« prairi hišnemu posestniku in sočutje s hišnim najemnikom: jc privedlo zakonodaje© na napačno pot. Prezrli so popolnoma, da obstajajo tudi bogati najemniki in revni hišni posestniki; na sita.no« vanje samo pa so popolnoma pozabili/ Zdi se mi popolnoma umevno, da je na) primer stanovanje ob mestnem parku mnogo boljšo iri zato dražje, kakor; pa| mogočo kje v Židovski ali Dravski ulici. Očitek, da bi bili potem) hišni posestniki, ki imajo svojo hišo na lepšerri prostoru, na boljšem) ne drži, ker stane vzdrževanje takih hiš gotovo mnogo več, kakor pa kje v kaki zabuhli in zakotni ulici. liavno tako sc mi zdi popolnoma u-pravičeno, da se zahteva asa moderno stanovanje s centralno kurjavo, kopalnico, itd. več, kakor pa za sobo s štedilnikom! ali. .stanovanjc brez pritiklin v- starih zapuščenih zgradbah. Končno pa igra seveda tudi velikost stanovanja svojo vlogo. Mislim pri: tetm) na velikost, primerno številu družinskih članov najemnika, kajti 1 osebni v dveh1 sobah uživa brez-dvoinuo mri o go večjo udobnost, kakor* pa oseral Irt šo več oseb V Oni: 6»bi. V: temi oziru bi bilo potreibno, da Be zakx>nodaw jcc ozira ria osebne razmere najemnika; Popolnoma nedopustno pa je na drugi strani izrabljanje hišne posesti, kakor ge to godi v !miriotgih, iri premnogih’ slučajih, ko sc smatra hišno posest za udoben in' Izdaten vir dohodkov. Hišrial posost predstavlja stalno vrednost, ki V času padanja valute pridobiva hal Vrednosti. Irt lavno ta ugodnost' 'jo nudila •marsikomu priliko, da se je rešil) vseh! dolgov. Upoštevati je troha, da so bili! dohodki iz hišne posesti že od nekdaj znatno manjši', kakor pa dohodki Iz ri-skantnih trgovinskih1 podjetij ari kupčij/ , Iz povedanega torej sledi, da I>o moral zahonodajec poiskati srednja pat mfed interesi hišnih lastnikov irr stanovanjskih' najemnikov. Želeti bi bilo, da bi se o temi1 vprašanju, ki jo važno za vse iri za vsakogar, razvila stvarna debata v 'javnosti, ki bi hedvomrio mnogo pripomogla k razčiščenjri pojmOV. J. K. aoamoaooDCD a o nmmnmnm-ri SEJE OŽJEGA ODBORA' MARI. ROKSKE OBLASTNE ORGANIZACIJE JD$ se vrše redno vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri pop. -onnoonnamo o o □□□maoooom Za smeh. Ni izjem. V zagrebški kavarni' »Corso« se raz-govarja (mlada gospa s že starejšim samcem1. V razgovoru vpraša gospa: Mislite li vi, da je petek nesrečen da,n za ženitevl ■— To je jasno! — odvrne zagrizeni samec — zakaj bi petek bil izjema? Beračev delovni čas. Te dni se je dogodil, v Zagrebu) slede-'"1 či zanimiv slučaj: Berač, ki stalno ©toji ■ na oglu Gunduličeve in Marovske ulice, ; opazi na oknu neko hiše služkinjo. » Prosim jih lepo...« — pravi in drži klobuk, »Miloščino? Nimam, prijatelj, jaz tu samo služim1. Pridite po G. uri, takrat bosta gospod in gospa donria.« i »Obžalujem!« — odgovori duhoviti b'e« , rač — »a jaz delanrt-samo od 2. do .4, 1 ure.« • *dU-7! »T l B O B£V V MaTilibniu Mariborske vesti. Maribor, 26. januarja 1924,, ni Smrtna kesa. Danes o.b 13. uri je Tunrl v Krčevini I91etni sin' nadučitelja g. Miroslava Pučelika, sedmošo.lec tukajšnje gimnazije Leo Fučelik. Pogreb bo s poberškega pokopališča v ponde-Ijek ob 15. url. Vsled tehničnih ovir ni bilo mogočo izdati partc, pa se tem potom’ obveščajo vsi sorodniki in znanci -o bridki rodbinski izgubi. Prizadeti obite-Iji naše sožalje! m Svetosavska zabava. Občinstvo sc opozarja, da sc začenja koncert točno ob 8. (20.) uri. Vstopnice se dobivajo pri vfečemi' blagajni in sicer — da sc stvar pospeši — na treh mestih- Posebna miza bo za one, ki nimajo vabila (člane cerkvene občine, dijake itd.). Dijaki vseh gol imajo znižano vstopnino (5 D), a le pod pogojem, če predložijo legitimacijo-m Jutri vsi na Svctosavsko zabavo. Opozarjamo občinstvo, da bo svetosav-ska zabava v. Gotzovi dvorani prvovrstna umetniška in zabavna prireditev. —. Koncert ima.krasen program, plesne točke pa bodo zadovoljile slehernega plesalca. Kakor izvemo, je zanimanje za prireditev zelo .veliko. Prireditelji so dobili že mnogo reklamacij za vabila. Ker te v januarju manj predpustnih zabav, kakor jih -e bilo prejšnja leta, je pričakovati najobilnejše udeležbe« m Nadaljevanje I. redne seje občinskega sveta mariborskega sc vrši v četrtek, dne 31. jan- tl. ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda I. seje. _ m Ljudska univerza. (Predavanja-) V pondeljek dne 28- trn. predava g. Anton Skala o novejši srbski poeziji- Recitira tudi nekaj značilnih pesmi. — Dne 4. februarja priredi znani pomorski publicist iz Zagreba, poročnik trg. mornarice g. Rudolf Črnič svoje tretje predavanje o važnosti morja in pomorstva. O nadaljniii predavanjih še obvestimo. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Prostor: mala kazinska dvorana- Dvorana zakur-1'ena. rti Družabni večer. V Mariboru že dolgo ni. bilo tako prijetnega družabnega večera, kot ga tfam’ nudi Slovanska čitalnica v'soboto dne 26. trn', po občncm' zboru, ki se vrši ob' 20. uri V restavracijskih prostorih Narodnega d orna. Občni 7,bor sc bo končal približno ob 21. uri. Pri družabnem! večeru sodeluje izbran' kvartet in izboren' Salonski orkester. Odbor vabi tem potom vso narodno občinstvo na mnogoštevilno udeležbo in' se posebna, vabila! ne bodo razpošiljala. Vstopnina prosta. — Odbor. m' Planinski ples v Mariboru, dne 1. 