^rSJSf" Uto LXII. itcv. 236 0 LhMlonl. v pcnetfelteli Z. decembra 1929. Ceno Din r- fchaja ink dan popoldne, izrzemSi nedelje is praanlke. — Inserati do «0 petit & Din 2.—, do 100 vret Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4—. Popusti po dogovoru. In »ratni darek poaeoej. »Slovenci Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, •* inoaemstro 300-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske Številke se: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Pred novimi spopadi med Kitajci in Rusi Brezuspešna pogajanja med kitajskimi in ruskimi delegati - Rusi nanovediijejo nadaljevanje ofenzive proti Harbinu Moskva, 2. decembra. Po zmagoviti ofenzivi rdečih čet je izdalo vrhovno poveljstvo sovjetske vojske četam po: vel je, naj se zakopljejo v novo pribor* jenih postojankah ter pripravijo vse potrebno za nadaljevanje ruske ofen* žive proti Harbinu v slučaju, če ne bo mukdenska vlada brezpogojno pristala na ruske zahteve. Ruske čete so vdrle kakih sto milj globoko preko rusko*kitajske meje in se sedaj utrdile južno od Hailarja, ki so ga bežeči kitajski vojaki popolno* ma oplenili ter deloma celo požgali. Med ruskimi četami so se najbolj od* likovali konjeniški oddelki, podpirani od oddelkov lahkih blindiranih avto; mobilov, ki so zajeli veliko število bes žečih kitajskih vojakov. Pri ruskih predstrazah so se že v soboto javili delegati mukdenske vlas de, ki so zaprosili za premirje in pred* /ag/i nadaljevanje razgovorov o skup* ni upravi V zhodno*kitajske železnice ter rešitvi vseh visečih rusko*kitajskih obmejnih sporov. Ti delegati so se včeraj sestali s pooblaščenimi zastopniki sovjetske vlade in imeli z njimi ves dan dolge konference. Iz njihovih vrsi se doznava, da je upanje za sporazum zelo majhno, ker obsegajo kitajski predlogi v bistvu še vedno pristanek sovjetske Rusije na skoro neomejeno kitajsko nadzorstvo in upravo vzhodno*kitajske železnice, na kar pa ne bodo ruski delegati nik* dar pristali. Zato računajo v okolici vrhovnega poveljnika sovjetskih čet, generala Bliicherja, da se bodo poga* janja v kratkem prekinila in da bo sovjetska vojska skušala prodreti proti Harbinu in Mukdenu ter diktirati tam mirovne pogoje. Moskva, 2. decembra. Osrednji iz-vršilni odbor sovjetske unije je nada? Ijeval včeraj svoja posvetovanja. Na dnevnem redu je bila poleg razprave o rusko*kitajskih odnosa jih tudi odo* britev predlaganega proračuna sovjet* ske unije. Odobreni so bili proračuni komisarijata za narodno gospodarstvo, ki izkazuje 7 milijard rubljev izdatkov za pospeševanje narodnega gospodar* stva, komisarijata za socijalno politi* ko v višini 2A milijarde rubljev in ko* misarijata za poljedelstvo, ki bo raz* polagal s proračunom v znesku 3 mi* lijard rubljev. Pri razpravi o proraču* nu komisarijata za poljedelstvo se je razvila velika debata o krizi ruskega seljaka in stalnem padanju produkcije poljedelskih proizvodov, ki jo ni mo* goče zaustaviti kljub vsem naporom sovjetskih oblasti, tako da danes po= vzroča najresnejšo skrb sovjetskim mogotcem. Nič manj obširna ni bila razprava o proračunu za investicije, ki določa v ta namen kar 4.2 milijarde rubljev, ki bodo uporabljeni predvsem za iz* vedbo Stalinovega gospodarskega na; črta o industrijalizaciji Rusije, o ka= terem pa je bilo čuti prece/ pesimi-stičnih glasov. Češkoslovaška javnost in naš narodni praznik Pozdravna brzojavka prezidenta Masaryka kralju Aleksandru Značilni članki češkoslovaških listov Vladna kriza v Belgiji Uvedba Hamščine kot uradnega fezilka — Jaspar zopet predsednik nove vlade Bruselj. 