Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2022, {tevilka 3, letnik 11 ISSN 1848–4360 
Reka, september 2022 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla i} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 8 Iz pouka DPS 17 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 
Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 
slovenskidom@bazovica.hr uradne ure: torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 
Veleposlaništvo RS v RH 
Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Gašper Dovžan tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 


N
ova kulturna sezona slovenski skupnosti prinaša obetajo~e novosti na podro~ju izobraževa­nja in uvedbe slovenš~ine v šole, a kje vse bo pouk po modelu C zaživel v tem šolskem letu, bomo spremljali v prihodnji številki Sopotij. Zasluga za širitev teh pobud gre vodstvu Zveze sloven-skih društev na hrvaškem (ZSDh), ki je tudi zato na volilni skupš~ini dobilo nov mandat. V rubri­ki, namenjeni krovni organizaciji, omenjamo še jubilej ob tridesetletnici delovanja Slovenskega kulturnega društva (SKD) Triglav v Splitu, sprejem ob dnevu državnosti v Zagrebu in novega vele­poslanika Republike Slovenije (RS) v Republiki hrvaški (Rh), obisk novega ministra, pristojnega za Slovence v sosednjih državah in po svetu, na Reki, posvet v okviru letošnjega sre~anja Dobro-došli doma in praznovanje petnajstletnice SKD Gorski kotar v Prezidu. Zaživela sta tudi oba odra v KPD Bazovica, v dvorani in na prostem, in gostila ve~ prireditev, od koncerta, razstave in literar­nih ve~erov do prisr~nega nastopa najmlajših po druženju na Poletju v Bazovici. To je letos pote­kalo tudi v Lokvah, kjer so odprli tudi letošnjo Goransko kiparsko delavnico (GKD). KPD Bazovica je uspešno sodeloval na reškem festivalu Porto Etno in organiziral prvo sre~anje manjšinskih pev­skih zborov, mešani pevski zbor (MePZ) društva je znova zapel na zborovski prireditvi v Šentvidu pri Sti~ni, folklorna skupina se je predstavila v Budimpešti in glasbena v Novem mestu, planinci pa so uživali na izletih. Objavljamo tudi zapis o slovenskih športnikih, omenjenih v Športnem bi-ografskem leksikonu Primorsko-goranske županije (PGŽ), ter spremljamo obisk reške skupine do-polnilnega pouka slovenskega jezika in kulture (DPS) v Pulju in izlet DPS-ja iz SKD Gorski kotar v Sloveniji. Spominjamo se tudi preminulih ~lanov in sodelujo~ih, rubrika Si-T omenja edukativne sprehode po reških pokopališ~ih in razstavo o taboriš~ih v Vidmu, Dragica Jakseti~ opozarja na naše aktualnosti med podnebno krizo, rubrika Sre~anja pa predstavlja dolgoletno grafi~no uredni-co Sopotij, dizajnerko in kiparko Vesno Rožman. 
Znova vas vabimo k sodelovanju in veseli bomo odziva vseh, ki pišete ali fotografirate ali pa bi se želeli tako ali druga~e vklju~iti v katero izmed dejavnosti društva. Ostanite zdravi! 
y Uredništvo 


Nova harmonikarska skupina v KPD Bazovica 
V KPD Bazovica bo v novi kulturni sezoni za~ela delovati harmonikarska skupina. Starostne omejitve ni, 
vse zainteresirane pa vabimo k ~imprejšnji prijavi v tajništvu društva v ~asu uradnih ur. 

Prijava za u~enje slovenš~ine ob vpisu v novo šolsko leto 
Zakonodaja Rh zagotavlja možnost u~enja (tudi) slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah. Željo po vklju~itvi otroka na za~etku šolskega leta lahko izrazijo starši ali dijaki. Pouk slovenš~ine po tako imenovanem modelu C šola uvede ob zadostnem številu prijav zainteresiranih kot izbirni predmet, ki je vklju~en v siceršnji urnik in ocenjevan. Informacije: tajništvo KPD Bazovica ob uradnih urah. 

Predsedniške volitve v Sloveniji 23. oktobra 2022 
Volitve predsednika/-ce RS bodo v nedeljo, 23. oktobra 2022. Kandidate/-ke lahko predlagajo poslanci, 
politi~ne stranke in volivci. Podporo je mogo~e oddati do vklju~no 28. septembra 2022, seznam kandida­
tur pa bo znan najpozneje 7. oktobra 2022. 
Volivci s stalnim prebivališ~em v Rh lahko glasujejo na dva na~ina: na diplomatsko-konzularnem pred­stavništvu (DKP) – to voliš~e bo v Rh vzpostavljeno na veleposlaništvu v Zagrebu –, ~e so vpisani v po­sebni volilni imenik, lahko pa glasujejo tudi po pošti. Po pošti bodo prejeli tudi volilno gradivo, in sicer na naslov, ki je vpisan v evidenco volilne pravice (EVP) ali posebni volilni imenik. Volivci v Rh imajo v ~asu od 10. septembra 2022 do 7. oktobra 2022 na DKP v Zagrebu možnost osebnega vpogleda v elektronsko evidenco osebnih podatkov in poprave napa~nih podatkov ali za vpis v EVP. Ve~ na spletni strani državne volilne komisije: www.dvk-rs.si. 
y Marjana Mirkovi} 
Uvodnik 
20. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 

Volilna skupš~ina ZSDH 

S skupš~ine v živo, Redna letna skupš~ina ZSDh je bila tokrat tudi volilna, pote­foto: Marjana Mirkovi} 
kala je v živo in tudi na daljavo. Dotedanjemu vodstvu, predsednici Barbari Riman in podpredsednici Jasmini Dla~i}, se je iztekel štiriletni mandat. Leta 2018 sta od dolgoletnega pred­sednika krovne organizacije Darka Šonca, ki mu je v zahvalo za storjeno ta funkcija ostala v ~astnem nazivu, prevzeli nove nalo­ge in sedež krovne organizacije prenesli znova na Reko. Vodenja sta se lotili zavzeto in z veliko energije, usmerjene predvsem na podro~je izobraževanja. Ne samo zaradi epidemije novega koro­navirusa, tudi zaradi po~asnih birokratskih mlinov in šibke politi~ne volje na terenu, ne nazadnje tudi zaradi ne ravno pod-jetnih rojakov, je veliko za~etnih, široko zasnovanih korakov zastalo na mestu. Z željo dobiti še eno priložnost dokon~ati na~rtovano in zastaviti nove okvire delovanja, sta Barbara Ri-man in Jasmina Dla~i} ob spodbudi in predlagani tudi s strani ve~ društev napovedali vnovi~no kandidaturo. Na ~elo ZSDh sta bili izvoljeni tudi v novem mandatu (2022–2026), drugih kandi­
27. maj, Hrvaški dom, Split 

30 let SKD Triglav 

datov tudi ni bilo. To med drugim pri~a o tem, da so v društvih prepoznali njun trud in napredek: prizadevanje za spoštovanje manjšinskih pravic, ve~ novih šol s pou­kom slovenš~ine po modelu C, objava in-formacij na Facebook strani ZSDh in v mese~nem biltenu, projekti za mlade in najmlajše, uspešne prijave na razpise, zaposlitev tajnice itd. 
^estitke z najboljimi željami dodaja tudi uredništvo Sopotij! V upanju na nadaljnje uspešno prizadevanje za podmladek v društvih, širitev pouka slovenš~ine v šo­lah in vrtcih ter pridobitev rojakov za kan­didaturo na manjšinskih volitvah prihod­nje leto, pa tudi za ve~jo medijsko oskrbo, s skupnim glasilom in uvedbo radijske ali televizijske programske vsebine v sloven-š~ini, pa vzpostavitev kulturne ustanove ter zagotovitev štipendij in sredstev na­sploh za u~iteljske in druge kadre (vzgoji­telji, novinarji, pravniki itd.), nujne za ohranitev organiziranega delovanja slo­venske skupnosti v prihodnje. Brez pod-pore Slovenije kot države mati~ne kulture seveda ne bo šlo, upati je le, da bodo temu prisluhnile tudi nove oblasti RS in zagoto-vile vso podporo. y Marjana Mirkovi} 
ni gosti, predstavniki RS in slovenskih društev, družbenih, politi~nih in kultur­nih krogov Splita in tamkajšnje županije ter ~lani in prijatelji SKD Triglav, med drugimi tudi skupina iz KPD Bazovica z Reke. 
Jubilantu je ~estitala in v krajšem nago­voru pozdravila vse navzo~e tudi predse­dnica ZSDh Barbara Riman. 
SKD Triglav je v okviru slovesnosti istega dne pred akademijo v Etnografskem muze­ju v Splitu odprl tudi razstavo klekljarske skupine, na~rtovano sicer lani, ob petin­dvajsetletnici delovanja, a zaradi epidemije preloženi za leto dni, kot je v junijski števil­ki glasila Planika med drugim zapisala vodja skupine Katica Kaštelan. 
SKD Triglav, ustanovljen maja 1992, se je kmalu vklju~il v ~lanstvo takratne krovne organizacije s sedežem na Reki, Zveze Slovencev na hrvaškem, in zapolnil vrzel, ki je nastala po umiku istoimenskega dru­štva iz Karlovca. Med osrednjimi ~lani SKD Triglav, zaslužnimi za zelo uspešno delovanje društva in prepoznavnost v okolju in širše, je bila – poleg predsednika Boštja­na Kordiša in podpredsednika Gustava Zupana – tudi Vera hrga. Vodstvo ji je zaupalo organizacijo dopolnilnega pouka sloven-skega jezika in kulture (DPS), ta se je za~el še istega leta in do danes je Vera hrga kot izjemna u~iteljica slovenš~ino približala stotinam mladih in najmlajših, poleg tega je postala nepogrešljiva pri ve~ini kulturnih prireditev v organizaciji SKD Triglav, vselej na zelo visoki ravni, z odmevnimi programi in skrbno izbranimi gosti. Velja dodati, da je v okviru prizadevanja za ohranitev jezi­ka tudi dolgoletna urednica društvenega glasila Planika. 

SKD Triglav ve~ mandatov vodi Cveto Šušmelj in društvo je zelo dejavno: poteka pouk slovenš~ine za ve~ skupin, izdajajo gla-silo, za seboj imajo ve~ založniških podvigov svojega ~lanstva, hranijo bogato knjižnico, poleg že omenjenih MePZ-ja in kle­kljarske skupine, imajo organizirani še likovno in slikarsko skupino ter od nedavnega tudi kerami~no in lon~arsko delavnico. 
Iskrene ~estitke SKD Triglav in uspešno tudi v prihodnje! y Marjana Mirkovi} 
25. junij, Muzej sodobne umetnosti, Zagreb 

Dan državnosti RS, sprejem 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
V

eleposlaništvo RS v Rh je ob dnevu državnosti RS v sode-Tara Franji}, Facebook G
ašper Dovžan (1976) se je po diplo­
stran veleposlaništva 
lovanju s KPD Slovenski dom iz Zagreba in slovensko-hr-
RS v RH 
mi na Pravni fakulteti Univerze v vaškim SLO-CRO poslovnim klubom v Muzeju sodobne 
Ljubljani leta 2000 zaposlil na Minis-umetnosti organiziralo sprejem, posve~en tudi tridesetletnici 
trstvu za zunanje zadeve (MZZ) in ima vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. V kultur­
bogate delovne, diplomatske in mednar­nem programu sta nastopila mlada glasbenika, slovenski štu­
odne izkušnje. Po študiju v Berlinu, kjer dent petja na zagrebški akademiji za glasbo Matic Zakonjšek in 
je kon~al magisterij s podro~ja evrop­Zagreb~anka, dijakinja umetniške gimnazije Konservatorija za skih študij (2002), je, kot je med drugim 
glasbo in balet v Mariboru Tara Franji}, kot primer povezovanja objavljeno na spletnih straneh Državne-
med narodoma na raznih podro~jih vsakodnevnega življenja. ga zbora in Vlade RS (https://imss.dz-rs. 
Ve~er je po sprejemu popestril še koncert Vlada Kreslina s sku­si, www.gov.si) v Sloveniji in tujini 
pino Mali bogovi. opravljal razli~no in široko razvejano 
Sprejema so se udeležili predstavniki diplomatskega zbora, hr-dejavnost, ki zadeva pravo, EU, diplo­
vaških akademskih in drugih ustanov, politi~nih, gospodarskih macijo in mednarodne odnose nasploh, 
in kulturnih krogov ter slovenske skupnosti in drugi. je pa tudi avtor ve~ strokovnih ~lankov. Vabilu na sprejem se je odzvala tudi predsednica ZSDh Barbara 
Pred prihodom v Zagreb junija letos je Riman. Skupaj z drugimi rojaki z Reke in PGŽ jo je ob tej priložno­
bil državni sekretar na MZZ-ju, imeno­sti pozdravil novi veleposlanik RS v Rh Gašper Dovžan. 
van marca 2020. y Marjana Mirkovi} y Marjana Mirkovi} 
27. junij, Slovenski dom KPD Bazovica 