'februarja 1924 ob 8. uri pri Gotzu. — Vstopnice so v predprodaji pri tvrdkah "Pinter & Lenard, Kravos, Baloh in1 Franjo Majer. Vstopnina 15 D in 1 D za nočni davek. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Vršo so dekoracijo v velikem obsegu. Godba »Drave«. No zamudite te 'sijajne zabavno prilike! m’ Mariborska carinarnica obvešča tukajsno občinstvo, da se vrši v torek 29. jan. v magacinu I. in IT. licitacija raznovrstne robe. Carinarnica Maribor. m’ Ustanovni občni zbor CeSkosIova-Ško-jug-oslovenske lige. Kakor žo javljeno, se vrši v četrtek dne 31. j ari. ob 20. uri v Narodnem’ domu ustanovni Občni zbor Č e š k oslov ašk o - ju go s 1 o v an sk e •lige v Mariboru. Priprave so že .končane. Občni zbor ne bo suhoparna društvena prireditev, marveč slavnostna iri prisrčna manifestacija čcškoslovaško-jugoslovanske vzajemnosti. Posebno pozornost vzbuja predavanje g. dr. Ljud. Pivka o vzajemnosti Čehoslovakov in Jugoslovanov v svetovni vojni. Gene-utIji! f-;;zul češ k ost'v J,V s republiko g. dr. O. Beneš jo že sporočil, da so udeleži prireditve. Pričakovati jo tudi, da pride delegat iz Bratislave. Večeru bosta dala družaben značaj Sokolski orkester iri znani Devov kvartet. Novi člani Ise bodo sprejemali pred iri med občnim zborom’. Osebnih vabil no dobi nihče; poslala pa so so droštvom, ki naj povabijo vse svoje člane. Vabljeni so vsi, ki jint j1 mar do utr Piv. češkoslovaško-jugoslovanskih stikov. Maribor je že ponovno dokazal, da ima zmisel za to, pa j tudi tokrat napolni dvorano! m Kanalizacija Smetanove ulice. Po dolgem tnolcd^yatl«l so, prebivalci Sme- tanove ulice končno tudi dobili kanale. Del je že dograjen, za nadaljna dela pa je dovoljen potreben kredit- S tem je zopet odpravljena ena hiba izmed številnih, ki jih je dobil sedanji občinski svet med zapuščino bivših nemških gospodarjev v Mariboru. m Nova bencinova brizgalna. .Tutri dospe nova bencihova brizgalna, ki jo je naročilo mariborsko gasilno društvo za izpopolnitev svoje opreme. Brizgalno bo jutri dopoldne prevzelo gasilno društvo na slovesen način- Slovesnosti se udeleže tudi okoliška društva z godbo, ker je brizgalna predvsem namenjena za požare v okolici. m Družinski večer »Slovanske čitalnice« se vrši to soboto dne 26. jan- ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma ob priliki letnega občnega zbora. K večeru, pri katerem svira salonski orkester, so vabljeni vsi člani z rodbinami in tudi drugi prijatelji ljudsko - prosvetnega dela, ker je tia dnevnem redu tudi zanimivo poročilo o krasnem razvoju mariborske Ljudske knjižnice v preteklem letu. Vstopnine seve ni nobene, pač na sc lahko ta večer vpišejo novi člani v Čitalnico- Obljubljeno ic tudi petje kvarteta. Sobotni večer bo torej gotovo intimen rendesvous naših naprednih duševnih delavcev. • m Davčne prijavo o poslovnem prometu za leto 1924 je vlagati glasom razglasa Delegacije ministrstva financ za Slovenijo v »Uradnem1 listu št. 5 od onih davčnih zavezancev, k o jih premet v letu 1023 ni presegal zneska 3(50.000 D iri., najkasneje, do 29. februarja tl. — Trgovski premij opozarja na razglas svoje člane s pozivom, da prijav ne opašite oziroma razpisanega roka rie zamiude, ker so v terri slučaju podvrženi kazni po členili 12 in 1-3 zakona o davku na poslovni promet iri izgube tudi pravico do pritožbe, ako hi so jim' ta davek uradnim potom previsoko odmeril. Vloge so po novcnl taksnem zakonu podvržene kolekovanju s 5 IMri. Oni davčni zavezanci, kojih promet’ je 7,našal v minulem letu nad -360.000 Diri., imajo pa v 30 dneh’ po preteku vsakega četrtletja predložiti te prijave ter ob jedriem plačati l%ni davek ria poslovni promet za dotično četrtletje. iri Trgovine na Svečnico odprte. Vsled splošne želje radi dveh praznikov na-zriatijai Trgovski gremij, da bodo trgovino v Mariboru ria Svečnico, t. j. v soboto dno 2, februarja t. 1. dopoldne odprte. m Zamenjava IM murskih bankovcev. Kakor znano, se vzamejo začetkom prihodnjega meseca iz prometa 1 bdi nareki bankovci (kovači). Da se izognejo trgovci vsem sitnostim poznejše zamenjave potom1 centralne Narodne banko v Beogradu, pozivljc Trgovski gremij vse svojo člane, da sprejemajo to bankovce samo še do konca januarja t. 1. in jih takoj zamenjajo pri tukajšnji podružnica Narodne banke. m Občni zbor Slovenskega trgovskega društva se vrši danes, v soboto točno ob 8- uri. v kmečki sobi Narodnega doma. Prosimo točne udeležbe! — Po občne zboru skupaj s čitalnico družabni Večer! m Lekarniško nočno službo ima ta teden od 27. januarja do 3. februarja lekarna »Pri Mariji Pomagaj«, M. Konig, A-Icksandrova cesta. m Zdravniško nedeljsko službo ima ta teden zdravnik dr- Lconhard, Aleksandrova cesta 14. m Umrli v Mariboru. Dne 19- jan.: Marija Holzkticcht, 31 let, zasebnica, Nasipna ulica 43; Anton Louša, 60 let, ključavničar. bolnica; 20. jan.: Ivan Ferk, 78 let, viničar, Vinarska ulica 33; Kasper Jagodič, 52 let, krojač, Vojašniški trg S; •Tosipina Čerinek, 1 leto. Koroška cesta 90; 23. jan.: Janez Mohorčič, 65 let, bolnica; Matilda Fddroczv. zasebnica, 72 let, Sfrossmaycrjeva ulica 6: 24. jan-: Alojzij Vicher, trgovec, 40 let, Stritarjeva ulica 5. m Konji so se splašili včeraj popoldne na Koroški cesti nekemu Lojzetu Wal-chcrju iz, Selnice ob Dr., med tem ko je on kupoval v neki trgovini- Zdirjali so po Koroški cesti ter