2. decembra. Včeraj se je vršila težko pričakovana seja glavnega odbora belgijske liberalne stranke, ki je bila zelo dobro obiskana. Na 6eji so podali liberalni ministri izčrpno poročilo o poteku pogajanj za uredbo flamščine kot drugega državnega jezika in za uvedbo flamšcine na Gentefoem vseučilišču. Po poročilih ministrov se je vršila dolgotrajna debata, po kateri je bila z vsemi proti 8 glasovom sprejeta resolucija, ki izreka zaupnico liberalnim ministrom ter označuje smernice, jod katerimi lahko vstopi liberalna stranka ponovno v Jasparj^v kabinet Ker je stališče liberalne stranke v tej resoluciji dokaj popustljivo, je pričakovati, da bo kriza belgijske vlade v kratkem zaključena in sestavljena nova vlada, ki ji bo zopet predsedoval Jaspar. Žrtve malomarnosti stavbnih oblasti Številne žrtve pod razvalinami porušenih hiš v Marseillesii. Marseilles, 2. decembra. Tu je povzročilo edino razburjenje sobotna nesreča, ko sta se porušili dve nad 50 let stari hiši ter pokopali pod seboj okoli 20 žrtev. Kljub največjim naporom požarne brambe in želi ijeMh čet, ki eo razkopavale več metrov visoke razvaline do temeljev podrtih hiš včeraj ves dan in danes celo noč, se še vedno ni posrečilo izkopati vseh žrtev. Doslej so izkopali 11 trupel in 9 težko ranjenih oseb, ki so jih prepeljali v bolnico. Davi eo izkopali tudi truplo nekega petletnega dečka, ki Je izdihnil šele kakih 24 ur po katastrofi, ker mu je zmanjkalo v luknji, v kateri je tičal, zrak ter se nato zadušil. Ubogi otrok je ves obupno klical na pomoč mater in očeta, ki sta postala istotako žrtev strašne nesreče. Pod razvalinami leži, kakor domnevajo, sedaj še 10 trupel, ki jih bodo izkopali danes in jutri. Javnost je zaradi te nesreče tem bolj ogorčena, ker so stanovalci ene od porušenih hiš nekaj dni pred nesrečo sporočili marseiltekemu magistratu, da so se pojavile v stenah nad ped široke razpoke^ ki segajo od strehe do temeljev ter da ne mara hišna lastnica, neka stara vdova, poklicati stavbnih izvedencev, da bi podali o tem svoje mnenje. Magistrat je to pritožbo založil in so jo našli šel? po nesreči med odloženimi akti. Komunisti so poskusili to nesrečo izrabiti v svoj prid ter so včeraj priredili velike demonstracije proti občinskemu svetu. Demonstrante Je policija raraguala in jih tudi več aretirala. V blizini kraja nesreče je bila včeraj izpraznjena neka stara hiša, ker so se tudi na njej pojavile široke razpoke ter je pričakovati, da ee bo v kratkem sesula. Tragedija vojnega invalida Snoci se je obesfil na Rudniku posestnik in mizar Franc Žulj Na vesti ga imajo grozote svetovne vojne Rudnik, 2. decembra Snoči si je na tragicei način končal življenje tukajšnji ugledni posestnik in mizar France Žulj. Bil je vojni invalid, granata mu je odtrgala desno nogo in imel je protezo ter je kljub temu izvrševal še naprej svoj mizarski poklic. Še večje veselje pa je imel s svojo kmetijo na Rudniku. 