Obisk novega ministra pri ZSDH 
S
edež ZSDh je obiskal Matej Ar~on, ki udeležili predstavniki ve~ine slovenskih društev in poslanka iz je v novi slovenski vladi junija postal vrst Socialdemokratske partije (SDP) v hrvaškem saboru, rojaki-minister, pristojen za podro~je odnosov nja Barbara Antoli} Vupora. med RS in avtohtono slovensko narodno 
Barbara Riman je predstavila dejavnost ZSDh in opozorila na skupnostjo v sosednjih državah ter Slo­
težave, kot so števil~ni upad slovenske skupnosti, prostorska venci po svetu. Spremljala sta ga državna 
stiska, medijska oskrba, politi~na zastopanost in omejitve pri sekretarka Vesna humar in veleposlanik prijavah na razpise za evropska sredstva. Podpredsednica RS v Rh Gašper Dovžan, sre~anja pa so se 
ZSDh Jasmina Dla~i} je omenila pouk slovenš~ine po modelu C 






IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 

in izrazila upanje v pomo~ RS pri zagotavljanju kadra in sred­stev na tem podro~ju ter štipendiranja mladih. Spregovorili so tudi predstavniki društev: predsednik SKD Triglav iz Splita Cve-to Šušmelj je med drugim opozoril na razli~en status društev v Rh s strani RS, predsednik KPD Snežnik iz Lovrana Vasja Si-moni~ se je ozrl na starostno strukturo in števil~ni upad sloven-ske skupnosti, predsednica SKD Istra iz Pulja Danica Avbelj je poudarila pomen stikov s pristojnimi v RS in na veleposlani­štvu, Barbara Antoli} Vupora kot podpredsednica SKD Nagelj iz Varaždina je opozorila na slabe prometne povezave z RS, pred­sednik KPD Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc pa se je med drugim ozrl na prizadevanja za odkup prostorov. 
Minister je med drugim poudaril, da izhaja z obmejnega obmo~ja in zato druga~e in s posluhom gleda na manjšinsko življenje. Izrazil je željo po rednih letnih sre~anjih in oblikova­nju usklajevalnega telesa, pozval k opredelitvi jasnih ciljev in operativnemu delovanju ter k sodelovanju pri projektu Nova Gorica, Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025. 
Zadovoljstvo nad sre~anjem je izrazil tudi veleposlanik, spo­znal odprta vprašanja slovenske skupnosti in vsem njenim or-ganizacijam napovedal podporo. y Marjana Mirkovi} 

1. julij, Mestna ob~ina Novo mesto 

Dobrodošli doma, posvet 
V 
okviru tradicionalne prireditve Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma je v sejni dvorani MO Novo mes-to potekal tudi posvet z naslovom Prva, druga in post-Jugo­slavija v v~erajšnjih in sodobnih slovenskih selitvah. Or-ganizirali so ga Združenje Slovenska izseljenska matica (SIM), Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ISIM) pri Znanst­venoraziskovalnem centru (ZRC) Slovenske akademije znanos-ti in umetnosti (SAZU), Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. 
Posvet je potekal v dveh delih, moderirala sta jih dr. Boris Jesih in dr. Marina Lukši~ hacin, napovedani pa so bili prispevki Slovenska diaspora v jugoslovanskem prostoru med svetovni-ma vojnama: med slovenstvom, jugoslovanstvom in iredentiz-mom (dr. Aleksej Kalc in dr. Miha Zobec, ISIM ZRC SAZU), Selitve in odnos do diaspor(e) po drugi svetovni vojni (dr. Ma­rina Lukši~ hacin, ISIM ZRC SAZU), Dve domovini? (dr. Anton Gosar, Oddelek za geografijo Fakultete za humanisti~ne študije Univerze na Primorskem), Slovenci v osamosvojeni hrvaški (dr. Barbara Riman, INV), Slovenski glasbeniki v Srbiji od ~asa kraljevine ShS do danes (dr. Maja Đukanovi}, Filološka fakulte­ta Univerze v Beogradu), Slovenci v Severni Makedoniji, ^rni gori in na Kosovu (dr. Milan Jazbec, MZZ RS), Slovenci v Bosan-ski vili (1885–1914) (dr. Biljana Babi}, Filološka fakulteta Uni-
Matej Ar~on, foto: Marjana Mirkovi} 
Matej Ar~on (1972) je junija postal mi­nister brez resorja, pristojen za podro~je odnosov med RS in avtohtono sloven-sko narodno skupnostjo v sosednjih dr­žavah ter med RS in Slovenci po svetu. Po izobrazbi je elektrotehnik, a ima za seboj bogate in dolgoletne politi~ne iz­kušnje, tudi s podro~ja ~ezmejnega so-delovanja. Kot so med drugim zapisali na spletni strani www.rtvslo.si, je bil mestni svetnik in podžupan Mestne ob~ine (MO) Nova Gorica, leta 2010 iz­voljen za župana v dveh mandatih, do zadnjih lokalnih volitev 2018. Bil je tudi ~lan državnega sveta. Ob ustanovitvi Gibanja Svoboda je postal njegov gene-ralni sekretar, na letošnjih volitvah v državni zbor pa dobil ve~ kot 15.000 glasov volivcev, dale~ najve~ od vseh kandidatov. 
y Marjana Mirkovi} 
verze v Banjaluki, ki se je vklju~ila na 
daljavo). Dr. Barbara Riman se je ob tej priložnosti ozrla na položaj slovenske skupnosti v minulih treh desetletjih: razvoj društev, števil~ni upad, možnosti in težave pri uresni~evanju pravic, vprašanje mladih, napredek na podro~ju ohranjanja sloven-š~ine, medijsko oskrbo in politi~no zasto­panost v svetih in parlamentu. 
Sre~anja se je udeležil tudi nekdanji taj­nik SIM Janez Rogelj, dober poznavalec razmer v zadnjih tridesetih letih tudi na hrvaškem, in med drugim poudaril, da pri slovenski narodni skupnosti na pros-toru nekdanje skupne države ne gre za izseljence in da je bilo napa~no v ~asu po osamosvojitvi te izena~evati z izseljenci denimo v ZDA. 
16. julij, Prezid 


15 let SKD Gorski kotar 
B
arbara Riman se je v Prezidu udeleži-la proslave ob petnajstletnici delova­nja SKD Gorski kotar. Vabilu so se odzvali tudi veleposlanik RS v Rh Gašper Dovžan z družino, gostje iz Slovenije ter predstav­niki lokalnih oblasti ter slovenskih dru­štev in svetov iz Primorsko-goranske žu­panije (PGŽ). 
Navzo~e je pozdravil predsednik Damijan Malnar in spregovoril o minulem delu društva, ki ima veliko mladih in predvsem dobro obiskan dopolnilni pouk slovenske­ga jezika in kulture, ki ga vodi u~iteljica Mirjana Žagar, delujejo pa tudi pevski zbor, likovna skupina in športna sekcija. Jubilantu so ~estitali in mu v krajšem na­govoru zaželeli uspešno delo tudi v priho­dnje Gašper Dovžan, Barbara Riman in drugi gostje. 
Kulturni program ob tej priložnosti so z nastopom obogatili tudi pevci moškega pevskega zbora KUD France Prešeren iz Vojnika pri Celju. 
Ustanovitveni ob~ni zbor SKD Gorski ko-tar, ki je postal trinajsto slovensko dru­štvo na hrvaškem, je bil 17. oktobra 2007 v sejni dvorani mestne hiše. Prvi predse­dnik je bil Bernard Godeša. Napovedan poglavitni cilj društva je bil ohranitev na­rodne in kulturne zavesti – pred 
vsem u~enje slovenskega jezika ter spo­znavanje kulturne in zgodovinske de­diš~ine –, v ospredju pa je bilo reševanje aktualnih problemov obmejnega prebival-Posvet z zanimivimi prispevki je v celoti posnela Slovenska tis-kovna agencija (STA) in je na ogled na naslovu: https://www. youtube.com/watch?v=vVDpM4U_Mgo y Marjana Mirkovi} 

stva. Drugi predsednik je postal Slavko Malnar, pozneje tudi ~lan Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ, a žal je njegovo življenj­sko pot in številne obetajo~e na~rte prekinila njegova mnogo pre­zgodnja smrt. SKD Gorski kotar danes uspešno vodi njegov brat Damijan Malnar, podpredsednik društva pa je Zoran Ožbolt, si­cer vodilni ~lan Kmetijske izobraževalne skupnosti (KIS) Gorski kotar, ki se je razvila iz kme~ke sekcije društva. 
Velja dodati, da je bilo prvo javno sre~anje tamkajšnjih rojakov organizirano maja istega leta na pobudo urednice Sopotij kot takratne predsednice Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) PGŽ v drugem mandatu. Želela jih je namre~ seznaniti predvsem z možnostjo za izvolitev sveta SNM Mesta ^abar in jih spodbudi-ti h kandidaturi na manjšinskih volitvah, na katerih leta 2003 ni bilo kandidatov. Približno dvajset zbranih obiskovalcev je ob tej priložnosti opozorilo zlasti na vsakodnevne težave na tem ob-mejnem prostoru in v prizadevanju, da bi s tem seznanili pristoj­ne v obeh državah, so sre~anje kon~ali z napovedjo o ustanovitvi slovenskega kulturnega društva, medtem ko za manjšinski svet ni bilo zanimanja, sicer pa volitve tam takrat niso bile razpisane. 
y Marjana Mirkovi} 
Gašper Dovžan, Barbara Riman in Damijan Malnar, arhiv ZSDH 


IZ DRU[TVA 


21. maj, Slovenski dom KPD Bazovica 


Pozdrav pomladi 
S skupnega nastopa obeh zborov, arhiv KPD Bazovica 
4. junij, Trg petih vodnjakov, Zadar 

Mednarodni dan kulturne raznolikosti 
Ivan Harej Harry, Darja Jusup in Zdenka Kallan Verbanac, arhiv SKD Lipa 
V 
dvorano KPD Bazovica se na veselje ob~instva vra~ajo kul­turni in glasbeni ve~eri, tudi z nastopi gostov. Prireditev Pozdrav pomladi je tako obogatil obisk MePZ Ivana Cankarja z Vrhnike. Predstavil ga je koordinator kulturnih dejav­nosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, tudi povezovalec programa. MePZ Ivana Cankarja je bil ustanovljen leta 1988, deluje v okviru Pevskega društva (PD) Ivana Cankarja in od leta 1994 ga vodi in programsko usmerja Lovro Grom. Zbor ima na repertoarju sklad-be doma~ih in tujih skladateljev z razli~nih obdobij, prednost pa ima izvirna slovenska ljudska pesem. Nastopajo veliko, na leto imajo obi~ajno po petnajst nastopov v sezoni. Zbor soustvarja kulturno življenje na Vrhniki in je tudi organizator mednarodne­ga glasbenega festivala, na katerega povabijo društva rojakov iz tujine, ki ohranjajo slovensko glasbeno dediš~ino. Tudi sami radi ponesejo slovensko pesem po domovini in v razli~ne kraje sveta, kjer živijo rojaki, od Evrope do daljne Japonske, pa do podnožja Andov v Južni Ameriki, so med drugim zapisali v svoji predstavi­tvi, delovanje pa strnili v zborniku, ki je izšel ob tridesetletnici delovanja. Pohvalijo se tudi s Srebrnim priznanjem vrhniške obmo~ne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je nagradila tudi zborovodjo Lovra Groma, Ob~ina Vrhnika pa je zboru podelila Srebrno plaketo. 
Prvi stiki z MePZ KPD Bazovica segajo dobrih dvajset let nazaj, ko sta se zbora, reški še pod vodstvom Franja Bravdice, sre~evala na prireditvah Primorska poje in Od ^edada do Monoštra, po ve~letnem premoru pa je sodelovanje zno­va zaživelo z udeležbo glasbene skupine KPD Bazovica Mimo ritma na letošnjem 4. mednarodnem glasbenem festivalu Pod jasnim nebom rde~a roža na Vrhniki, kar je zabeleženo tudi v Sopotjih. 
MePZ Ivana Cankarja je z ubranim pe­tjem in slovensko pesmijo razveselil tudi obiskovalce tokratnega ve~era. Zapeli so Dale~ od doma (Danica Ban), Nad menoj se prva zvezda (Ivan Cankar, za MePZ Ivana Cankarja uglasbil Ivan Florjanc), Oj, božime (priredba Ubald Vrabec), Tam, kjer se ~uje pesem (ljudska, priredba An­drej Žakelj), More moje, Vela luka, Po ze­lenem travniku (Miro Kokol, po ljudskem motivu iz Kostela), Slovenec sem (Gustav Ipavec) in V Tamar (v spomin na Stanka Bloudka, priredba Danica Bizjak). 
Koncert je obogatil tudi nastop gostitelja MePZ KPD Bazovica, ki je pod vodstvom Zorana Badjuka zapel svojo himno Bazovi-ca (Slavko Arbiter, uglasbil Josip Kaplan), O, Podjuna (Milka hartman, uglasbil Ra-dovan Gobec) in Sunce na Kvarnere (Drago Gervais, uglasbil Josip Kaplan). 
Vrhunec ve~era je bil seveda skupni na-stop obeh zborov s pesmijo Lipa zelenela je (Miroslav Vilhar, uglasbil Davorin Jen-ko), ki so ga obiskovalci nagradili z dol­gotrajnim ploskanjem in v pri~akovanju takšnih ve~erov tudi v prihodnje. Po po­znejšem in prijetnem druženju, ob pev­skih spominih in pesmi, so se nastopajo~i poslovili z vabilom in dogovorom o obi-sku reškega zbora na Vrhniki. 
y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} 
M
ednarodni dan kulturne raznoliko­sti so v Zadru – po dveletnem pre­moru zaradi epidemije novega korona­virusa – slovesno obeležili že sedemnajsto leto. Pod pokroviteljstvom mesta in župa­nije prireditev organizira Koordinacija na­rodnih manjšin Zadrske županije, v njej pa sodelujeta vsa leta tudi predstavnici slovenske narodne manjšine na županij-ski in mestni ravni Rafaela Štulina in Dar-ja Jusup, tudi predsednica SKD Lipa. 
Manjšinske organizacije so tudi letos pri­pravile bogat kulturni program z glasbo, plesom in pesmijo ter kulinari~nimi do-brotami, med njimi tudi SKD Lipa iz Zadra, ki je k udeležbi v programu tokrat povabil KPD Bazovica. V imenu glasbene skupine Mimo ritma sta tako v Zadru nastopila in razveselila ob~instvo njen umetniški vodja Ivan harej harry in solistka Zdenka Kallan Verbanac. Pridne ~lanice SKD Lipa pa so znova poskrbele za bogato stojnico, polno vabljivih dobrot, od vseh vrst potice – orehove, makove in pehtranove – in jane­ževih upognjencev do razli~nih doma~ih klobas s ~rnim kruhom... y Darja Jusup, Marjana Mirkovi} 