zavili na dvorišče gostilne na Vodnikovem trgu. kjer jih je hlapec običajno postavil v hlev. Nesreče ni bilo. m »Zlatorog« in Dijaška kuhinja. Prva mariborska tovarna mila »Zlatorog« je podarila Dijaški kuhinji vt Mariboru SOG-Din. — Prisrčna hvala! - 'K. 11 ^ m Državna loterija. Došle so srečke za drugi razred. Igralci prvega razreda se opozarjajo, da iste pravočasno obnove. Kdor je zamudil prvi razred, lahko dobi naknadno srečke, ker je istih zopet dovolj na razpolago pri blagajni glavne pošte; oskrbite si jih pravočasno! m Mesino kopališče je izven nedelje iri pondeljek vse dni v tednu odprto od 9. do 18. ure zvečer, ob sobotah, pa od 9. do 19. ure. Blagajna je odprta vsak dan do 17. ob sobotah do 18. Parna -kopelj je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater. rn Marijonetno gledališče. V nedeljo dne 27. tm. ob 14-30 (pol 3.) se igra v Narodnem domu igra v petih dejanjih »Sne-gulčica« in sicer v mali dvorani, katera bo zakurjena. Otroci, pridite polnoštevilno. — Gašperček. m Tečaji za strojepisje in sienograiijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo z dnem 4. februarja tl. zopet novi tečaji za strojepisje, slovensko stenografijo ter nemško stenografijo. Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo se poučuje privatno. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. m' Družabni večer Slov. Čitalnico. — Danes v soboto, dne 26. tm1. nudi Slovanska čitalnica v Mariboru v restavracijskih prostorih Narodnega doma prav prijeten družabni večer, pri katerem! sodeluje izbran' kvartet iri salonski orkester. Začetek približno ob 21. uri. Tem potom' vabi odbor vse narodno občinstvo na udeležbo. Vstopnina prosta. Odbor. m Na naslov gospodarskih podjetij! V Mariboru je 70%-ni invalid, bivši koroški dobrovoljec, ki jc bil kot invalid pri železnici reduciran in je z ženo in tremi malimi otroci izročen bedi. prosi za kakršnokoli začasno službo v kakem! gospodarskem' podjetju. V vojni je izgubil desno oko, a. je drugače sposoben za delo. Jc izučen’ mehanik, absolvent strojniške šole ter izprašan strojnik, ima tudi šoferski izpit. Prosimo, da 'se event. ponudbe naslovijo pod »70%ni invalid« na uredništvo »Tabora«. m Prošnja uboge vdove. !Revna Vdova je z malim -petletnim otrokom' na cesti brez prenočišča. Kdor ima kakšen majhen’ prostorček, da moro reva z otrokom' prenočevati, Paj se usmili in naj prepusti kotiček. Prijave sprejema naše uredništvo. m Uradniška menza se nahaja ua Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stanc dnevno 50 K. Sprejemajo sc državni in zasebni uradniki. m' V Kfub-baru gostuje VI udi mir a Zorina, originalne ruske pesmi, ter pritnceza Ttidjecli, eksotična, plesalka z živimi kačami. Samo kratek čaš. . m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salorf. lepe zračne sobe za klube iri obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti sc sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. m Hotel Halbwidl. Danes v nedelj o jutranji iri večerni koncert brez povišanja ceri. 192 m, Grajska kjrt. Soboto dne 26. januarja, iu’ nedeljo 27. koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob 29. uri. — Vstopni a 3 Di ri'. m Willede Margillcš, največja muzikalična senzacija, igra 32 inštrumentov, prido 1. februarja tl. v Maribor in gostuje v Klub-baru. 194 m Knjige, leposlovne iri znanstvene. literarne vrednosti, v vseh jezikih. kupuje po na j višjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I. ■ 'j i □□□□□□□□□□on □ □ □□□□□□□□□□oo VSE CEN J. ODJEMALCE »TABORA« pozivamo, naj do konca toga meseca poravnajo zaostalo naročnino. S 5. februarjem se ustavi list brezpogojno vsem, od katerih do takrat rie bomo prejeli zaostanka naročnino do t. februarja. Uprava »TABORA«. aoooooaaDuDD □ □ □□□□□aaanona StrajS 52 ffeodra® gledališče. ; REPERTOIRE: Sobota, 26. jan". »Onstran življenja«,1 Ab. A. ; » ; Nedelja, 17. jan. ob' 15. Naari-išljeSi bolnik«. Ob 20.. uri »Ženitev«, Ab. D. , (Zadnjič v sezoni). • ' it,' Pondeljek, 28- zaprto. > > ; Torek, 29. jan. »Namišljeni bolnika, Ab. B. »Namišljeni bolnik«* V nedeljo popoldne ob 15. uri se ponovno vprizori zelo zabavna Molierova komedija »Namišlje- j ni bolnjjv«. Ta komedija je ena izmed ! najpriljubljenejših in je vedno na reper- ; toarju vseh večjih in manjših odrov. To delo je prepleteno s finim, edino Mojieru ; lastnim, satiričnim humorjem. Komur je j do neprisiljene zabave, naj ne zamudi nedeljske popoldanske prireditve, ki jo ' tudi mladini toplo priporočamo. Zadnjič v sezoni se vprizori v n ode- j Ijo ob 20. uri Gogoljeva veseloigra »Že- j nitev«. Že naslov pove, zakaj gre: ljud- j je se ženijo oz. bi sc radi požetiili ali-'' vraga — ženinov je pet, a nevesta —G ena. Prične se medsebojno tekmovanje,)' ki pa privede do jako čudnega rezultata i — človek pr se smeje in se nasmeje do i solz- Predstava sc vrši za ab. D, kjer pa , je že več lepih vrst parterja in lož na j razpolago. ., -i-M < ‘; Sokolstvo. : j o Iz mariborskega Sokola. Redim te- i lovadba članstva se vrši vsak poudeljeK, j sredo in’ petek v realem telovadnici j (vhod Krekova ulica) od 20. do 22. ure* j starejših članov v gimnazijski telovad-1 niči (vhod iz Koroščeve ulico čez vrt) | vsak pondeljek iri petek od 20. do 2154!i ure. Telovadba članic so vrši istotairi! (gimri. telov.) vsak pondeljek iri petek' od 19. do 20. ure. Bratje in sestre, (ne po« zabijajte sokolskih dolžnosti ter prih,®* jajto redno, in točno v telovadnico! .0. o Uradne ure Sokolskega društva t»! Mariboru se vrše redno vsako nedeljo! od 10.