2ivei je z rnaterjo, brat in sestre pa so že odšli z doma. Tragedija vojnega invalida Franca 2ulja in njegova usoda sliči številnim žrtvam svetovne vojne, ki so sicer odnesli iz strelskih jarkov golo življenje, pa so se vrnili domov z trrričerrirrri ž^vci in obupom v duši. Še bolj pretresljiva je živijensfca tragedija Franca Žulja s tem, da se šele pretekli četrtek poročil in si hotel ustvariti domačijo z ženo Angelo, ki mu je rodila že prej, sedaj 4 letno hčerko in 14 mesečnega fantka. V času pred poroko nihče ni slutil, kakšen usoden povod bo ta dogodek zanj. France Žulj je bil znan kot izredno vesten in marljiv ter dobrosrčen obrtnik in so ga kot takega v Rudniku in v okolici vsi spoštovali. Šel je vsakomur rad na roko in mu pomagal, če je le mogel. Življenje mu je grenila le zavest, da je toliko pretrpel in dobil za zaslužek priimek pohabljenec. Ker je bil že po naravi nekoliko razburljiv in imel po vseh grozotah, ki jih je prestal v strelskih jarkih, močno oslabljene živce, se ga je polastila od časa do časa melan- holija in bil Je prepričan, da ga ljudje zaničuje, dasi o tem ni bilo govora. Čutil se je zapostavljenega, ko se je spomnil časov, ko je kot zdrav kmečki fant ukal po vasi poln moči in samozavesti, sedaj pa se je zavedal, da je invaiM. Že v četrtek po poroki je govoril nekam čudno, toda prijatelji in domači so mislili, da je pač razburjen spričo dogodka in ker je v fantovski družbi nekoliko več pil, kakor po navadi. V petek pa je bila bolezen hujša, pričel je besneti in vpiti po hiši ter se je zaklenil v svojo izbo. Toda še tedaj so se domači hi sosedje tolažili, da ne bo hudega. V soboto ga je obiskal sosed Lovrenc in Po govorjenju je takoj spoznal, da njegov najboljši prijatelj France ni več pri — zdravi pameti. Kazal je vse znake blaznosti. Soseda, ki ga je obiskal, je s sekiro prisilil, da je poljubil sveto podobo na steni ter ga nato imenoval ter blagoslovil za papeža. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je France težko duševno bolan. Ko ga je hotel zdravnik pomiriti z injekcijo, se je Žulj razburil in besno tolkel okoli sebe. DomaČi so svetovali, naj ga zdravnik takoj odpravi v umobolnico. Ker pa je znano, da v tej trenutno ni prostora, je zdravnik prevoz umo-bolnega odložil za naslednji dan. Snoči je Žulj okoli 18. še pomagal krmiti doma ži-ivno, potem pa je nenadoma izginil. Domači in sosedje so ga zaman iskali. Pač pa so slutili, da si lahko kaj naredi, vendar so le upali, da se je France kam skril. V resnici se je Žulj napotil od hiše, ki stoji na vznožju Golovca, kakih 100 korakov v hrib in se tam na bukovi veji obesil. Davi ga je neka. soseda prva zagledala. Ker pa se ni upala blizu, je poklicala može, ki so Žulja našli seveda že mrtvega, visečesa na drevesu. Obesil se je s pasom, ki ga jc odpel od svoje proteze. Poleg njega Je ležala trta, katero »c takoj za hišo mimogrede odrezal in s katero se je hotel obesiti, kar se mu pa ta posrečilo, ker se mu je odtrgala. Zato je slekel suknjič in hlače, si odvezal pTorezo, odtrgal od nje pas ter se obesil. Vojna Francetu Zu)\i ni vzela samo desne noge, marveč tudi zdravje. Poroka in skrbi za bodočo rodbino so ga razburjale tako, da so mu živci popolnoma odpovedali in tako si je končal življenje. Res pretresljiva tragedija vojnega invalida, tras gična usoda delavnega in vestnega našega obrtnika in kmeta, žrtev posledic vojnih grozot! Imenovanja v tehnični upravi Beograd, 2. decembra. »Službene novine« ob.avljaio ukaz o lir.enovan-u v resoru ministrstva za javna dela. Pri tehničnem oddelku sreskega poglavarstva v Kranju je imenovan za tehničnega svetnika 1/4 Fran Ernmer, za tehničnega viš- pristava pa Pavle Miklavc, pri tehničnem oddelku sre-skega poglavarstva v Ljubljani za tehničnega svetnika 1/4 Avrelij Kobal in Kar! Sturm. za tehničnega pristava 1/6 Rudolf Kralj, za