4. junij, Slovenski dom KPD Bazovica 

59. Goranova pomlad, literarni ve~er 

N
a zelo lepem prizoriš~u na prostem, vrtu Slovenskega doma KPD Bazovi-ca, je tudi letos potekal znova dobro obi-skan drugi ve~er tridnevnega literarnega sre~anja v spomin na pesnika Ivana Go-rana Kova~i}a (1913–1943), imenovane­ga Goranova pomlad (GP). 
Avtorji so brali v svojih jezikih, prevode pa je bilo mogo~e spremljati na velikem platnu. Iz Slovenije sta se na letnem odru društva letos predstavila Ana Pepelnik in Primož ^u~nik, del svojega ustvarjanja pa so predstavili še Alhierd Baharevi} in Juli-ja Cimafiejeva (Belorusija), Angelica Fre­itas (Brazilija), Isaac Xubin (Španija), Law­rence Shimel (ZDA/Španija), Ljuba Jakim-~uk (Ukrajina), Margarida Vale de Gato (Portugalska), Nikola Madžirov (Severna Makedonija), Marko Miladinovi} (Švica) in letošnji nagrajenec GP za mlade pesni­ke Patrik Gregurec, Željka horvat ^e~, Sta-nislav habjan in Ante Perkovi} (hrvaška). Program sta povezovala Ana Brnardi} in 

4. junij, ^uvajnica ob jezu Omladinskega jezera, Lokve 

Goranska kiparska delavnica 
L
etošnjo Goransko kiparsko delavnico (GKD) v Lokvah, ki je na prostem or-ganizirana že ve~ kot štiri desetletja in z ve~ kot sto deli bogati razli~ne kraje Gor­skega kotarja, je na odprtju predstavila dolgoletna strokovna sodelavka GKD, umetnostna zgodovinarka Branka Arh. Posebej je predstavila tudi tokrat izbrana umetnika, Nikolo Nenadi}a in Ivano Po-sti}, slednjo z diplomo iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in obliko­vanje Univerze v Ljubljani. V GKD je v drugem sklicu vklju~ena tudi grafi~na dejavnost, o tem in letošnji grafi~ni mapi Maje Frankovi} je ob tej priložnosti spre­govorila grafi~arka Tihana Karlovi}, sicer vodja likovne skupine v KPD Bazovica. 
Kot je povedala Ivana Posti}, je do sode­lovanja prišlo po tem, ko je na predlanski GKD sodelovala njena mati Vesna Rož-man (tudi grafi~na urednica Sopotij), nje­na Panova piš~al krasi vhod v gozdni park Golubinjak, tam pa je postavljeno 
Marko Poga~ar, pesnik in predsednik Odbora GP. V okviru festivala je tudi letos izšlo ve~ publikacij, na voljo pa 
je bil tudi katalog, v katerem je objavljen tudi izbor pesmi Vesne Biga, letošnje prejemnice nagrade Goranov venec. Festival se je za~el in kon~al v Zagrebu, tudi tokrat ga je spre­
mljalo ve~ dogodkov, med drugim je bil na hrvaškem premierno predstavljen celove~erni dokumentarec Bu~a na vro~i strehi sve­ta o izjemnem slovenskem pesniku Tomažu Šalamunu (1941– 2014), tudi nekdanjem gostu in prijatelju GP. Pred tem je o filmu potekal pogovor Marka Poga~arja z avtorjema, Nejcem Sajetom in Jeffreyjem Youngom. Ve~: https://igk.hr y Marjana Mirkovi} 
tudi Neskon~no drevo, ki ga je leto pozneje na GKD ustvaril Ivanin umetniški in življenjski partner Matej Vo~anec, s kate-rim sta se v zadnjih letih iz Notranjske preselila v Istro. Pri njunem delu na GKD je bila navzo~a tudi Ivana Posti}, ki je tam ustvarjala in letos tako prejela vabilo organizatorja. Odlo~ila se je za veliko, petmetrsko skulpturo Ptice, ki bo predvidoma po­stavljena ob jezeru Bajer v Fužinah. 
V reški galeriji Kortil je septembra na~rtovana razstava del re-ških avtorjev na GKD, seznam celotne zbirke, ustvarjene v do-brih štirih desetletjih v okviru GKD, skupaj z njihovo lokacijo, pa bo predvidoma objavljen tudi v digitalizirani obliki, so med drugim napovedali na odprtju GKD. y Marjana Mirkovi} 

Ana Pepelnik in Primož ^u~nik, foto: Marjana Mirkovi} 

17. junij, ^eški dom, Reka 


Sre~anje manjšinskih pevskih zborov PGŽ 

9. junij–24. julij, Slovenski dom KPD Bazovica 

Slikarsko društvo železni~arjev Plavo svjetlo 

V 
okviru ve~letnega sodelovanja se je tudi letos z razstavo predstavila slikarska skupina reške podružnice zagrebške­
9.–11. junij, Trg Reške resolucije, Reka 

Festival Porto Etno 
D
olgoletna reška prireditev v organizaciji Mesta Reka in v sodelovanju z manjšinskimi društvi, v zadnjih letih kot Fe­stival Porto Etno, poleg glasbe in plesa prinaša tudi kulinari~ne podobe in okuse z razli~nih koncev sveta. Prireditev bogatijo tudi nastopi priljubljenih imen iz sveta glasbe in letos je tako med drugimi nastopila tudi znana interpretka tradicionalne bo­sanske glasbe, pevka, katere ime je postalo sinonim za sevda­linko, Amira Medunjanin. 
Na prireditvi vsa leta sodeluje tudi KPD Bazovica, letos s stojnico kulinari~nih dobrot in krajšim programom ljudske glasbe gostujo~e skupine Kerglci izpod Ahca z Bistriškega in nastopom folklorne skupine društva pod vodstvom Nataše Grlica. Številni obiskovalci so nastop lepo sprejeli, a pozornost ve~inoma raje kot odru namenili predstavljenim kulinari~nim dobrotam. Kot je povedala tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni}, dežurna tudi na slovenski stojnici, so pripravili brkinski golaž iz sedmih vrst mesa, polento iz doma~e, stoletne sorte rde~e, rumene in oranžne koruze s panceto, za sladico pa bio piškote iz pirine moke, ter postregli jabol~ni sok in brkinski sadjevec. Vse je pošlo v dobre pol ure, s ~estitkami in pohvalami za dobro pripravo. Zahvala za to gre gostu, Bistri~anu Rihardu Baši, tudi avtorju kuharskih 

Zanimiva novost na 
knjižic o zgodbah in jedeh lokalne kuhinje, ki je del~ek kulinari­

trgu, arhiv KPD Bazovica ke tega dela Slovenije tokrat prinesel na Reko. 
ga slikarskega društva železni~arjev Plavo svjetlo. Razstavo so naslovili Koroni nav­kljub, na ogled pa postavili ve~ kot dvajset del, ustvarjenih v razli~nih tehnikah. 
Na razstavi so sodelovali ~lani in ~lanice društva Plavo svjetlo: Lidija Šahini in Mla-den Barilar s po štirimi deli, Paoli Babi}, Savinka Kaštelan in Marija Jambrovi} s po tremi slikami ter Nina Barilar in Josip Mu-šanovi} s po dvema slikama, slednji tudi s "hotelom za žuželke", zanimivim izdel­kom, ki ga je v zahvalo za dolgoletno in dobro sodelovanje podaril gostitelju, KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} 
^lanici FS s Kerglci izpod Ahca, arhiv KPD Bazovica 
Poleg KPD Bazovica se je na stojnicah le­po predstavil še pisan svet manjšinskih organizacij: Skupnost Italijanov iz Opati­je, Skupnost Albancev z otoka Krka in Bošnjaška narodna skupnost PGŽ ter re-ške organizacije Demokrati~na skupnost Madžarov, Makedonsko KD Ilinden, Ma-tica slovaška, KD Rusinov in Ukrajincev, ^eška beseda, Srbsko KD Prosvjeta, Dru-štvo skupnosti narodov Bosne in herce­govine, društvo ruske narodne manjšine Ruski dom, pa tudi organizacije Kanade, Trinidada in Tobaga ter Filipinov. Pred­stavljena je bila tudi romska kuharica. Festival je bil humanitarnega zna~aja in celoten prihodek od prodanih bonov za hrano je bil doniran hrvaškemu uradu Unicefa kot pomo~ otrokom in družinam iz Ukrajine. 
V okviru folklornega programa so poleg FS KPD Bazovica nastopile še reške fol-klorne skupine, dejavne v društvih Mati-ca slovaška, Skupnost Italijanov, KUD Sevdah bošnjaške narodne skupnosti, Makedonsko KD Ilinden, SKD Prosvjeta, ^eška beseda, Albanska skupnost PGŽ, KD Rusinov in Ukrajincev Rušnjak PGŽ ter gostje iz Demokrati~ne skupnosti Ma-džarov iz Baranje, nastopila pa sta še MePZ Montenegrini in reška pevsko-ple­sna skupina Palade. y Marjana Mirkovi} 
Nastopili so MePZ Montenegri reške Sku­pnosti ^rnogorcev, ki ga vodi Ljubov Jud­~enko - Košmerl, MePZ Nostalgija reškega društva ^eška beseda, katerega zboro­vodja je Libor Pokorni, pevska skupina Rušnjak istoimenskega KD Rusinov in Ukrajincev PGŽ, katere vodja je Vladimir Prov~i, pevska skupina Slovenka, ki de­luje pri reški Matici slovaški in katere zborovodja je Melita Bahnik, PZ Ilinden istoimenskega reškega KD z dirigentko Ivono Dunoski Mitev in MePZ Fratellan­za istoimenskega KUD italijanske naro­
18.–19. junij, Šentvid pri Sti~ni 


Tabor slovenskih pevskih zborov 
T
abor slovenskih pevskih zborov nastop. Na za~etku so podelili priznanja štirim zborom za dol-(TSPZ), najbolj množi~no zborovsko goletno sodelovanje, med jubilanti je tudi MePZ KPD Bazovica, sre~anje v Sloveniji in tradicionalni praz-nagrajen za petinštirideset let zvestobe tej prireditvi. Priznanje nik slovenske ljudske in ponarodele zbo-je prevzel predsednik zbora Zvonimir Stipeti}. 
rovske pesmi, je letos potekal pod nas-Program TSPZ sta obogatila še FS Vidovo iz Šentvida pri Sti~ni lovom Pusti pevcu pesmi peti, posve~en in Godba Sti~na, na uvodni slavnostni povorki pa so poleg zbo-pa je bil dolgoletnemu scenaristu in vodji rov sodelovale godbe na pihala, mažoretke, narodne noše, har­
te prireditve Stanetu Pe~ku. monikarji in konjske vprege. 
Na predve~er sre~anja, v soboto, je tudi Celotno, zanimivo in slikovito prireditev je prenašala TV Slove­letos potekal koncert slovenskih pevskih nija, posnetek je dostopen na naslovu: https://365.rtvslo.si/ar­zborov iz sosednjih in drugih držav. Iz hiv/tabor-slovenskih-pevskih-zborov/174881538. hrvaške so tako nastopili puljski Encijan y Marjana Mirkovi} 
IZ DRU[TVA 
iz SKD Istra in MePZ Slovenski dom iz Zagreba ter MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi zborovodja Zoran Badjuk. 
V nedeljo je približno osemdeset pevskih zborov – moški, ženski, mešani in šolski pevski zbori – pod vodstvom dirigenta Igorja Švare skupaj zapelo najbolj prilju­bljene tradicionalne slovenske ljudske pesmi, ki jih ima v svojem repertoarju tu­di ve~ina zborov, na program pa so bile uvrš~ene zaradi tokrat nekoliko krajšega ~asa, ki so ga imeli pevci za pripravo na 