—11-30 dop. in vsako sredo od 18. do 19. ure v društveni sobi v Narodnem domu. Članstvo se poživlja, da tamkaj uredi vse svoje posle z društvom, poseb* no, da poravna članarino za tekoče leto. Vsakdo, ki ima ali hoče imeti le količkaj čuta dolžnosti napram društvu, bo ij0( brez nadaljnih pozivov, sam storil. o I* obvezno predavanje, katero pri* redi Sokolsko društvo v Mariboru zal one brate in sestre, ki so se priglasili* kot člani v oktobru in decembru 1923 ter v januarju 1924, se vrši v soboto, 2. febr. dopoldan v klubski sobi Nar. doma- .Za*-! četek ob pol 10. uri. Zdravo! -4) o Naročnike za Sokolski Glasnik na* hirata v Mariboru brata Milost in M. Kovačič. če storita to kedaj na ulici mimogrede, naj sc ta forma ne zameri; čas ja vsakomur dragocen. Priglasi pa se spre*-jemajo tudi v društveni sobi v Narodi j domu v uradnih urah. Zdravo! — Načel* | nik kult.-prosv* ods. ' o Dramatični odsek Sokola v StuGeg*< cih. — Redne vaje za igro »Španska’ muha« so vrše vsak torek1 iti četrtek od pol 20. do pol 22. ure zvečer. i 1 “ o Predavanje v Ptuju. Dne 1. febr. -predava v ptujskem Sokolu g. Mile Ser-i tič o »Našem Jadranu hi njegovi važnosti, za našo domovino«. Predavanje se začne: ob pol 8* uri zvečer v Narodnem domu. j Z ozirom na važnost pomorske propadi gande bi bilo želeti, da bi se predavanja), udeležili člani vseh ptujskih narodnih društev in kar največ drugega občin-'1 stva. • v} o Pokroviteljstvo nad sokolskim po« krajinskSm zletom v Sarajevu, ki se vrši na Vidov dan 28. jun., je prevzel kralj Aleksander, ki se zleta osebno udeleži in bo obenem kumoval zastavi sarajevske sokolske župc* ~ vjii □□□□□□□odhod a o onnmanaaooD Mornarica veže naloddalje* neiše države! Gradimo našo mornarico! jiačalmo .Jadransko Stražo,! pglllj.l v* r ,'r^r : • . “■- ' ’•'<< k A' i • •••« .. .m_ vr A g O' E V JTaraEofii', tffES-27. Janfoarja 1924 Šport " Smučarska tekma preložeria. Za pro-glo nedeljo napovedana smlučarska tekma za prvenstvo Slovenije se vsled slabega vremena ni mogla vršiti, ter se je preložila na 27. tiri. Tekmovalci so opozarjajo, da vzamejo seboj rezervno pe-irilo, katero bodo rabili na cilju V. Oir-krrici. V ta nameri naj si Vsak tekmovai-leo napravi zavoj s čitljivimi napisom '(ime im klub). Ti zavoji se bodo oddali M nedeljo zjutraj v, skupno vrečo in' se odpremdjo v Cirknico na rešilno postajo 5na cilju. Tekmovalci odidejo v nedeljo zjutraj ob 5.55 uri iz .Ljubljane v Borovnico samo z bluzo ali sweatrom, katerega ponesejo za čas tekme za pasom seboj. Za nadzorstvo na progi rabi JZSK še več nadzornikov. Vsi rietekmovalei se zatorej; ponovno prosijo, da se javijo do 25. tm. saVezu. Vsa pojasnila tikajoča se tekme daje JZŠS J. Gor ec v palači kreditne banke. ; Športni klub v Celju je imel v torek, dne 22. trti. .svoj IX. redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva in prijateljev slovenskega športnega življenja. Poleg poročila odbora se jo razpravljalo o riadaljnih korakih, kako bi bilo mogoče povzdigniti zanimanje za športno gibanje v bodoče. Ugotovilo se je tudi, da je zadnji ples dal prav lep čist dobiček. : Svetovne olimpijado v Parizu, ki se Vrši letos in so se zimskošportne tekme že pričele, se udeležujejo tudi trije slavni j.ugoslovriski smučarji: Zagrebčan' § Prostovoljno gasilno društvo v Selnici ob Dravi priredi v nedeljo dne 27 januarja v prostorih gostilne Mesarič svojo veselico, h kateri se vsi prijatelji iskreno vabijo. — Odbor. i □□IXDDDCnXID □ □ □□□□□□□□□□□□ Obisltujto mestni muzej v Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo o(] 10.—12. ure. Ystopnina 1 dinar. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ [Dušan! Zinaja, Ljubljančana Švigelj in Vladimir Kajzelj. Zdenko Objave. P § Stenografski tečaj na drž. trgovski Šoli prične 4. febr. ob 18. uri (Razlagova ulica 26.1.). Tečaj traja 4 mesece. Pisme-ine ali ustmene prijave sprejema ravnateljstvo. § Slov. trgovsko društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor danes (sobota) ob 20. uri v Narodnem domu v Restavraciji (kmečka soba). Gg. člani so vabljeni, ida se obč. zbora polnoštevilno udeležijo- § Društvo stanovanjski!! najemnikov fca Maribor ima redni občni zbor v ne-ideljo 27. januarja ob devetih dop. v kabinski dvorani. Vstop le proti izkaznici s potrdilom plačane članarine najkasneje ido konca preteklega leta- § Podporno društvo za revne učence v TM-ariboru ima svoj občni, zbor v inedeljo 'dne 27. ju ni ob’ 11. url V prvem nadstropju itiešč. šole v Cankarjevi ulici. Vse (prijatelje iri člafre društva vljudno vabi k udeležbi — Odbor. § Občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva in' rešilnega oddelka v Mariboru Se-vrši dne 26. januarja ob 20. uri v sej mi dvorani v II. nadstropju orožarne. [Vsi izvršujoči člani, pristojne oblasti, varnostno moštvo, podporni člani in vsi društveni dobrotniki se vabijo tem po torti, da se občnega zbora zanesljivo ti-deleže. Ako občni zbor ob tem času ne jbi bil sklepčen, se vrši v smislu pravil Pol ure pozneje občni zbor, ki jo sklepčen ob’ vsakem številu navzočih članov. Dnevni red: 3. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. (Poročilo blagajnika, 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve novega odbora. 6. Slučajnosti. Za polnoštevilno (Udeležbo in točnest prosi — Odbor. I $ Pevski odsek pekov priredi v soboto, dne 2. febr. v Gambninovi dvorani zabavni družinski večer s petjem, ko-taičnimi nastopi in plesom' ter srčnim žaljivim bazarjem. Vstopnina za podporne člane 5 din. za nečlane 10 din. — Začetek koncerta točno ob 8. uri. Pevski program je lep in bogat, tako, da bo vsak obiskovalec lahko už.il nekaj (veselih ur. Ples po končanem programu. § Pevsko društvo »Luna« priredi dne 4. februarja v gostilni Kramberger v Krčevini plesni venček, združen s pevskimi In godbenimi točkami. Začetek ob 19. uri. Vstopnina 1 Dinar. Čisti dobiček je namenjen društvenim svrham. Vsi prijatelji petja se vabijo k udeležbi. — Odbor . § Mostni kino. »Borba R tatovi konj« IlT. epoha velczanimivc pustolovščino »Tarnatveno bodalo« v 6 činih v glavni ivlogi Edi Polo se predvaja v potok, sopejo, ptedcjjo in; poudeljek, Gospodarstvo. Nov zakon proti draginji? (Iz trgovskih krogov). Zadnje dni so prinašali naši dnevniki vesele vesti, da hoče vlada državnimi u-radnikem, pomagati iz obupnega položaja na ta originalen: način, da bo začela zopet na podlagi posebnega zakona proti draginji vihteti bič nad našim trgovcem in obrtnikom. Ne moremo verjeti, da bi bila naša vlada zmožna take akci je, ki seveda ne more prinesti uradniku prav nobeno olajšave. To je že triletna praksa dovolj jasno pokazala. Prepričani smo, da ta napovedana akcija, — silno pogrešno zamišljena, zbudi občen odpor v gospodarskih krogih, pa tudi v uradniških, ki vedo zlasti pri nas, da naše organizirano trgovstvo in obrtništvo simpatizira z upravičenimi zahtevami uradništva. Trgovska in obrtniška zbornica je med temi, ko to priobčujemo, že odposlala odločen protest proti nameravanemu novemu zakonu, ter z veseljem pozdravljamo ta odločen odpor. Da hočeta minister financ iri trgovine izvesti znova protidraginjslco akcijo v naši državi na tale način, da bi se zopet pričelo sistematično preganjanje naše trgovine, industrije iri obrti, ni danes več nobena tajnost. Na tak način hoče toraj sedaj naša vlada pomagati našemu izmučenemu uredništvu iz strašnega gmotnega položaja. Ne moremo si misliti, da je resno vzeti napovedano državno akcijo. Vlada hoče uradniku pomagati s protidraginjskim1 zakonom! 1 V rastoči bedi, ob stradanju uradniškega stanu, ki je v novi državi najpotrebnejši faktor uprave, naj bo pobijanje draginje po sestradanih biričih in lačnih policajih našemu uradništvu nadomestilo za neoibhodno potrebno, času primerilo povišanje rednih službenih dohodkov!? —- To je v resnici zasmehovanje uradništva iri si morejo tako »pomoč« našemu uradništvu zamisliti samo ljudje, ki vidijo v uradniku brezpravni faktor in zastopajo^glede uradnikov zaničljivo mnenje, da so to sami pisarji, ki sc itak lahko okoristijo s svojim položajem! —■ Pjotesti ramo proti takemu novemu omalovaževanju naših zaslužnih uradnikov. Naši trgovci iri obrtniki. industrija!ci in' hišni posestniki niso krivi slabega položaja državnih uradnikov. Gospodarski krogi so do duše prepričani o needložni potrebi pravičnega in izdatnega povišanja uradniških prejemkov ter so na svojih shodih in v svojih glasilih vedno odločno zahtevali takojšnje izboljšanje uradniškega položaja. Pobijanje draginje s sodišči in policaji je doživelo sijajno blamažo in celo komunisti so se rogali takemu zatiranju draginje. Sedaj se naj pa tega draginj&kega »Lazarja« zopet pokliče v življenje da bo nasitil in oblekel lačne in strgane uradnike. To se v resnici pravi, dajati v roko kamen istemu, ki gladen prosi košček kruha! Kakor jo za uradnika napovedana akcija .poniževalna in ga hujska ravno proti tistim krogom, ki glasno zahtevajo izboljšanje plač državnega uradnika, tako jo ta protidraginjska akcija naravnost žalitev in zasmehovanje za trgovski in obrtniški stan, ki sam preživlja prav v sedanjih časih težke in skrbi polno dneve spričo strašne draginje denarja, trdega pomanjkanja kredita in ogromnih in ncvzdržljivih davkov. Prav tedaj, ko jo nastopil kritičen zastoj v vsem gospodarskem življenju, ko je celo pri nas že preveč vagonov in stoje lokomotivo, ob času, ko se opasno mno-žc konkurzi in ustavljajo plačila v trgovini, — pride vlada in grozi našim go-saodargkimi krogom, s preganjanjem x tolažbo istradanega uradlrii- žalostno štva, g Živinski sejni v Mariboru dne 22. jati.: Prignalo se je: 6 konjev, 12 volov, 2lS krav, 4 bike in 9 telet. Skupaj 363 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže: debeli voli 14—14.50 D, poldebcli voli 13.50—14 D, plemenski voli 12.50—13.50 D, biki za klanje 11.25—13 D, klavne krave debele 12—13 D, plemenske krave 11—11.75, krave za klobasanje 9.50—10 D, molzne krave 10—11.75, breje krave 10—11.75, mlada živina 13—13150 D. Mesne cene za 1 kg: Volovsko meso I. vrste 25—27 D, II. vrste 22—24 D, Meso od bikov, krav, telic 19— 21 D, telečje meso I. vrste 26—30, II. vrste 24—25 D, svinjsko meso sveže 30—40 din. g Gospodarska konferenca v Zagre bu. Ministrstvo za promet je obljubilo udeležnikom gospodarske konference, ki se vrši v Zagrebu dne 27. januarja t. L, popust na železnici, Udeležniki naj se o popustu informirajo pred odhodom pri