praktičnega tehnika Fran Jerin. Pri tehničnem oddelku sreske^a poglavarstva v Novem mestu je imenovan za tean svetnika 1/4 VValter Ahlfeld, za tehničnega svetnika v Celju 1/4 Ivan Marek, za tehničnega svetnika v Mariboru levi breg 1/5 Oskar Juran, za tehničnega vis- pristava 1/6 Janko Kukovec, za tehničnega višjega pristava 1/6 Celestin Feliks, za praktičnega tehnika Josip Pletersek. Nova kraljeva rezidenca Beograd, 2. decembra. Včeraj je bila na Dedinju izvršena slovesna blagoslovitev nove kraljeve palače kot poletne rezidence. Blagoslovitvi je prisostvoval sam kralj, izvršil pa jo je dvorni prota Mihajlo Popo-vić. Takoj po otvoritvi je zaplapolala na novi kraljevski palači kraljevska zastava. Zaradi sv. pisma v ječo Riga, 2. d-ecembra. Kakor porcčaijo, so arc-tfnafi v Moskivu po-onceziirrjo Zotajio Lioven, scts»iro LsHJj- Sti'jaid. PitTicci2iiax> jc zaprla Caka v stoaž-r.o ječo LtubVamiko. Ped komunist ianšm rež mom jc prlTKi-zoniša vršite an^>rjaNarodni Politika* je priobčila članek pod naslovom >Iz trpljenja se je rodila svoboda cf v katerem pravi: Narodnega praznika kraljevine Jugoslavije se letos pri nas josebno svečano spominjamo in zelo nas veseli, da lahko proslavimo narodni praznik bratske Jugoslavije v času, ko je velika Jugoslavija ozdravljena ter na znotraj in na zunaj zedinjena. Ker je bil notranje krepak in zdrav si je jugoslovenski narod iz malih začetkov v težki borbi ustvaril svojo državo. Med svetovno vojno, ko naj bi bila Srbija strta, si je lastno državo ohranil, jo zedinil in dvignil. Principov strel 29. junija 1914 je bil iskra, ki je padla v skladišče, kamor sta Avstro-Ogrska in Nemčija že dolga lela skladali eksplozivne snovi. Strel je pa pregloboko zadel staro monarhijo in obenem pospešil naše osvobojenje. V času trpljenja smo si prisegali zvestobo. Znali smo držati prisego v težkih časih, ostanimo si torej zvesti tudi sedaj in vedno. Iz trpljenja se je rodila naša svoboda, v ljubezni si ohranimo češkoslovaško - jugoslovensko zvestobo. Smo in ostanemo vaši bratje. Velika Jugoslavija naj v redu in miru procvita. »Narodni Listiy* priobčujejo pod naslovom »Živela Jugoslavija-r naslednji članek! Sodeč po poročilih iz Jugoslavije bo praznoval letos jugoslovenski narod državni praznik 1. decembra spontano in z iskrenim navdušenjem. Naglasiti je treba, da je navdušenje enako v vseh krajih^ v Srbiji, na ozemlju bivše monarhije med Srbi, Hrvati in Slovenci in sicer ne samo zato, ker je kralj letos izvedel« zedinjenje do zadnjih konsekvenc in ga označil posebno jasno v nazivu države Jugoslavija, temveč še posebno zato, ker se razmere jasno in povsem nedvomno obračajo na bolje. 6. januarja je parlamentarni režam nadomestila diktatura. Iz raznih krajev Evrope so se Čuli glasovi: »generalska^ diktatura. Do poletja ni bilo iz Jugoslavije nobenih ve3ti, kaj se tam god L Od septembra pa napreduje Jugoslavija korak za korakom na način, ki zadovoljuje tudi najizrazitejše demokrate. Vse kaže, da v bratski državi ne gre za nobeno diktaturo, marveč da gre od 6. januarja za >diktaturo najboljše vo-lje<. 