MePZ KPD Bazovica in Zvonimir Stipeti}, arhiv KPD Bazovica 
S slavnostnega sprehoda, foto: www.nasizbori.si 
K
PD Bazovica vsa leta na razli~ne na-~ine dejavno soustvarja kulturno do-gajanje na Reki, tudi v okviru manjšinskih organizacij, katerih ve~ina ima pevske zbore. MePZ društva je zato predlagal, da bi se ti zbori zbrali na skupnem sre~anju v okviru županije in pobuda je naposled in v letu, ko KPD Bazovica praznuje tudi petinsedemdeset let delovanja, do~akala uresni~itev. 
Vabilu KPD Bazovica k sodelovanju se je odzvalo šest društev, gostoljubje pa po­nudil ^eški dom T. G. Masaryka v svoji veliki in ustrezno opremljeni dvorani. 
dne manjšine, ki ga vodi Ariana Bossi. Program je sklenil nastop MePZ društva z zborovodjo Zoranom Badjukom, podpredsednik društva Zvonimir Stipeti}, tudi na ~elu zbora, pa se je zahvalil nastopajo~im za sodelovanje in obiskovalcem za udeležbo in lep sprejem. Program je v imenu organizatorja povezovala tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni}, za nemoten potek na tehni~ni ravni pa je tudi tokrat skrbel Ivan harej harry. 
Prvo sre~anje manjšinskih pevskih zborov je potekalo uspešno, bil je pravi ve~kulturni ve~er, bogat preplet razli~nih jezikov in napevov, z zadovoljstvom ob vnovi~nem sre~anju in s stiski rok znancev z dogodkov, ki so za leto, dve skoraj zamrli. Druženje se je nadaljevalo s pogovori in snovanjem novih na~rtov ter z željo po nadaljevanju prireditve in snidenju tudi ~ez leto dni. 
y Marjana Mirkovi} 



IZ DRU[TVA 

29. junij, Mestna hiša, Reka 


Marija Šenk: Lu~i mojega mesta 
R
eška rojakinja Marija Šenk neutrudno pesni že ve~ kot de-set let in nedavno je predstavila že svojo enajsto pesniško zbirko. Velja dodati, da je deseta zbirka z naslovom Mesto, ki ga imam rada, izšla v ~asu epidemije in zato ni bila javno pred­stavljena. 
Marija Šenk je tudi tokrat dogodek pripravila v dvorani mestne hiše in sama sodelovala tudi v spremljajo~em kulturnem pro-gramu kot pevka v reškem MePZ Društva upokojencev (DU). Predstavitve se je kljub že pravi poletni pripeki udeležilo ve~ kot dvajset obiskovalcev, program pa je, kot vsaki~ doslej, navdah­njeno povezovala Tajana Mavrinac. Navzo~e je pozdravila tudi Marija Šenk, ki je tudi to zbirko izdala v samozaložbi, o knjigi pa je spregovorila Sandra Juki} z reške filozofske fakultete, tudi avtorica predgovora. Izrazila je veliko zadovoljstvo nad izidom zbirke, v kateri se vsakodnevno življenje preliva v stihe, in o njej med drugim zapisala, da predstavlja okno v svet. Okno, skozi katero se kot na filmskem traku nizajo slike dogodkov pretekle­ga leta. ... Marija Šenk piše tudi o ljudeh – teh, ki so obeležili njeno življenje, in drugih, ki jih je sre~ala spotoma, mimogrede. A tudi ta zbirka bo, enako kot prejšnje, zaživela in dosegla svoj namen v rokah bralca. 
Na nov knjižni podvig Marije Šenk so se ozrli tudi tajnica reške­ga Društva delovnih invalidov Nevenka Bakar~i}, predsednik hrvaške zveze društev delovnih invalidov Ante Štuli} in pred­sednik reškega DU Emil Baumgartner. Pesmi iz zbirke sta brali 
1.–3. julij, Na Donavi, Budimpešta 

Slovenski dan 
FS na valovih Donave, foto: Milan Grlica 
N
aša folklorna skupina se je z veseljem odzvala vabilu orga­nizatorjev, Slovenskega društva v Budimpešti in Sloven-ske narodnostne samouprave XI. okrožja madžarske prestolnice, na Slovenski dan 2. julija v po~astitev dneva državnosti RS. 
Samo potovanje do Budimpešte traja okoli šest ur in ponavadi ni naporno, a naleteli smo na letošnji prvi toplotni val s tempe­raturami do 38 stopinj Celzija na tem obmo~ju. No, v naši druž-bi je bilo živo in vse pripravljeno, nekaj uric na poti pa smo ne glede na vro~ino izkoristili za sprehod ob prelepem Blatnem jezeru, Balatonu, in ogled znanega, privla~nega turisti~nega mesteca Siofok. V Budimpešto smo prispeli v ve~ernih urah, se avtori~ina prijateljica Tatjana Mladeni} in gimnazijka Angelina Brguljan, njena sestra, u~enka reške glasbene šole Ivana Mateti}a Ronjgova, Gabrijela Brguljan pa je na violini zaigrala pesem Najdražja Reka. Ob koncu je zapel še MePZ DU, ki ga vodi maestro Vinko Badjuk, Tajana Mavrinac pa je program zaklju~ila s pozi­vom na sre~anje ob predstavitvi 12. pe­sniške zbirke. y Marjana Mirkovi} 
Vrsta za podpis Marije Šenk, foto: Marjana Mirkovi} 
nastanili v hotelu in se ve~inoma odpra­vili na ogled tega ~udovitega mesta ob Donavi. 
Drugega dne smo sodelovali v kulturnem programu, ki je potekal na impozantni la-dji s tremi palubami. Nastopajo~i in gosti smo se vkrcali pri mostu Margit in ladja je po~asi zaplula po Donavi, izpod številnih znanih in manj znanih mostov, na obzor­ju se je prelivalo na tiso~e barv zaha­jajo~ega sonca, na obeh bregovih Donave pa smo imeli razgled na velikansko, arhi­tekturno in zgodovinsko bogato dediš~ino Budimpešte, vrsto mogo~nih poslopij, kot je zelo znani parlament, pa bazilike, tr-dnjave itd. In tako smo pripluli vse do konca programa okrog pol devetih zve~er. 
Za kulturni program je bila pripravljena zgornja paluba ladje. Z dobrodošlico in prijaznim nagovorom je udeležence in goste do~akala predsednica Slovenskega društva v Budimpešti Agota Kallay, poz­dravom se je pridružil tudi veleposlanik RS na Madžarskem dr. Marjan Cencen. Poleg nas so nastopili še Slovenski ljud-ski pevci Irena Pavli~ budimpeškega slo­venskega društva, Zbor u~iteljev iz So-roksárja, Porabski trio Zveze Slovencev na Madžarskem in ljudska glasbena sku­pina Što ma ~as iz Slovenije. 
Predstavili smo se v naših prelepih no-šah, s prekmurskim spletom Marko ska~e in z gorenjskim spletom. Doma~ini, gle­dalci in udeleženci programa so uživali in bili vidno navdušeni nad našim nasto-pom, ozra~je je bilo ~udovito. Gostitelji so na ladji pripravili tudi bogato in oku­
2. julij, Novo mesto 


Dobrodošli doma 2022 
L
etošnje 11. sre~anje Slovencev iz do-movine, sosednjih držav in sveta Do-brodošli doma je v organizaciji Rafaelove družbe potekalo od 30. junija do 3. julija. Dogajanje se je za~elo v Narodni in uni-verzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani z razstavo Ple~nikova knjižnica: ustvarje­na za vse ~ase in s koncertom Ljubljan­skih madrigalistov, nadaljevalo pa se je v Novem mestu s posvetom, že omenjenim v rubriki Iz ZSDh, slikarsko razstavo Dragana Ga~nika iz Zenice v galeriji Koc­ka in programom v mestni knjižnici Mi-rana Jarca. V soboto, 2. julija, se je po finalni nogo­metni tekmi dogajanje preselilo na novo­meški Glavni trg, s predstavo za najmlaj­še in karavano okusov, pred osrednjim kulturnim programom pa sta navzo~e pozdravila novomeški župan Gregor Ma-cedoni in minister, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Ar~on. Na odru je nastopilo trinajst skupin iz Av-strije, Italije, Madžarske, Bih, Srbije, Ne­
4.–22. julij, Slovenski dom KPD Bazovica/Lokve 

Poletje v Bazovici 
P
o~itniške delavnice za najmlajše, ime­novane Poletje v Bazovici, potekajo od leta 2017. Pod vodstvom Sandre Grudeni}, takrat u~iteljice slovenš~ine na reški OŠ Kozala, so se otroci prvi~ zbrali, in sicer na pobudo ~lanice mladinske skupine Natali Iskra, hkrati tudi predstavnice soorgani­zatorja, takratnega društva EU korak. 
Zanimanje za udeležbo je vsako leto ve~je, letos je dogodek potekal v treh skupinah in tri tedne. Skupaj se je odzvalo ve~ kot štirideset otrok, od predšolskih do osnov­nošolskih, mnogi med njimi so že stari znanci društva in u~enci slovenš~ine. Program je znova osmislila Sandra Gru­deni}, zadnja leta tajnica KPD Bazovica, in vsak dan v tednu namenila razli~nim sno ve~erjo s poudarkom na slovenskih nacionalnih jedeh. Z gostoljubnimi in odli~nimi gostitelji in rojaki smo se poslovili v madžarš~ini in z željo, da se sre~amo na Reki. 
V nedeljo smo si privoš~ili ogled Budimpešte z vodi~em – bila bi prava škoda, ~e ne bi obiskali znamenitosti glavnega mesta Madžarske. Ogledali smo si budimsko staro mesto, Trg herojev, cerkev sv. Matije, veliko tržnico itd. 
Potovanje domov je hitro minilo, sre~ni in zadovoljni smo se vrnili v poznih ve~ernih urah, znova hvaležni vodji naše skupi­ne Nataši Grlica, za odli~no organizacijo potovanja pa Milanu Grlici in predsednici KPD Bazovica Jasmini Dla~i}. y Slavica Ba~i} 
m~ije, Švedske, Venezuele, Argentine in hrvaške. To je za­stopala glasbena skupina Mimo ritma, ki pod umetniškim vodstvom Ivana hareja harryja deluje v okviru KPD Bazovica, in je z uspešnim nastopom in solistko Zdenko Kallan Verbanac tudi tokrat navdušila ob~instvo. 
Tradicionalnega dogodka so se udeležili tudi ~lani PS KPD Ba-zovica in se ob tej priložnosti sre~ali s predstavniki prijateljske­ga slovenskega društva iz Kaknja, prijetno druženje pa je prineslo nova prijateljstva. 
Letošnje sre~anje Dobrodošli doma se je zaklju~ilo v nedeljo z 
28. taborom Slovencev po svetu in razstavo akademske slikar­ke Klavdije Nose iz Argentine v Ljubljani. Ve~: www.gov.si. 
y Marjana Mirkovi} 

vsebinam, od spoznavanja jezika, obi~ajev in literature do na­ravoslovnih zanimivosti, vse seveda v sproš~enem, po~itniškem ozra~ju, ob igri in druženju. V ponedeljek je bila tako na urniku jezikovna delavnica, ki jo je vodila u~iteljica slovenš~ine na Pr-vi reški gimnaziji na Sušaku Simona Mahovi~ in otroke pripra­vljala tudi za zaklju~ni nastop, v torek jih je obiskalo slovensko KUD gledališ~e Bi~ikleta iz Cola, s predstavo in poznejšim ustvarjanjem avion~kov, sreda je bila namenjena likovni dejav­nosti in druženju z vrstniki iz SKD Prešeren v Lokvah, pod vod­stvom ve~letne vodje likovne skupine v KPD Bazovica Tihane Karlovi} so spoznavali in izdelovali lesoreze, ~etrtek je bil v znamenju pravljic, obiskala jih je Tamara hrabar z oddelka za mladino knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici z zunanjo so-delavko Ano Kalister, v petek pa sta zanimiv program s posku­si pripravila reški profesor kemije in biologije ter ljubljanski diplomant Leo Šamani} in njegova kolegica Roberta Paravi}. 
Program je vodila u~iteljica slovenš~ine Darja ^ubri} in na pet-
Z nastopa na novomeškem Glavnem trgu, arhiv KPD Bazovica 
IZ PLANINSKE SKUPINE 

23.–28. maj, Dalmacija, ve~dnevni izlet po dolgem ~asu 
IZ DRU[TVA 
kovem prisr~nem sre~anju s starši otrok, njihovimi bratci in sestricami ter dedki in babicami na kratko predstavila vsebinski potek delavnic, s krajšim nastopom ter razstavo risb, plakatov in drugih izdelkov pa so mladi udeleženci ponosno pokazali del nau~enega. Poslovili so se z velikim zadovoljstvom nad novimi doživetji in prijateljstvi, stkanimi v tednu dni, ter v pri~akovanju novih dogodkov v društvu jeseni. Darja ^ubri} in Sandra Grudeni} sta prejeli ~estitke in zahvale za storjeno delo, obe pa sta pohvalili tudi mlade mo~i iz društva, dijakinje, ki so prijazno prisko~ile na pomo~ in bile v veliko pomo~ pri izvedbi delavnic – to so bile tokrat Michelle Samaržija, Laia Stevanovi} in Eva Lon~ari}. y Marjana Mirkovi} 
Prisr~en nastop najmlajših, foto: Marjana Mirkovi} 