postajetiačelnikih. Udeležniki dobe vsa potrebna pojasnila glede nastanitve v Zagrebu ob prihodu v Zagreb pri glavnem izhodu po nameščencih zagrebške zbornice, ki bodo nosili na čepicah napis: »konferencija privrednika«. Ako bi posamezniki potrebovali še nadaljna pojasnila, naj v pisarni železniškega komisarja v Zagrebu pokličejo telefonsko št. 37. g Zveza gostitničarskih zadrug za Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino je imela v četrtek 24. trn. v Celju svoj tretji redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Joško Božič. Navzoč je bil tudi delegat Trgovske in obrtne zbornice g. dr- Pretner, ter več zastopnikov gostilničarskih organizacij iz Hrvatske in Srbije. V Zvezi je sedaj včlanjenili 28 zadrug. Manjkajo iz Štajerske še štiri-Zveza je storila veliko intervencij zlasti glede omejitve vinotočov na res po zakonu upravičene slučaje, dalje glede zdravniškega preiskovanja natakaric, glede neupravičenih obsodb radi kalkulacij; sklicala je anketo glede zakona o taksah in poslala resolucije na pristojna mesta. Poročilo predsednika o živahnem delovanju Zveze je bilo z odobravanjem sprejeto. Fin. svetnik dr. Valjavec je obrazložil zakon o taksah, dr. Pretner^ pa je razpravljal o neprimerno visokem ob-dačevanju gospodarskih’ krogov in o neracionalnem podeljevanju gostilniških koncesij, ki se vrši brez ozira na usposobljenost- Govoril je še predsednik o-srednjega odbora gostilničarskega Save-za Angjel Djordjevi^/ hotelir Martinovi o plačilnih listkih, hotelir Bernardi je pa podal poročilo o stanju blagajne. Predsednik Božič je poročal o strokovnem listu, ki je dobro urejevan, dalje o vprašanju bolniških blagajn. Govorila sta še gosta Pavlekovie iz Zagreba in Siro-vatka iz Osijeka- Po zborovanju je hotelir Martinovič pripravil v lepo okrašeni mali dvorani Uniona okusen banket. g Emisijske takso delniških družb. — Po pri pom n ji 2 k tar. post. 10. zakona o taksah in pristojbinah morajo vse družbe,. ki so obstojale ob času, ko je stopil ta zakon v veljavo, to je dne 15. novembra 1923, ako še niso plačale takso od celokupne svoje glavnice, pa so jo bile po zakonu dolžne plačati v 90 dneh izza dne 15. novem bera 1923, to jo do dne 12. februarja 1924. prijaviti svojo glavnico in plačati takso. Družbe, Ki izpolnijo to dolžnost, plačajo samo redno takso sicer pa sc jim naloži polog redne takse še kazen v trikratnem znesku rodne takse. Družbe, ki so izza dne 1. jan. 1919 izdale delnice s kurzom' preko no-minalnz vrednosti, so v istem roku dolžne od razlike med nominalnim zneskom delnic in dejansko vplačano vsoto naknadno plačati takso po novem zakonu, odbiti pa smejo eveutuelno že plačane emisijske takse. g Dobava angleških kiosetov. V pisarni stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dno 14. februarja t. L ob 11. uri dopoldne ustmena licitacija glede odstranitve 6 obstoječih avtomatičnih stranišč ter dobave iu montiranja 8 novih angleških kiosetov v Stalni vojni bolnici v Ljubljani. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v, Ljubljani inte^osentorin na .vpogled, g Mednarodna razstava za mlekarske iri! hladilne napravo v Buenos AireS-u. Ministrstvo za poljedelstvo v Argenti-niji bo priredilo v Buenos Aires-u razstavo za mlekarske in hladilne naprave. Razstava se otvori dne 5. maja 1924. —> Razstavljalni prostori se oddajajo brezplačno; samo posebne instalacijske stroške nosijo razstavljalci sami. Za prostore in podrobnejše podatke je pisati na naslov: Comisiori Organizadora de la Exposiciori Internacional de Stechoria v Refrigeracion: Ministerio de Agricultu-ra, Paseo Colori 274, Buenos Aires. j □□□□□□□□□□□D □ □ □nnnornannpn Naša morska obaB ©cš 600 km je brez obrambe S Smirno (Jadransko Stražo9! □□□□□□□□□□on □ □ □□□□□□□□□□□□ Tujci v Mariboru povo prijavljeni V hotelih' In; prenočiščih dne 25. jati. 1924. Hotel »Merari«; Marasovič Pero, Vis, Darlič Toma, tri govee, Vis. Beraha Hajiri, dijak, Sofija SohenKer Henrik, disponent, Dunaj. Ru* ohenbauer Leopold, trgovec, Dunaj. Ad» lersberger Mortc, trgovec, Stanislau, Bi* loševič Ivo, uradnik, Mostar. Zaneilo Umberto, trgovec, Verona. First Milan; inženir, Rogatec. Rogatsch Feliks, tovarnar, Dunaj. Lilles Oskar, trgovec, Praga. Michiever Bernard, trgovec, Charzaoov-. Morawetz Karl, potnik, Tie-eling. Epsteini Alfred, potnik, Dunaj. O* grizek’ Mirko, trgovec, R. Slatina. Bach-wach Alfred; ravnatelj, Trst. Hackel Benjamin, agent. Hay Adolf, trgovec. Kunst Nikla, trgovec, Brno. Macohiaro Arnadeo, trgovec, Reka. Schuster Alojz, nadzornik, Pardubice, Ecksteln Emil, potnik, Dunaj. : »Privat Hotel«; Has Oton, potnik, Dunaj. NovaTc Mauriciuis, potnik, Kranjec. AnderlcK, potnik, Zemun’. Tomič Franc, St. Michael. Zimmermanni Viktor, potnik, 01* bersdorff. Hotel »Pri zamorcu«. Quittncr Walter, tovarnar, Dunaj. Belič M., trgovec, Petrovac. Agamodti Salth, trgovec, Sarajevo. Setela J., k a* petari, Idrija. ' v . Hotel »Črni orel«. Hanuško Imbru, strojnik. Štesrier I* delavec, Stara vas. Lcpič Ludvik, uradnik. Dučič Jurij, trgovec, Metlika, Besediti Afanasi, trgovec, Rusija, VJrie-siug Ella, zasebnica Pliberk. ■ Gostilna »Pri grozd u«. Bell as Albina, zasebnica, Poljane. Kosi Matija, kmet. Juramič Franc, kmet, Križevci. Prager Karl, potnik, Dunaj. Mark Franjo, gostilničar, Maribor. Fenk Ana, kmetica, Sv. Jakob. Milevski