11. novembra je bila država razdeljena na banovine. Zdaj se dela s polno paro na organizaciji banovin, ki naj postanejo hrbtenica države. Istočasno se poenostavlja centralna državna uprava v tem smislu* da bodo ministrstva reducirana ne le zaradi štedenja, temveč tudi zaradi smotrenega poenostavljenja uprave, da bi državni uradi služili državljanom in bi ne bili predmet političnih kupčij. Na vseh straneh se izvaja stroga kontrola uradov in ustanov, katere končni cilj je popolna sanacija razmer v vseh uradih od najvišjih do najnižjih. Skratka, od 6. januarja je bilo storjeno v Jugoslaviji zelo mnogo. Poznavalci razmer ne morejo molčati, čeprav so biii prvotno nasprotniki. Ne samo storjeno delo, temveč še posebno njegov duh in smer mora zadovoljiti tembolj, ker so izgledi na bodočnost najboljši in ker je cilj vsega prizadevanja prava demokracija. Če ne bo nihče vznemirjal Jugoslavije od zunaj, doživimo v kratkem večje uspehe, nego smo mogli po 6 januarju upati, da bodo doseženi v nekoliko letih. Napram temu, kar je bilo doslej storjeno, moramo povodom državnega praznika Jugoslavije izraziti polno zaupanje. K na-daljnim uspehom, k srečnemu, nemotenemu konsolidacijskemu razvoju pa iskreno želimo v imenu českoslovšakega aaroda bratski Jugoslaviji obilo sreče! >Ce^koslo venska Republika- pravi v Članku ■ Jugoslovenski narodni praznike: Dan^s slavi Jugoslavija obletnico svojega zedi.M'' n*a in osvobojenja. Letos ima ta dan tem večji pomen in sijaj, ker je for.ualno pravzaprav prvi resnični jugo*!o\i ..vi praznik. Kraljeva odločitev je dala ura.ino sankcijo jugoslovenski misli kot pottU£iie!8U programu in jugoslovenskemu imenu kol simbolu narodnega duhovnega edinstva. Po sporazumu med našimi in jugosloven-!;ii;n šolskimi oblastmi se uvaja tradicija Seiko« slovaško-jugosl o venskega dne na vseh n.iV.li in jugoslovenskih šolah. Kakor predavajo 9i oktobra jugoslovenski m dija»kom, kaj \*>-meni ta dan za Češkoslovaško, tako ni/J;i-gajo sedaj 1. decembra naši šolski ml a lim prijetno in radostno dolžnost spomniti se Jugoslavije in važnosti tega dne. Ta Iraii-cija medsebojnega spominjanja na našf narodne praznike je učinkovita in gloln^.j vzgojna manifestacija prijateljstva obeh d: žav. Tem učinkovitejša in globlja, ker prinaša mladim Češkoslovaškim in jugo-lov ruskim srcem utrditev čuta sorodnoMi m smisla za realno slovansko vzajemnost m samospoznavanje Slovanov. Kakor je 'JS. oktober za nas, tako je 1. december za Jugoslavijo apoteoza ne le priborjene svobo ie, temveč tudi apoteoza stremljenja po edin-stvu. Naglasa ti to okolnost baš danes pomeni dajati pouk v višjem patrijotizmu in ci-vizmu. Prijetna je nam misel, da »o na predvečer jugoslovenskega praznika naše šole navajale mladino v poznavanju jugo-slovensebga sveta in českoslovaško-jugoslo-venskega prijateljstva. Prijetno je nam, da danes ponovimo staro željo po uspehu zavezniške in prijateljčke države. Živela Jugoslavija ! Poročilo z južnega tečaja Newyork, 2. decembra. List >Mew Vorfc Times« ie v soboto ob 5.30 Gre*nwicbe-vega časa vkml kratko brzojavko povell-nika Bvrda, ki javlja, da *re v«e dobro in da je bilo daljše sporočilo onemogočeno zaradi vremenskih motenj- Poveljmk Bjrd je napravil pred kratkim nov polet na antarktičnem ozemlju in ni dal od sobe doigo časa nobenega glasu. Zato se je razširila vest, da s« ie Byrd ponesrečil. PoveHnfk Byrd se vrne nocoj najbrže v svojo izhodno taborišče. Žrebanje razredne loterije Beograd, 2. decembra. Na današnjem žrebanju razredne loterije jc zadela premijo 1,302.000 Din srečka št. 98-354, premijo 502.000 Dm pa št. 80-034- Pone srecena slepariji Ljobljana, 2. decembra. Te 13536 (13.S1). Biroselij 7.896. Budiuiup^ 9^66, Čarih 1094.4—1097.4 (1095.9), I>iwi.sj 7O3.06—796.O8 (79458), London 27536, Ncwyt>:^ 56225—56.436 (56325), Pariz 