Poletje v Bazovici letos tudi v Lokvah 
Ob sredah je bila na programu likovna delavnica v Lokvah, v sodelovanju s SKD Prešeren in ob udeležbi njihovih najmlajših pod vodstvom Tihane Karlovi}, ve~letne vodje likovne skupine v KPD Bazovica in tudi podpredsednice tamkajšnjega društva. O prvem obisku je u~iteljica Darja ^ubri} zapisala: Že dolgo smo razmišljali o delavnici ob ~udovitem Omladinskem jezeru v Lokvah. Priložnost smo uvrstili v že dobro znano stalnico projekta Poletje v Bazovici. 6. julija smo se tako odpravili v Lokve, izlet je v na~rtu še 13. in 20. julija. Delavnico vodi naša Tihana Karlovi} in na prvo je prišlo trinajst otrok, ravno prav za resno delo. Na za~etku smo se poigrali in predstavili, sodelovali so otroci obeh društev. Potem smo se lotili dela. Najprej smo naredili drevesa, ne le kot simbol Gorskega kotarja, predstavljajo tudi plju~a sveta. Drevesa smo izrezali iz linoleja in jih nalepili na papir. Zatem smo dele linoleja pobarvali in odtisnili na papir. Starejši otroci so dobili še lesene ploš~ice, izrezovali oziroma dolbli so reze in tako oblikovali drevo. Tudi to smo odtisnili na papir. Po dolgem in napornem delu smo se sprehodili do jezera. Ob vrnitvi nas je ~akala pica. Pojedli smo jo z velikim užitkom, saj je lakota bila že velika! 
Po okrep~ilu je bilo druženja konec in z veselimi pozdravi smo si obljubili, da moramo to ponoviti. y Darja ^ubri} 
9. julij, Slovenski dom KPD Bazovica 

Literarni festival 
M
ednarodni književni festival Lit link (Literarna vez) je po-sto groženj, danes radikalno nevarnejših tekal od 7. do 10. julija, poleg Zagreba in Labina znova in medsebojno prepletenih, od podnebne tudi letos na Reki. Organizator, hrvaško društvo pisateljev, je krize, jedrske nevarnosti in aktualne pan-poleg doma~ih avtorjev v goste na deseto sre~anje povabil pis-demije do neenakosti v svetu. Katastrofe atelje in urednike iz Francije, Belgije, Kanade in Švice, ki jih se sicer tako ali druga~e vedno vra~ajo, povezuje francoš~ina. Za tuje založnike je ta prireditev tudi meni, a danes je položaj radikalno nevar­priložnost za seznanitev s sodobno hrvaško literaturo. nejši in alternativa ni ve~ socializem ali 
barbarstvo, temve~ je nujna reinvencija Program na Reki je prinesel tudi posebej zanimivega gosta: hr-sveta ali pa sledi množi~no uni~enje. Po-vaški filozof, avtor odmevnih knjig in politi~ni aktivist, pogost govor z njim je vodil književnik Marko sogovornik Slavoja Žižka, Sre}ko horvat, je spregovoril o svoji Poga~ar, ki je v poznejšem programu bral knjigi Po apokalipsi, v kateri opozarja, da je nujno ozavestiti vr­


tudi del svoje proze iz potopisa Latinoa­
Sre}ko Horvat in Marko Poga~ar, foto: 
mericana. Na reškem ve~eru, ki ga je po-

Marjana Mirkovi} 
vezoval Robert Periši}, organizator pa je poskrbel tudi za prevode, so sodelovali še Lucie Rico in Emilienne Malfatto iz Fran-cije ter Philippe Marczewski iz Belgije, No­ra Verde in Zoran Žmiri} iz hrvaške, gost iz Slovenije pa je bil tokrat Andrej E. Sku­bic, nagrajevan pisatelj in prevajalec, ~igar knjige so prevedene tudi v vrsto tujih jezikov, predstavil pa je odlomek iz roma­na Samo pridi domov. y Marjana Mirkovi} 
P
rvi, že vpla~ani izlet je bil tik pred epi­demijo odpovedan, tokrat pa je bil iz­peljan z manjšimi spremembami, ~eprav se je pokazalo, da dve leti v zdravstvenem pogledu veliko pomenita in da je korona le prinesla svoje. 
Na pot je krenila skupina 37 ~lanov, nji­hovih dragih prijateljev in nekaj gostov. Že prvega dne so si ogledali ve~ zgodovin­skih in planinskih znamenitosti ob poti: zaliv Zavratnica, prelep koti~ek narodne­ga parka Severni Velebit, staro mestece Novigrad na južni obali Novigradskega morja in cerkvico svetega Duha na tam-kajšnjem oto~ku, triapsidalno cerkvico svetega Miklavža pri Ninu in tudi samo ~udovito mestece Nin, kjer so ravno takrat množi~no in v sve~anih narodnih nošah slavili praznik Marije z Ze~eva, imenovan po bližnjem oto~ku. Ostalo je še nekaj ~asa za ve~erni ogled Biograda na moru, kjer so se namestili v hotelu, iz katerega so po prvi odpovedi vrnili ves znesek, zato so se planinci za poštenost zahvalili z vnovi~no rezervacijo. 
Drugi dan so se z ladjo odpravili na otok Murter, si ogledali istoimensko lepo oto­ško mestece in se kopali v toplem morju. Delfini ob oto~ku Vrgada se sicer niso po­kazali, a je kljub temu tudi ta izlet v celoti uspel. V naslednjih dneh so obiskali še Kudin most na prekrasni kraški reki Kru-pa, Golubi}, samostan Krupa v zeleni oazi ob izviru reke ter Karin s fran~iškanskim 


4.–5. junij, Prvinski kraji Like 
samostanom in Karinsko morje. Dolgotrajna suša je razvrednoti-la odhod do izvira reke Bijele, njeno korito je bilo popolnoma suho. Obiskali so še Vransko jezero, ki ima bogato zgodovino in je po umetnem kanalu Prosika povezano z morjem, ter Maškovi} a han, najzahodnejši objekt otomanske kulture, zatem staro kra­ljevsko mesto Vrana in izvir Pe}ina, iz katerega je v anti~nih ~asih po akvaduktu vodo dobival Zadar, pa razgledno to~ko Ka­menjak s ~udovitimi razgledi na jezero, morje in otoke južno od Pašmana. Žal uprava naravnega parka Vransko jezero ni dovoli-la nenapovedanega ogleda ornitološkega rezervata. 
Ob koncu sta sledila še obiska krajev, iz katerih prihajajo neka­teri ~lani skupine, Rasline in Benkovca. Prvega sta vodila Branka in Zoran Radiši}, ob Prokljanskem jezeru sta sledila še vzpon na Križeva~o in obisk konobe na Krki v zalivu Smokvi}, z nenava­dnim kopanjem v sladki vodi. Milena in Đilio Arbula pa sta pla­nince med obiskom Benkovca popeljala do arheološkega najdiš~a Aserija in trdnjave Kli~evica. Omenjenim ter tudi Nataši in Mila-nu Grlici, ki sta pripravila veliko od opisanega programa, gre velika zahvala celotne PS. Šest dni, povezanih z zgodovino, laž­jimi planinskimi turami in naravnimi lepotami, ki jih premore sever Dalmacije, je prehitro minilo. Veseli, da so že na~rti za na­daljevanje poti, še malo južneje, na obmo~je reke Cetine. 
y Darko Mohar 

K cerkvici svetega Duha v Novigradskem morju, foto: Darko Mohar 
Razgled po Liki, foto: Renata Jerkov 
P
etnajst ~lanov PS KPD Bazovica je v Peruši}u pri~akal ~lan PS Branko Ar-banas. Odpravili so se v vas Kalu|erovac, kjer so jih doma~ini pri~akali z osvežitvi­jo: kavo, pija~o in prigrizkom. Ob 10. uri so se napotili na ture: manjša skupina z vodnikom Tomom he}imovi}em, ~lanom PD Željezni~ar Gospi}, izpostava Peruši}, so se napotili na 777 metrov visoko Sklo-pa~o in naprej na 800 metrov visoko Metla~o. Vzpona sta trajala skupno nekaj ve~ kot 4 ure. Preostale ~lane je Branko povedel na lahko turo ob reki Liki, ki je trajala okrog tri ure. 
Po kon~anih turah in namestitvi so se vsi zbrali pred hišo doma~inov, Zinke in Branka. Druženje je trajalo globoko v no~. 
Naslednje jutro je po zajtrku sledila vo­žnja s splavom po reki Liki, vse do akumulacijskega jezera Kruš~ica. Dan so kon~ali s posami~nimi obiski razli~nih bližnjih lokacij. Ena skupina se je napotila na izvir Gacke, druga v Smi­ljan na ogled muzeja in rojstne hiše Nikole Tesle. Najpogumnejši pa so do poznih popoldanskih ur ostali pri doma~inih v Kalu|erovcu. Po reakcijah udeležencev je bil to eden lepših izle­tov PS. y Zinka Boži~ek, prevod Darko Mohar 