Teodor, potnik, Petrograd. Markovič Fr., kmet, Cesanjovci. Gostilna »Holzkuecht«. | Sernec Luka, godbenik, Ruše. Belšak Slavka, natakarica, Ptuj. Obid Franjo, agent, Tolmin. Blešcvič Vid, krošnjar, Krapina. Majerič Josip, Ljutomer. Gostilna »Zokaly«. Zelenika Martin. Prepeluh Karl, spre* mljevalec, Ljubljana. Deutsch Franc, posestnik, Ljutomer. Gostilna »Pr! Jelenu«. Miihling Maks, trgovec, Niiruberg, Held Hinz, mehanik. Knorr Vili, trgovec, Mamel, Gostilna »Wocli«. Šviglin Josip, mizar, V. Gorica. Hotel »Kosovo«. ' Burger Josip, pomočnik, Gradec. □□□□□□□□□□□□ □ □ □□mnmmnrci Ponapjie širili sokolsbl llsbl □^□□□□□□□□a □ □ □□□□□□□□□□□□ V Mariboru, dne 27. januarja 1924y. »T A li O IU„ Strafi 7. lHBIm Zanimivosti. Obe sta pridni i:i dobri. Čudilo zgodbo poročajo srbski listi oj kem Joliseju Protiču iz Srbije. Žc zgodnji mladosti jo izgubil svojo Mariče. Vzgojili so ga ded in -babica. Ko je m. lskovanje radija in se je na podlagi poizkusov prepričal, da je ta način uporabe za zdravljenje raka najprimernejši ter se m Ameriki splošno uvaja. r Misterijozna smrt ameriške milijo-vjnarke. V Kaliforniji je izvršila pred par dnevi samomor po vsem svetu znana dobrotnica, ameriška milijonarka Stella . | Cakhvcl, ki je bila na glasu kot najlepša £am yaše žaljivke. Poslano.® Gospodu Slavkotu Černetič«, trgovskemu sotrudniku v Maribora. Na Vaše poslano v »Taboru« z dne 27. \ j trn. Vam odgovarjam, da jaz nimam ničesar preklicati in tedaj odločno zavra- odrastel, so mu predali svoje malo po-j^ , sestro in ga silili, naj se oženi. Protid '^na Amerike. Samomor te zenske jc to sicer ni posebno navduševal, to-? .,W> vsej Ameriki veliko senzacijo. ogledalom ' Z tvojim vzgo/tdiem' J-hotef’odreši ‘Ustrelila se je pred svojim trga veselja. Vzel je ženo, ki so mu joj12 malega srebrnega samokresa. Svoje- iabrali. Komaj pa je bil poročen; je storim, je !7,0mlimla vojna m moral 30 k\0.1aik01n. v ... .....y Usoda ga jo zanesla na Korziko, kjer sc jc vanj zaljubila neka mlada in lepa ^ bolničarka. Iz te ljubezni sc je rodilo 1 dete. Po končani vojni sc jo vrnil Pro-i možu jc zapustila pismo, v katerem v interesu najine skupne sreče. Ti lahko začneš Aleksander Jliavač* •’ "" UMAZANA KONKURENCA. Podpisani je izključni zastopnik za novo življenje- Svet je tvoj. .laz pa mo- ‘ kraljestvo SHS tovarn čokolade in kakaa zapustiti to življenje polno zmot-« ; M1CHELE 1ALMONE dd. v TORINU, Njen mož si tega pisma nikakor ne mo-; kateri izdelki so po malo da ne stolet- ji jo pričakovala že- 're raztolmačiti in to tem manjc, ker je s svojo ženo živel v najlepšem, miru in tič v Srbijo, kjer ra 7. malim sinkom. 'Ljubezni med sc b°5! zakonski sreči. Uganka so mu zmote nje- m ven' nega a nikoli poznala, m ven-o kateri bi bilo soditi, da jc visoki duhovnik ali pa azijatski vladar; v resnici pa jc bil prvi brivec posvečene osebe cesarja Konstan-cija. Britev je brzda v njegovih rokah s čarobno lahkoto. Podoba je bila, kakor da brivec izvršuje tajinstven obred- Na obeh carjevih straneh' sta stala razen Evzebija, vrhovnega uradnika pre-višnje spalnice in najvplivnejšega človeka v državi in vrhu neštetih kubikular-jev, držečih raznovrstne posode", mazila, obrisače in umivalnike, dva mlada nosilca pahljač. Med visokim obredom britja sta dečka hladila cesarja s širokimi tankimi pahljačami, podobnimi srebrnim, še-steroperesnim serafinom in ripidom, s kakršnimi dijakoni odganjajo muhe, kadar jc med mašo izpostavljeno Najsv.etej-še. Brivec jc pravkar obril cesarja na desni strani in je začel previdno militi levo lice; milo je bilo nakvašeno z arabsko vonjavo, ki so jo imenovali »Afrodi- Konstancijevega uhlja in mu šepetal ti-{ho, da drugi niso mogli ujeti njegovih i besed: — O najbogoljubnejši car, edino tvoja pamet bi mogla doumeti, kaj pomenijo tri božje osebe — Oče, Sin in Sveti Duh-Ne slušaj škofov. Ne bo tako, kakor oni hočejo, ampak tako, kakor jc tvoja volja. Aleksandrijskega patrijarha Afanasija moraš kaznovati kot rogobornega in brezbožnega upornika. Bog in stvarnik bo sam odkril tvoji svetosti, kaj in kako morajo verovati podložniki. Po mojem mnenju je imel Arij prav, ko je trdil, da je obstojal čas, ko sina še ni bilo- Tajko je tudi z istobitnostjo ... — | Konstancij se je ozrl v veliko zrcalo j i/, politiranega srebra, lahno podrsnil z roko čez desno iice in prekinil brivca: — Zdi sc mi, da ni povsem gladko. Kaj? Ali ne bi še malce.potegnil? — Sicer pa: kaj si že dejal o istobitnosti? Brivec je malo pred tem prejel od dvornih škofov Urzakija in Valenta talent zlata, da bi carja izpreobrnil V novo vero: medtem ko mu je roka naglo, spretno in skoraj laskavo hitela po carjevi koži, mu je začel iznova šepetati v uho. V tem hipu je pristopil notar Pavel s pridevkom Katen, t. j. veriga; to ime so mu dajali zbog strahotnih izdajstev, s katerimi jc vezal svoje žrtve kakor z verigami. Pavel je imel ženski, golobrad Jugoslsrasski Mati til ske milosti- Pavel Katejia jc z mehko, a z odločno kretnjo odsuuil brivca, se nagnil k cesarjevemu uhlju in zašepetal: — Julijanovo pismo. Nocoj sem ga zaplenil. Ali naj razpečatim? Konstancij je pohlepno iztrgal pismo iz Pavlovih rok, ga odprl in jel Citati, tine wne«, Pri deht sc je nagujl tik do-..Toda vsebina ga-je-očividno razočarala. — Neumnosti! — jc dejal — same’gel kaj,, da ne bi urno pohitel k tebit. stilistične vaje- Pošilja nekftnu učenemu i Gaudencij jc imel slabe sanje- Videl je sofistu v darilo sto posušenih in piše slavospev smokvam in sto- — Kaj pa če je le zvijača? — je pristavil Katena. — Ali je mogoče? — je vprašal Konstancij. — Pa imaš li kaj dokazov? — Jih nimam. — Ali je zelo prebrisan, ali pa . . — Kaj je^ hotela reči tvoja Večnost? — Ali pa’ nedolžen. — Kakor se ti bo zahotelo — je zašepetal Pavel. — Kakor sc mi bo zahotelo? — Hočem biti pravičen, samo pravičen, ali še ne veš ?. • Najprej jc treba dokazov. Le počakaj, dobodeš jih smokev i je v razcapani obleki, na glavi pa si nosil številki j venec iz praznih, navzdol visečih klasov,-j — Kaj neki pomeni ta sanja? 