IZ DRU[TV
A


Eduard Hemar: Slovenci v športu Primorsko-goranske županije 
Potem ko je bila novembra lani predstavljena nova, obsežna publikacija plodovitega raziskovalca zgodovine športa na hrvaškem, poimeno­vana Športni biografski leksikon PGŽ (zabeleženo tudi v Sopotjih), se nam je avtor Eduard Hemar prijazno odzval s seznamom rojakov, uvrš~enih med ve~ kot 900 življenjepisov v tem delu. Za zapis se mu najlepše zahvaljujemo. 
Kot navaja, gre za petinpetdeset imen oseb slovenskega porekla. Deloma so te že bile predstavljene v avtorjevih dosedanjih dvojezi~nih knjigah, Slovenci v hrvaškem športu in Slovenci v hrvaškem športu – novi življenjepisi. Veliko življenjepisov pa je novih in predstavljenih prvi~. V leksi­konu je avtor pri življenjepisih navajal tudi poreklo staršev – tako je mogo~e natan~neje ugotoviti slovenske korenine tistih, ki se niso rodili v Sloveniji. Velja poudariti, da so bile številne osebe, navedene v leksikonu, poleg športa uspešne tudi na drugih podro~jih javnega delovanja. 
Leksikon predstavlja tudi ve~ imen, ki so del svoje športne kariere ali življenja preživeli v Sloveniji in niso slovenskega rodu. No, ve~ o njih ob neki drugi priložnosti. So pa Slovenci nedvomno veliko prispevali k zgodovini športa v PGŽ. Med predstavljenimi so olimpijci, svetovni, evrop-ski in mediteranski prvaki, zaslužni hrvaški in mednarodni trenerji, športni delavci in tudi pionirji športa in sokolstva. 
Za glasilo Sopotja tako avtor ekskluzivno navaja seznam vseh Slovencev iz leksikona in vseh v njem omenjenih, ki so slovenskih korenin. Zaradi velikega obsega knjige v vsebino niso mogli biti vklju~eni nekateri manj uspešni slovenski športniki. Leksikon v dodatnih življenjepisih, poleg glavnih, predstavlja tudi nekatere uspešne družinske ~lane, med njimi so tudi osebe slovenskega rodu. 
Seznam predstavljenih Slovencev iz tega leksikona avtor navaja po abecednem redu, po priimku in imenu. Poleg podatka o podro~ju športa, s katerim so se ukvarjali, sta navedena še kraj in datum rojstva oziroma eventualno tudi smrti. Za osebe, ki se niso rodile v Sloveniji, je naveden podatek o krajevnem poreklu o~eta in/ali matere ter babice in/ali dedka. 
Po vrsti so tako predstavljeni vaterpolski trener Alfred BALEN (Crikvenica, 1930–Zürich, 1986), mati iz Ljubljane; mednarodni šahovski moj­ster Janez BARLE (Ljubljana, 1952); dvigalec uteži in u~itelj telesne vzgoje Vincenzo BLAŽI] (Reka, 1941–Rupa, 2021), mati iz Ilirske Bistri­ce; odbojkar, trener in športni delavec Zvonimir BROZI] (Reka, 1949), o~e z Gornjega Zemona, mati iz Rodika pri Kozini; košarkarica Marijana BUŠLJETA, poro~ena Suknai} (Opatija, 1954), mati iz Dolenjskih Toplic; športni delavec Davor CRNOBORI (Baška, 1939–Pulj, 2012), mati sokolska prvakinja Vera, roj. RENER, iz Barkovelj pri Trstu; športna ribolovka na morju Sava DEŠKOVI], roj. Štemberger (Reka, 1947), o~e iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici, mati iz Vol~ pri Pivki; nogometaš Adrijan FEGIC (Postojna, 1956); plavalec in športni delavec Ivan GOLOB (Sušak, 1909 – Sušak, 1940), o~e z Vrhnike; skakalec v vodo Bogomir GRILC (Ljubljana, 1903–Jastrebarsko, 1980); balinar in trener Sandro GULJA (Reka, 1972) in brat, prav tako balinar, Simon GULJA (Reka, 1974), o~e iz Sabonj, mati iz Ilirske Bistrice; mednarodni sodnik juda Aleksandar HRAST (Reka, 1953), dedek po o~etu iz Kobarida; vesla~ in športni delavec Teodor HRELJANOVI] (Sušak, 1913–New Rochel­le, 2005) in brat, vesla~ in sodnik, Viktor HRELJANOVI] (Sušak, 1923–Reka, 1997), mati iz Trži~a; sokolski prvak in delavec Janko JAZBEC (Križe pri Trži~u, 1890–Córdoba, 1965); nogometaš in trener Matjaž KEK (Maribor, 1961); plavalec in športni delavec Zvonimir KLEMEN (Zagreb, 1922–Reka, 2010), mati iz Slovenije; nogometaš in trener Ivan KOCJAN^I^ (Dol pri Hrastovljah, 1947); vsestranska športnika in športna delavca, brata Boris KOPRIVNIKAR (Sušak, 1937) in Igor KOPRIVNIKAR (Reka, 1931–Reka, 2019), stara starša po o~etu iz Litije; plavalka Beata KOŠIR (Reka, 1918–Karlovec, 2015), ded po materi s Krasa; vsestranski športnik in nogometni sodnik Hermenegildo KRANJC (Zamet, 1908–Zagreb, 1993), o~e iz Vidma pri Krškem; vsestranski športnik, dejaven v sokolskem društvu in trener Viktor KRIŽANEC (Reka, 1912–Reka, 1997), mati iz Tinja na avstrijskem Koroškem; plavalka Alješa LAVREN^I], poro~ena Mrduljaš (Sušak, 1933–Reka, 2008), o~e iz Vipave; balinar Emil MAHNE (Vatovlje pri Diva~i, 1931); plavalec in športni zdravnik Radoslav MAR^AN (Reka, 1950), dedek po o~etu iz Bu~ne vasi pri Novem mestu; športni delavec in publicist Etorre MAZZIERI (Reka, 1920–Reka, 2004), mati iz Obrova pri Podgradu; kolesarja, brata Hrvoje MIHOLJEVI] (Reka, 1979) in Vladimir MIHOLJEVI] (Zagreb, 1974), mati iz Vinice pri ^rnomlju; odbojkarica Majda MIJALJEVI], rojena Novak (Volosko pri Opatiji, 1954), o~e iz Pavlice, mati iz Zajelšja pri Ilirski Bistrici; strelec in športni delavec Aleksandar MILINKOVI] (Reka, 1954), mati z Rjav~ pri Ilirski Bistrici; nogometaš in trener Saša PERŠON (Reka, 1965), dedek po o~etu s Ptuja; sokolski prvak Janko PRELOVEC (Idrija, 1899–Sušak, 1936); vsestranski športnik in športni delavec Vanja PRIZMI] (Ljubljana, 1947–Reka, 2018), mati iz Ivanj­kovcev pri Ormožu; nogometaš in trener Zvjezdan RADIN (Reka, 1953), o~e iz Topolovca pri Kopru, mati z Otlice pri Ajdovš~ini; nogometaš Gustav REMEC (Sušak, 1900–Nürnberg, 1972), o~e z Bizeljskega; pionir in trener plavanja in vaterpola Rudolf REŠ (Sušak, 1896–Dubrovnik, 1971), mati iz Mokronoga pri Novem mestu; teka~ na smu~eh in trener Ratimir - Braco SINKO (Mrkopalj, 1919–Beograd, 1995), dedek po o~etu Slovenec; vesla~ in športni delavec Livio SMILOVI] (Reka, 1938), mati iz Novokra~in pri Ilirski Bistrici; keglja~ in športni delavec Vilko ŠAFAR (Gašparci pri Delnicah, 1924–Zagreb, 2004), babica po materi iz Banje Loke pri Kostelu; planinec in športni delavec Božidar ŠKERL (Sušak, 1922– Zagreb, 1998) in brat, alpski smu~ar Ivo ŠKERL (Sušak, 1921–Gemona del Friuli, 1999), stara starša po o~etu iz Slovenije; plavalka in tekmovalka v potapljanju Valentina ŠTIMEC, poro~ena Kneževi} (Trbovlje, 1978); sokolska prvaka brata Ateo ŠUSTAR (Sušak, 1912–Sušak, 1944) in Anton ŠUSTAR (Sušak, 1914–Veli Lošinj, 1943), mati iz Krasnega pri Novi Gorici; plavalec Aleksej TERNOVEC (Reka, 1949 – Drastin, Jelenje, 2020), mati iz Trži~a, dedek po o~etu iz Grgarja pri Novi Gorici; kineziologinja Sonja TKAL^I], rojena Crnobori (Baška, 1941–Zagreb, 2018), mati iz Barkovelj; alpinist, planinec in športni delavec Erno TOMŠI] (Reka, 1913–Reka, 1992), o~e iz Polja pri Ljublja­ni; vesla~ in trener Boris TU^I^ (Litija, 1932–Reka, 2019); o~e in sin, odbojkarja in trenerja, Adolf URNAUT (Ravne na Koroškem, 1941) in Andrej URNAUT (Ravne na Koroškem, 1965); brata, planinca in športna delavca, Stanislav VI^I] (Logatec, 1921–Reka, 2000) in Vazmoslav VI^I] (Zamet, 1930–Reka, 2011), mati iz Logatca; plavalka Miriam ZUANNI, poro~ena Zekanovi} (Reka, 1955), mati iz Kopra; tekmovalec in trener v podvodni orientaciji Vladimir ŽIC (Reka, 1948), mati iz Obrova pri Podgradu. 
Ob koncu je treba omeniti, da je avtor kot dolgoletni ~lan društva Slovenski dom iz Zagreba delo pri tem leksikonu kon~al po v~lanitvi v KPD Bazovica junija 2021, je še zapisal Eduard hemar. 

21. maj, Obisk v Pulju 
Skupina DPS iz KPD Bazovica je "vrnila" obisk skupini DPS v SKD Istra v Pulju. U~iteljica Vida Srdo~ nam je poslala zapise 
o dogodku, za kar se ji zahvaljujemo in jih objavljamo nelek­torirane: 
V soboto 21.5.2022 smo se odpravili z Reke proti Pulju. Šla je u~iteljica Vida in pet u~enk DPS. Ko smo prišli, so nas pri~akali u~enci iz slovenskega društva “Istra”. U~iteljica nam je postre­gla s kavo, sokovi in sladico. Ogledali smo si lepe slike pridnih amaterk likovne sekcije puljskega društva, malo poklepetali in se odpravili proti centru mesta. Tam smo po~akali na vodi~ko. Razložila nam je zgodovino mesta, ki se nahaja na sedmih gri~ih in spominja na Rim. Obiskali smo znamenitosti iz antike in rimske dobe: amfiteater Arena, Slavolok Sergijevcev in teme­lje Zlatih vrat, potem smo šli mimo kipa slavnega irskega pisa­telja Jamesa Joyca. Ogledali smo si Forum, kjer je danes mestna uprava, pa Avgustov tempelj, naprej smo prišli do anti~nega mozaika Kaznovanje Dirka, odkrit v stavbi, ki je bila porušena v drugi svetovni vojni. Zdaj je zaš~iten. Videli in slišali smo še marsikaj, kot na primer o podzemnih predorih Zerostrasse, kjer so se lahko namestili prebivalci Pulja v primeru bombardiranja. 
Ko je vodi~ka kon~ala obisk mesta, so nas naprej vodili Pulj~ani. Razkazali so nam Kaštel, s katerega je ~udovit razgled na me-sto. Na koncu smo si v desakralizirani cerkvi Svetih src ogleda­li zelo zanimivo razstavo “Skrivnosti šivanih ladij najdenih v anti~nem pristaniš~u pri Ninu”. Razveselili smo se odli~nega kosila v bližnji restavraciji na Dantejevem trgu, potem so nam sošolci govorili recitacije pred stavbo “Galerije slovenske naro­dne manjšine”: u~iteljica Vida, Vesna in Milan iz Pulja in Vojka in Ksenija z Reke pesmi Prešerna, Cankarja, Pav~ka in drugih. Nagradili smo jih z velikim aplavzom. Še enkrat smo se na kratko osvežili v slovenskem društvu, se lepo zahvalili in jih pozdravili do naslednje priložnosti. Domov smo se vrnili zado­voljni z lepimi izkušnjami. Vse je bilo dobro, najve~ po zaslugi u~iteljice Vide in našega voznika. 
y Marija Skopini}, udeleženka DPS v KPD Bazovica na Reki 
V sodelovanju s KPD Bazovica smo sooblikovali kulturni dogo­dek v Pulju. Program je obsegal vodeni turisti~ni sprehod po mestu in kulturni del z recitacijami in branjem izbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, od Franceta Prešerna in Iva-na Cankarja do Toneta Pav~ka in Nika Grafenauerja. Na koncu druženja smo odišli do zgradbe, v kateri je pri svoji sestri leta 1898 živel Cankar. Na vhodu o tem pri~a spominska ploš~a, ki jo je postavilo naše društvo. 
Obisk se je za~el pred amfiteatrom, kjer nas je vodi~ka seznani-la z na~inom gradnje, detajli pozidave in s tem, da je naziv Arena pravzaprav samo boriš~e s peskom, kamniti zidovi in gledališ~e okoli boriš~a pa je amfiteater. Pripovedovala je o tem, kako so se organizirale borbe, kdo je v njih sodeloval, pa tudi o tem, na kakšen na~in so borcem izkazovali pomilostitev ali smrtno obsodbo. Za tem smo odšli do makete Pulja umeš~ene v Titovem parku, kjer smo izvedeli, da sta obstajala malo in veli­ko rimsko gledališ~e in kako so v anti~ni dobi nastale naselbi­ne. Potem smo obiskali dva stara vhoda v mesto, Dvojna vrata in Slavolok Sergijevcev. Zanimivost, ki je mnogi ne poznajo, je ta, da je Slavolok Sergijevcev spomenik trem ~lanom te rimske družine, pred njim pa so bila Zlata vrata, na katera se je slavo­lok naslanjal. Vrata so v za~etku 19. stoletja pri širjenju mesta izven obzidja podrli. Naslednja postaja našega obhoda je bil rimski mozaik Kaznovanje Dirka, mitološki prikaz, ki je odkrit po bombardiranju Pulja v drugi svetovni vojni. Od tam smo odšli na Forum, osrednji mestni trg iz ~asa antike. Seznanili smo se z zgodovino tega mesta ter kako se je speminjalo skozi ~as. Vodi~ka nas je opozorila na Avgustov in Dianin tempelj, pa tudi na o~itnost raznih stilskih obdobij na samem trgu, kar pri~a o kontinuirani poselitvi tega podro~ja. Pred kosilom smo obiskali še utrdbo Kaštel v starem mestu, s katere se odpira razgled na ves Pulj in puljski zaliv, in galerijsko-razstavni pro-stor Sveta srca. Tema razstave je bila o starih plovilih, na~inih izgradnje in konzervacije. Sledilo je kosilo v restavraciji na Dantejevem trgu in recitiranje pesmi slovenskih pesnikov pred galerijo SKD Istra. Na koncu druženja smo se slikali pri vhodu v zgradbo, v kateri je živel Cankar, in se nahaja neposredno ob zgradbi Istrskega narodnega gledališ~a. S tem se je naše dru­ženje kon~alo, ki pa je nam Puležanom omogo~ilo, da izkusimo Pulj z o~mi turistov. Verjamem, da so bili tudi naši gostje z Reke zadovoljni z obiskom. 
y Damir Deumi}, udeleženec DPS v SKD Istra v Pulju 
Nekaj ~lanov skupine pouka slovenskega jezika je obiskalo Pulj 
in tamkajšnjo skupino iz SKD Istra Pulj. Z Reke smo se odpravili ob osmih zjutraj in ob devetih trideset prispeli v Pulj. Obiskali smo SKD Istra in njihovi ~lani so nas lepo sprejeli. Po kratkem druženju in pogovoru smo se s turisti~nim vodnikom odpravili na ogled mesta in njegovih zna­menitosti. Dan je bil zelo topel in prijeten za sprehod. Po ogledu Pulja smo imeli pred galerijo društva Istra krajši kulturni pro­gram. Potem smo se slikali pred spominsko ploš~o Ivanu Can-karju, ki je nekaj ~asa živel pri sestri v Pulju. 
Naše druženje smo zaklju~ili s skupnim kosilom in prijetnim pogovorom z željo, da se skupaj družimo tudi v prihodnje. 
y Vesna Milokanovi}, udeleženka DPS v KPD Bazovica na Reki 


IZ POUKA DPS 
14. junij, Slovenš~ina tudi v SKD Prešeren v Lokvah 

Uspešno prvo leto, arhiv SKD Prešeren, Lokve 
L
etošnje šolsko leto 2021/22 je SKD Prešeren izpeljalo DPS, prvo leto in zagotovo ne zadnje. Pouk je sprva potekal ob petkih, kasneje ob ~etrtkih, delovali pa sta dve skupini. Prva je bila za~etniška z otroki in jo je obiskovalo pet otrok. Ker je bila po starosti zelo mešana skupina, so za vodilo imeli knjigo Križ kraž. Seveda je bilo potrebnih tudi veliko prilagoditev, kajti Križ kraž za nekatere otroke ni bil dovolj in se je v samo delo vpelja-lo tudi razli~ne didakti~ne igre in materiale. Prav posebej so svojo mo~ izkazale ~ebelice oziroma "Bee botki", ki jih je posodil KPD Bazovica. Pri pouku so obdelali razli~ne teme. Najve~ji poudarek je bil na temi jaz, moja družina in prijatelji. Ka­sneje so obdelali še predmete v okolju, obla~ila, barve in oblike. Dotaknili so se tudi praznikov in prostega ~asa. 
Druga skupina so bili odrasli, ki jih je bi-lo kar osem. Prav tako so bili za~etniki in so delali po knjigi ^as za slovenš~ino 1. Delo je potekalo gladko in dokaj hitro, saj vsi udeleženci poznajo jezik dovolj do-bro, da v za~etni fazi ni bilo izzivov. Nji-hove teme so bile podobne kot v prvi skupini. Za~eli so z jaz, moja družina in prijatelji, nadaljevali s šolskimi potreb-š~inami, razredom, hrano in pija~o, ob-la~ili in barvami, vsakdanjikom in pro-stim ~asom. 
Zadnjo uro slovenš~ine so slovesno zaklju~ili v ^uvajnici ob Omladinskem je­zeru, kjer so se posladkali s sladoledom in si obljubili, da se jeseni spet družijo! 
Ob tej priložnosti bi rada pohvalila dokaj novo, vendar zelo aktivno društvo Preše­ren, in sicer za njihov trud. 
y Darja ^ubri}, u~iteljica DPS 