1 t — Prazno klasje napoveduje glad, ® razcapani škrlat . - , bojim se . . .- _»*'} — Bolezen? -■"‘H?*!- — Znabiti še huje. Gaudencijeva žena mi je pripovedovala, da sc je Gaudencij posvetoval s sanjskimi razkladatelji. Bo* ve, kaj so mu tile povedali . . , — Dobro, se še pomenimo pozneje,, Zvečer pridi! f — Ne, takoj- Dovoli, da ga mučijo —« lahko, brez ognja. — Potlej še imam za«, deyo namiznih prtov . • . d-VT — Kakšnih namiznih prtov? Ali si pozabil?. Na neki gostiji ‘y Pojavil se je drugi ogleduh, mladi«Akvitoniji je bila miza pokrita z dvema Perzijec, Merkurji po imenu, po dolžno- j krašnjačama, ki sta bili tako na široko sti pa strežaj v Konstancijevi jedilnici, [obrobljeni s škrlatom, da bi človeku pri-Bil je podoben fantku: v obraz je bil! bajala grešna misel: To pa je cesarskih ves žolt in oči so mu bliskale črno. j plašč. 1 o Pred njim so imeli podoben strah ka-jj — Ali je imela širši rob nego rdva kor pred Pavlom Kateno in so ga v šali * prsta? Zakonito sem bij dovolil dva poimenovali »uradnik sanjskih prividov«; sta široke zarobke. h a,ko je namreč Merkuri j slišal pripovedo i — O, kajpak, veliko širši. Pravim«i vati sanjo, ki si jo jo mogel razložiti - izglodali so kakor cesarski ldamis. Le: slabo za posvečeno carjevo osebo, ali za-; pomisli, kakšen bogokleten okras ti po-. mudil ne trenutka, da je ne bi sporočil i stavljajo na mizo! . Konstanciju. Mnogi so se že kesali, da so j Merkurij je imel toliko kopico ovadb',, videli v sanjah reči, ki jih ne bi smeli ■ da je bil v zadregi, katero bi jiovedaj, videti. Dvorjani so često zatrjevali, da j zatem. ; V Dafni se je rodila spaka, — je zavidali^prebivalce čarobne Atlantide, ki mrmral naglo in lovil sapo. — Dete ima trditvah spali trdno; štiri uhlje, štiri oči in je po životu ko-, in nežen obraz in bi človek sodil na prvi pogled, da ima pred sabo angelja; oči soUrPe na. neozdravljivi mu bilo motne, črne in obdane s kolobar- j zav>dali prebivalci jem; hodil je zibajočih korakov in kazal •j’0 Po Platonovih mehke, skoraj mačje kretnje. Na zgor- j *3rez sa,d- jsmata; vedeževalci trde, da je to slaba-' njem plašču je imel pripet široki, temno-j Perzijec jc odrinil dva ctiopaska skop- j znamenje: pripravlja sc razcepitev. sye«j višnjevi trak — posebno znamenje cesar- Ijenca, ki sta pravkar zavezovala zelene, item carstva- z zlatimi orli okrašene cesarjeve čevlje (zelena barva je bila dovoljena le za najvišje obuvak)), objel cesarjeva kolena, jih poljubil in zrl v oči kakor pes, ki se prilizuje in otej>a z repom, dokler ga gospodar ne pogleda — Naj mi oprosti tvoja večnost! — je šepetal pritlikavi Merkurij z otročjo in prostodušno udanostjo. — Nisem sj mo- Bomo videli. Napiši vse po vrsti in' mi potlej izroči-- V (Daljo prih'odajlč.1 ^ & Zahtevajte a vsaki go« sitim »‘Vabor". m gaj iiW8 i »TABOR«. iV Manboni, ctee' 27. 'JaBuarJa 1924. Mala oznanila Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drag, Vetrinjska «1. 2. 106 Učenec z dobre hiše za kolar-sko in kovaško obrt ter likar-stvo se sprejme v tovarni vozov P. Perglar, Mlinska ulica it 44. 205 5—1 Čevljarski vajenec so sprejme. Cretliena ulica 9. 176 Dva učenca se sprejmeta v trgovini železnin Ivan Kotažija, Aleksandrova c. 42, Meljska cesta 1. 188 Na proda]: Moderno zidana vila pri parku s stolpičem in lepim vrtom ter vsem kondor tom za Din 300 000. Trgovska hiša na prometni točki v Ma riboru z trgovskimi lokali. Gazdna posestva z iglasbm drevjem, lastno parno žago Trgovske in stanovanjske hiše v Mariboru, Celju, Ljubljani ter vile in večja posestva proda Konc. prometna pisarna J. Štuhec, Maribor, Lekarniška Ulica št. 4. 196 3—1 Vinograd pri Ptuju, na krasni legi, s sadnim vrtom, bogatim gozdom ter primernimi poslopji i. t d., radi bolezni ceno na prodaj. Pojasnila daje Mavro Neumann, Čakovec, Novakova ulica 21. 175 3—1 šivalni stroj, veliki za krojače, skoraj nov, po ceni na: prodaj. Vprašati Slomškov trg* Specijalni modami damski it. 6, dvorišče, v delavnici.11 190 Kupi se dober pisalni stroj. Ponudbe z navedbo cene pisane na tem stroju na upravo -Tabora" pod št. „195“. 195 Prodajno mizo (Budel), 3 do 3V3 m dolgo, kupim. Ponudbe na upravništvo pod nžU 180“. 180 Tapetniška In mizarska popravila se prevzamejo, ter se solidno, okusno in moderno preuredijo in najuraernejše zaračunajo. Na zalogi je tudi novo tapetniško in mizarsko pohištvo kakor spalnice, jedil nice, gosposke sobe, kuhinje, žimnice, vložki, otomani. Prc vzame se tudi po načrtu vsa dsla. Priporoča se tapetništvo in mizarstvo Jagodič Tafoyr«, m Qdgoyorai aje.4n.iki JRudoJI Ožin, «■* liska; Mariborska tiskarna d. d.