18. junij, DPS iz ^abra, Trstja in Prezida na izletu v Slovenijo 
S
skupinami, ki v okviru SKD Gorski kotar obiskujejo DPS v v latinico. Nato smo se odpravili na Rob, ^abru, Trstju in Prezidu, smo skupaj s starši imeli zaklju~no kjer smo prisluhnili razlagi ter si ogledali ekskurzijo v Slovenijo. Zanimanje je bilo veliko, napolnili smo ostanke rimskega zidu in slap Kobilji cu-avtobus in morali dodati še vožnjo z osebnim avtomobilom. rek. Tam nas je "sre~al" tudi rimski vojak Obiskali smo Trubarjevo doma~ijo na Rašici, kjer smo imeli vo-na konju v celotni vojaški opremi. Otroci so den ogled in razlago o Trubarju in njegovem življenju. Predsta-jo lahko poskusili in jahali na konju. Dan vili so nam tudi knjigoveško delavnico s prikazom izdelave smo zaklju~ili z ogledom gradu Turjak. 
Za ekskurzije vedno 
zanimanje, arhiv SKD knjig v 16. stoletju in pozornost namenili Trubarjevemu pri-y Mirjana Žagar, u~iteljica DPS v ^abru, Gorski kotar spevku k slovenstvu in prvi tiskani knjigi ter prehodu iz gotice Trstju in Prezidu 


IN MEMORIAM 




Marija Darapi (1953–2022) 
V mestecu Crnac v Virovitiško-podravinski županiji je 28. aprila letos v 70. letu starosti umrla 
dolgoletna ~lanica KPD Bazovica Marija Darapi. Marija Darapi je na Reki živela od leta 1980, leta 1998 je v Slovenskem domu KPD Bazovica za~ela opravljati delo hišnice. V veliko pomo~ ji je bil soprog Juraj, in to dolžnost je vestno in odgovorno opravljala ve~ kot desetletje, do konca leta 2010 in preselitve v Crnac na severovzhodnem delu hrvaške. 
Marija Darapi je do letos ostala v rednem stiku z ve~ rojaki na Reki, v glavnem na daljavo, s pogo-vori po telefonu in po družbenih omrežjih, redno pa je prejemala in z veseljem spremljala dejav­nost društva tudi v glasilu Sopotja. Marija Darapi mnogim v društvu ostaja v nepozabnem in lepem spominu.   
Pogreb Marije Darapi je potekal 30. aprila, pokopana je na pokopališ~u Crnac. Sožalje v imenu KPD Bazovica je družini pokojne Marije Darapi izrekel predsednik društva Zvoni­mir Stipeti}. 
y Marjana Mirkovi} 

Božidara Hero (1931–2022) 
16. julija 2022 je v 91. letu starosti preminila Božidara hero, rojena Boži~. Božidara hero, dolgoletna ~lanica KPD Bazovica, je posebej pomembna za slovensko skupnost na Reki in ostaja zapisana predvsem kot u~iteljica slovenskega oddelka, ki je tri leta deloval na reški OŠ Matteotti. Tam je na za~etku šolskega leta 1950/51 kot komaj 18-letna prevzela pouk tretjega in ~etrtega razreda, medtem ko je prva dva razreda pou~evala pobudnica in predsednica KPD Ba-zovica Zora Ausec. Božidara hero je bila med otroki zelo priljubljena "tršica", še vedno zelo mla­dostna in polna duha pa se je z veseljem odzvala tudi na prisr~no sre~anje s skupino nekdanjih u~encev 17. decembra 2005 v KPD Bazovica in jih ob tej priložnosti znova prijetno presenetila s svojo neiz~rpno energijo. Številni med njimi so, tudi zahvaljujo~ njenemu trudu in dejavnosti pri 
pouku, v razli~nih skupinah v društvu postali dolgoletni aktivni ~lani. Lepe spomine pa so oživela tudi sre~anja na kakšni od prireditev v KPD Bazovica, ki jih je Božidara hero rada obiskala.   Božidara hero je ostala zvesta pedagoškemu delovanju tudi pozneje, ve~ino staža je opravila na 
reški srednji tehni~ni šoli kot profesorica matematike in fizike ter tudi tamkajšnjim generacijam ostala v lepem spominu. Božidara hero ima zadnje po~ivališ~e na reškem pokopališ~u na Trsatu. 
y Marjana Mirkovi} 

Josip Mušanovi} (1952–2022) 

Kruta usoda je hotela, da je Josip Mušanovi} mnogo prezgodaj, nepri~akovano in tragi~no premi-nil. Dan pred zaprtjem razstave v KPD Bazovica, 23. julija, je življenje izgubil v hudi nesre~i, ki se je zgodila na avtodromu Grobnik v bližini Reke, kjer je sodeloval kot dolgoletni športni sodnik. Med avtomobilsko dirko za Nagrado hrvaške 2022 je tekmovalno vozilo zletelo s steze in tr~ilo v zaš~itno ograjo ob sodniškem mestu. Ponesre~enega sodnika so takoj prepeljali v Klini~ni bolnišni~ni center Sušak na Reki, a mu žal ni bilo pomo~i in je podlegel hudim poškodbam. 
Komemoracija za Josipa Mušanovi}a, dolgoletnega ljubitelja športa in tehnike, zanesenjaka avto­mobilizma in motociklizma, vsestransko športno in družbeno dejavnega na razli~nih podro~jih, in tudi umetniške duše, vklju~ene v kulturne dogodke tudi v KPD Bazovica, je v organizaciji Avtoklu­ba Rijeka potekala 28. julija na Reki. 
Josip Mušanovi} po~iva na reškem pokopališ~u Drenova. 
y Marjana Mirkovi} 


Si-T 
23. maj 

Svetovalni odbor SE o uresni~evanju manjšinskih pravic v RH 
26. maj 

Univerza v Vidmu (Italija), razstava Documente 
V 
saboru Rh je potekal sestanek Svetovalnega odbora (SO) Sveta Evrope (SE) o uresni~evanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (OKVNM) na hrvaškem z razpravo o upoštevanju Petega mnenja (https://rm.coe.int/5th) tega odbora. Podpredsednica Vlade Rh, pristojna za družbene dejavnosti in ~lovekove pravice, Anja Šimpraga je med drugim opozorila na dejstvo, na hrvaškem znano že leta: Rh ima sicer dobro zapisa-no zakonodajo za manjšine, treba pa je upoštevati opozorila SE 



M
ed evropskimi projekti Centra za soo~anje s preteklostjo Documenta, ki ga vodi rojakinja Vesna Teršeli}, je tudi projekt Sre~anje spominov: u~enje iz preteklosti za zoperstavljanje dehuman­izaciji danes. Namen je opomniti na poli­tiko raz~love~enja in ustvarjanja "dru-gega" v tridesetih in štiridesetih letih prej­šnjega stoletja ter ozaveš~ati o podobnih vzorcih danes, kot sta prepoznavanje in odpor proti avtoritarnosti in populizmu. Razli~ni dogodki pa so bili organizirani tudi z željo izobraževati javnost in jo soo~ati z izkrivljenimi zgodovinskimi de­jstvi o trpljenju v koncentracijskih tabor-iš~ih med drugo svetovno vojno. 
Na sklepnem dogodku na univerzi v Vid-mu je Documenta organizirala razstavo o italijanskih fašisti~nih taboriš~ih z naslo­vom Tukaj se govori italijansko in poz­dravlja po rimsko (Slavko Malnar, in-tervju), katere kustosinja je bila zgo­dovinarka Nataša Matauši}. Pred odprtjem je potekal pogovor s študenti, profesorji in drugimi obiskovalci ter predstavniki sodelujo~ih organizacij iz Italije, Nem~ije, Bih in Slovenije. Pogovor je moderirala Vesna Teršeli}, iz hrvaške sta se ga kot nekdanja taboriš~nika udeležila Slavko Malnar, ki je bil kot petletnik skupaj z ma-terjo iz taboriš~a Kampor na Rabu premeš~en v Gonars ob koncu leta 1942, in Marica Šimi}, rojena he~imovi}, ki se je v Gonarsu znašla kot trimese~ni dojen~ek. Med gostitelji sta na pogovoru sodelovali vodja Odseka za jezike in književnost, ko­munikacijo, izobraževanje in družbo na tamkajšnji univerzi Fabiana Fusco in pre­vajalka v hrvaš~ino Elisa Copetti. Obis-kovalci so na monitorju spremljali pripo­vedi Slavka Malnarja in Marice Šimi}, posneti v Delnicah in s prevodom v ita­lijanš~ino. Na razstavljenih panojih so bili na ogled tudi številni ~lanki in fotografije 
o življenju v taboriš~u Gonars. Kot je povedal Slavko Malnar, je pogovor z obis-kovalci znova opomnil na (še vedno) po­manjkljivo poznavanje zgodovinskih dej­stev, tudi pogosto zamol~anih ali veš~e prikrojenih aktualnim politi~nim razme-ram. y Marjana Mirkovi} 

RH bi morala bolj upoštevati priporo~ila SE, foto: www. nacionalne-manjine. info 
23.–31. maj 

Po evropskih pokopališ~ih, Kozala in Trsat 
M
ednarodni projekt Po evropskih pokopališ~ih poteka v ok­
viru Zveze pokopališ~, ki so v Evropi pomembna v 
umetniškem in zgodovinskem pogledu (Association of Signifi­
cant Cemeteries of Europe, ASCE), med njimi sta kot takšni pre­
poznani tudi reški pokopališ~i Trsat in Kozala. Na spletni strani 
Daina Glavo~i} predstavila tudi Radeta Pregarca in opozorila na nerazvozlan nagrobni napis, foto: Marjana Mirkovi} 
KD Kozala (https://kd-kozala.hr/) je v rubriki Spominski park (park-uspomena.eu) tudi povezava do aplikacije ARtour, kjer si je to evropsko dediš~ino mogo~e ogledati tudi virtualno. 
KD Kozala je tudi letos organizirala spoznavni teden, prvega dne z razstavo na Korzu o šestnajstih umetnikih, ki po~ivajo na Reki, in rešiti še številne težave na tem podro~ju, da bi Rh postala bolj odprta in strpnejša družba. To velja med drugim za še vedno nezadostno število zaposlenih pripad­nikov narodnih manjšin v telesih državne in javne uprave, za protimanjšinski govor in predsodke v družbi, pa tudi vse ve~ re-vizije zgodovine. Ve~: https://vlada.gov.hr 
y Marjana Mirkovi} 
in pozneje s krajšim kulturnim programom in spoznavnim, ve~ kot dveurnim spreho­dom po pokopališ~u Kozala ob strokovnem vodstvu odli~ne poznavalke tega podro~ja in vselej zanimive pripovedovalke, umet­nostne zgodovinarske Daine Glavo~i}. Kljub vro~ini ji je pozorno prisluhnilo ve~ deset obiskovalcev, ki so ogled ve~inoma ponovili tudi 25. maja na Trsatu, medtem ko so bili informativni in lepo oblikovani panoji na Korzu in pokopališ~ih skupaj z li~no in pregledno brošuro z navodili na razpolago do konca tedna. 
Obiskani so bili grobovi pomembnih reš­kih osebnosti, ve~inoma iz sveta umet­nosti, med njimi so tudi rojaki ali tisti s slovenskimi koreninami po enem od staršev, kot so zgodovinar, pisatelj in pravnik Giovanni Kobler (1811–1893), igralec, režiser, dramatik, publicist in prevajalec Rade Pregarc (1894–1952), katerega napis na grobu je še vedno ne­jasen, književnik, publicist, režiser in prevajalec Osvaldo Ramous (1905–1981) ter slikar, kipar in likovni pedagog Ro­molo Venucci (1903–1976) na Kozali, medtem ko je bila na Trsatu predstavlje­na slikarka Božena Vilhar (1906–1991). 
y Marjana Mirkovi} 


Študenti zainteresirani za temno stran zgodovine, foto: Jurica Vitkovi} 
Slavko Malnar, foto: Jurica Vitkovi} 

Poklon spominu na glinskega župnika Franca Žužka 
Vesna Teršeli}, tudi podpredsednica Antifašisti~ne lige Rh, je 
31. julija na Glini na spominski slovesnosti v po~astitev žrtev ustaškega zlo~ina leta 1941, organizirani v sodelovanju s Srbskim narodnim svetom (SNS), v govoru med drugim ome­nila, da so se na pobudo SNS-ja na pokopališ~u v Soteski dan pred tem poklonili spominu na nekdanjega glinskega župnika Franca Žužka, Slovenca. Med drugo svetovo vojno je številnim Srbom rešil življenje, po osvoboditvi pa na Glini ostal župnik vse do leta 1955 in vrnitve v rodno Slovenijo. V spomin na dobrega ~loveka Žužka pozivam k izgradnji zaupanja med verniki in neverujo~imi, med katoliki in pravoslavci, med Hr-vati in Srbi. Vsem nam želim, da bi na tem mestu trpljenja našli dodatno mo~ za preseganje delitev ter za spoštovanje ~loveškega dostojanstva vseh žrtev in ~lovekovih pravic vseh, je zaklju~ila Vesna Teršeli}. Ve~: www.autograf.hr 
y Marjana Mirkovi} 

Soteska, foto: www. dolenjske-toplice.si/ Alenka Peterlin 
POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 

Nikdar dovolj vernikov v obilje brez meja 
Pozdravljeni! Bo jesen še takšna jesen, kot je bila v~asih? S son~nimi dnevi, 
zlatim listjem na drevju, šume~im listjem na tleh? Ali pa bo pa~ cele dneve deževalo in deževalo in spralo vse barve razen sive? Poletje je bilo zelo nenavadno, zakaj ne bi bile iz istih, podneb­
nih razlogov spremenjenega atlantskega toka nenavadne tudi jesen, zima in pomlad? Takšne letne ~ase nam obetajo strokov­njaki. Kolega, ki živi na Islandiji, pravi, da ne zdrži ve~, vse poletje en sam mraz in dež. Ko pa sem se v vro~ih dneh vozila po reški obvoznici, sem se spraševala, le kako živijo ti ubogi ljudje v teh groznih stolpnicah, mole~ih v razžarjeno nebo?! 
Naša klimatologinja Lu~ka Bogataj nas je prek medijev vprašala: "Kaj se ~udite? Vam tega ne govorim že dvajset let?" 
Suša je na dneh (akumulacijskih) jezer raz­krila sledove dinozavrov, potopljene hiše in cerkve. Zaloge vode so pi~le, a razen na s tu­risti prenaseljeni slovenski Obali nam vode v pipah vseeno ni zmanjkalo. Naše dragocene vode, ki se zadržuje v našem kraškem podze­mlju in na izvirih mezi ali bruha na plano. Verniki smo, ~e verjamemo, da nam je ne bo zmanjkalo že prihodnje poletje. 
hm! Kraški izvir! Spomin na letošnje poletje: Cetina, kristalno ~ista, srebrna verižica, ki 


Dragica Jakseti~ 
krasi kraško polje, njen izvir pa je pre~udovit. Sinje modro oko s temno modro jamsko zenico, edina mrzla, ledena voda moje­ga letošnjega poletja. Nepozabno! A nepozabni so bili tudi ~eški turisti, ki so z maskami in plavutmi skakali v modro vo­dno oko in tako preizkušali meje svojega telesa. Razposajeno so skakali (tudi lulali?) v vir pitne vode. Na gladini o~esa je lebdel odsev mogo~ne cerkve nad jezerom. Bog po~etja veselja­kov ni komentiral, kakšna informativno-opozorilna tabla tudi ne. 
Drugo moje podobno letošnje doživetje je bil obisk Bohinjskega jezera po nekaj letih. S kolegico sva se iz Stare Fužine s kolesi odpravili k jezeru, potem ko sva se znebili pohodnih ~evljev in nahrbtnikov. Na obali pa šok: dva kilometra ene same plaže, nabite z ljudmi, ve~inoma s tujci, severnjaki. Dalmatinski pri­zor! Voda topla. Plasti~na igrala, plavajo~a na odsevu Julijcev (ne Biokova) na vodni gladini. Supi in žurka! Zve~er pogovor z doma~inko na cesti, ki pove, da je letos noro, noro od turizma. Da dela v Mercatorju, da so vsi zaposleni na koncu z mo~mi. Spraševali sva po kislem mleku, žgancih … Ni govora! Vse kmetije, vsi hlevi, skednji in podstrešja so bili med covidom predelani v sobe, sobice, studie, apartmaje. Kam se stekajo vse odpadne vode z WC-jev, tušev, kuhinjskih korit, kam se steka odpadno olje vseh ocvrtih kalamarov, kam se steka ves denar ponudnika booking.com? 
Se spomnite, kako smo med prvim valom epidemije, spomladi 2020, upali, da se bomo iz njega kaj nau~ili? Da bo svet druga~en, boljši. Šala stoletja! Vse je še 
slabše. Ampak v Sloveniji bomo novembra volili župane. In bo vse druga~e? hm! V mo-jem kraju o tem še ni nobene novice. Lu~ka Bogataj že dvajset let govori glu-him. Najprej smo z asfaltom zalili del parka, Kindlerjevega botani~nega vrta, in tam asfaltirali pod- in nadzemna parkiriš~a, ki so ve~ino dneva prazna. Parka pri dveh bivših otroških vrtcih smo zalili z asfaltom, zato da se z avti lahko pripeljemo do vrat Lidla in držav­ne uprave. Po evropskih mestih gradijo parke, zasajajo drevje, hladijo mesta, mi pa delamo ~isto kontra. Zasuli smo olim­pijski bazen, najve~ji zadrževalnik vode v ob~ini, zato da imamo zdaj tam ~ez za­nikrn travnik z uhojeno bližnjico do Tu-ša. Ob~insko glasilo pa nas je to poletje seznanilo z na~rtom, da bi županstvo na tem zasutem bazenu (ki leži v bližini vo­dnega jezera v parku) uredilo fontano, veliko, 20 centimetrov globoko in z vodo zalito površino, posuto z nekakšnimi ka­mni za hojo ~ez, in z rastlinjem za okras. Fontana bi se svetila v "celeste" barvi, kristalna (pitna) voda bi brizgala v mo-dro nebo in nas spominjala na nekdanji bazen. ^isto veselje, vam re~em, po zgle­du nekega nizozemskega mesta. 
Seveda. Nizozemska mesta (Rotterdam!) vsako površino, tudi plo~nike in otroška igriš~a, urejajo kot mogo~e zadrževalni­ke vode za primer sesutja polderjev, ki zadržujejo vdor vode v depresije. Ne gle­de na volitve. Pri nas pa si na ra~un pi-tne vode, ki so jo vse poletje na primer prevažali s cisternami iz notranjosti Slo­venije na presušeno slovensko Obalo, med verniki v neskon~no obilje nabira-mo predvolilne to~ke. 
A iskreno upam, da je med nami ob vseh resnih napovedih prihoda štirih jezdecev apokalipse vse manj verujo~ih. Za nas, nevernike, bi bilo povsem predvolilno ko­rektno, ~e bi nam kdo ponudil subvencio­niranje obnove hišnih in vaških štirn ali celo obvezno zgraditev novih. To bi bila za za~etek ena majhna lu~ka upanja, ki bi nam zasvetila v tej vse gostejši temi. 
y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com 


Vesna Rožman: Vse, kar delam, delam z veseljem 
V 
rubriki Sre~anja tokrat predstavlja-mo grafi~no urednico Sopotij, aka-demsko kiparko in grafi~no dizajnerico Vesno Rožman, ki na tem podro~ju delu­je od prvih let po diplomi, pridobljeni na oddelku za kiparstvo Akademije za upo­rabne umetnosti v Beogradu. 
Vesna Rožman je s svojim prepoznav­nim, uspešnim in plodovitim delova­njem, predvsem pa z izvirnim pristopom v oblikovanju razstav, galerij, založni­ških in drugih publikacij, že ve~ kot tri desetletja na Reki in širše pomembna so-ustvarjalka likovnega in kulturnega ži­vljenja nasploh. 
Sodelovanje s slovensko skupnostjo se­ga v preteklo desetletje in pol: za~elo se je leta 2007 ob petdesetletnici delovanja KPD Bazovica, izidu študije Fluminensia Slovenica avtorja dr. Irvina Lukeži}a in odmevni promociji v društvu ter nadalje­valo s slovenskim prevodom tega dela v založbi Sveta slovenske narodne manjši­ne PGŽ štiri leta pozneje na pobudo da­našnje urednice Sopotij. Odli~ne izkušnje pri njunem sodelovanju so pripeljale tu­di do prošnje za prevzem grafi~nega obli­kovanja glasila pred slabim desetletjem, zadnja leta pa ob razli~nih priložnostih oblikuje tudi kataloge, letake, ozna-~evalce strani za knjige ipd. 
Vesna Rožman se je o delovanju sloven-ske skupnosti sicer seznanila že leta 1996, ko je oblikovala vizualno identiteto in brošuro s podatki o manjšinskih orga­nizacijah za takratno prvo, pa vse do pet-najste letne prireditve narodnih manjšin na Reki, imenovane Etno smotra. 
Že ve~ kot dvajset let ima status samo­zaposlene v kulturi, a dela ji ne zmanj­ka, nasprotno, izogiba se delu, ki ji ni blizu: "Vse, kar delam, v glavnem delam z veseljem, ve~inoma je to podro~je kul­ture. Veliko je naro~il za Mestni muzej Reke, Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja Reka in reški muzej sodobne umetnosti, pa tudi za Mesto Re-ka in PGŽ. Oblikovala sem denimo celo­tno postavitev vseh zbirk – naravoslovne, arheološke, etnografske in sakralne – v fran~iškanskem samostanu na Košlju-nu, pa trikrat projektirala celotne notra­nje prostore mestne galerije v Crikvenici, tam pa stoji tudi skulptura z mojo idejno zasnovo v spomin na žrtve domovinske vojne in na Vukovar." 
Vesna Rožman je sodelovala tudi na Go-ranski kiparski delavnici (GKD), na dvoriš~u osnovne šole v Lokvah je njena skulptura Oko škole (ime ima v hrvaš~ini dvojni pomen, kot Oko šole ali Okrog šo­le), medtem ko je v sklicu GKD za leto 2020 nastala Panova piš~al. Postavljena je ob vhodu v gozdni park Golubinjak, rojaki pa so si jo lahko ogledali lani na sre~anju vseh slovenskih društev. Ta pri­ložnost bo tudi letos, ~e bo pihalo, pa bo veter prinesel še glasbo. Na vprašanje, ali sta ji kakšno delo ali razstava posebej ljuba, odgovor odlo~no zavrne: "Nimam niti najljubše razstave ali ~esa drugega: dolo~eno temo in gradivo, ki ga imate, prikažete na najboljši možen na~in – smisel dizajna je, da je zanimiv in infor­mativen, ne sme pa pojesti razstav­ljenega." 
Najve~ se ukvarja z zgodovinskimi raz­stavami, z obilico materiala, priprave so v vsakem pogledu zahtevne. Glede na to, da vsaki~ temeljito prebere tudi besedilo za Sopotja in pogosto so njene pripombe dobrodošle, sledi vprašanje, ali bere tudi 


LITERARNI KOTI^EK 
SRE^ANJA 
druge materiale za svoje delo: "Seveda, ~e ne razumem, je tu Google in okvirno se seznanim z napisanim. Na dizajn vpliva to, kako bom vpela skupaj slikov-no gradivo in besedilo, zato moram vse­lej vedeti, za kaj gre!"  
Vesna Rožman poudarja, da osebno ne ob~uti nikakršne narodnostne pripadno­sti, tudi zaradi okolja, v katerem je odra­sla, a nasploh je individualna oseba in se ne želi razvrš~ati v neke okvire: "Izha-jam iz ve~kulturnega okolja, rodila sem se v Kruševcu, srednjo šolo za umetno­stno oblikovanje obiskovala v Novem Sadu in študirala v Beogradu, od tam pa prišla na Reko. Po o~etu imam slovenske korenine, a v naši etni~no mešani druži­ni so tudi nemške, madžarske, srbske, hrvaške korenine, pravzaprav torej evropske, vsega po malem. V o~etovi družini so se od vedno prepletali trije je­ziki, bilo je normalno, da se govori nem­ško, madžarsko in nekakšna srbo­hrvaš~ina – jugoslovanski jezik, a prva dva predvsem, ~e kaj ni bilo za otroška ušesa. Slovenš~ina ni bila navzo~a, a jo precej razumem. Rožman je seveda slo­venski priimek, toda mi smo izvorno pravzaprav Rozman. Moj o~e, ~etrti otrok in prvi sin po treh h~erah v druži­ni, je namre~ ob vpisu rojstva, ki je pote­kal v izjemno veselem razpoloženju, dobil dodano strešico, vpisano pomoto-ma v mali zmešnjavi, nastali glede šu­mnikov in dveh slovenskih priimkov, družinskega Rozman in botrovega Rem-škar. In ostal je Rožman, edini! Rojen je bil v Beo~inu, kamor se je iz Maribora, kjer imamo še vedno sorodnike, z druži-no in ženo Nemko preselil njegov o~e, moj dedek, ki se je kot geodet zaposlil v beo~inski tovarni cementa. Stike s Slove­nijo je s študijem nekoliko okrepila h~er­ka Ivana, ki je diplomirala kiparstvo na ljubljanski akademiji za likovno ume­tnost in oblikovanje, tam živela skoraj deset let, delala in tudi razstavljala sku­paj s partnerjem, slovenskim kiparjem Matejem Vo~ancem. Lani sta se preselila v Istro, a vezi s Slovenijo tako ali druga~e vsekakor ostajajo!"  
y Marjana Mirkovi} 

23 


Maškovi}a han, foto: Darko Mohar 

Kudin most, foto: Darko Mohar