22133-^23 31 (222-33), Prasa 167—167.80 (167.40), Trst ZfML ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.40, Ncwyorfc = Pariz 23235, Milan 29550, Curiti 1095.90. v 1351, Dunai 794-26, Prcupa 167.46. Efefc*a: pc*S- 85, vodita šJcod-a 435. INOZEMSKE BORZE. C liri h: Lodoc 25-1235, Newyork 514.92, Pa-TE 2029, MStea 36.96, Madrid 7130, Berlin 123.25, DooaJ 73.48, Beograd 9.1275. Pra« 15-38, Bukarešta 3.0725. !Wthn*ftta 90.10, So- fife 3J2, Vmtšmv* SUDL Proslava praznika zedi jenja Letošnji narodni praznik smo p-aznovaii posebno svečano, ker prvi v kraljevini Ju^ostoviji Okultizem in znanost Pogovor z vspucitBkim profesorjem dr. Ramsotn Bunarom, Id predava jutri pod okriljem ZKD o okultizmu in znanosti. Ljubljana, 2* decembra. Kasor druga jugoslovanska mesta, tako je tudi LJubljana včeraj spontano in navdušeno proslavila 11 letnico zedinjenja tembolj, ker ie bil letošnji L december obenem prvi narodni praznik v kraljevini Jugoslaviji Vse mesto je bilo že na predvečer narodnega praznika v zastavah. Ves dan je stcer lilo kakor i* škafa, kar pa proslave ni motilo. Ze na zunaj se je poznalo, da je letošnji narodni praznik posebno pomemben in da vidi tudi naše ljudstvo v wem važen mejnik na pori v lepšo bodočnost- Oficijelna proslava se ie pričela s službo božjo v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode MiSča, ob 10. je pa opravil kneraoskof dr. Jeglič ob številni asistenci v stolnici slovesno službo božjo. Obeh so se nVeiežfli ban inž. T>ii*an Sernec. poHhan dr. Pirkmayer, divizijski general Sava Trlp-ković, brigadni general Pooović, vsi konzularni zastopniki tujih držav, predstavniki državnih uradov, korporacij in organizacij, vsi častniki Liubjjanske gamizije, deputacija rezervnih častnikov itd. Pred cerkvijo Je stala častna četa vojakov z godbo dravske divizije. Slovesna služba božja je bila tudi v ©vangeljski cerkvi. Po cerkvenih svečanostih je ban dravske banovine ob 11.30 sprejemal čestitke v banski palači. Popoldne je bila v mestu športna proslava s tekom zedinjenja. zvečer je pa vojaška godba priredila bakljado po mestu. Novinarski koncert Snočnji novinarski koncert je bil za Ljubljano nedvomno najprimernejša proslava narodnega praznika, saj so se zbrali na njem odlični zastopniki vse naše javnosti in prav vsi stanovi- Naša javnost je ponovno dokazala, da zna ceniti novinarsko delo in da je vsakoletni novinarski koncert prireditev, brez katere si proslave praznika »edimenia in otvoritvene sezone družabnih prireditev v Ljubljani ni mogoče misliti. Vsi dosedanji novinarski koncert! so v obeh pogledih dosegli svoj namen, a snočnji je prekoračil pričakovanje največjih optimistov. Tako nabito polna velika uni-onska dvorana z vsemi stranskimi prostori, kakor ie bila snoči, menda že davno ni bila- In kar je posebno razveseljivo, med veliko množico iskrenih prijateljev novinarskega stanu je vladalo kljub silni vročini rn gneči ves večer uprav radostno razpoloženje. Naši javnosti gre za naklonjenost, ki jo izkazuie vsako leto novinarjem, vse priznanje in hvala, kajti s tem dokazuje, da se v polni meri zaveda, kolikega pomena ie novinarsko delo -za splošne interese. Novinarski koncert so posetili ban dravske banovine ing. Dušan Sernec, podban dr- Otraar Pirkmaver, župan mesta Ljubla-ne dr. Dinko Puc, častna dvorna dama Pranja dr« Tavčarjeva, rektor univerze dr. Metod Dolenc, italijanski generalni konzul g- RaioaJdJ. Češkoslovaški generalni konzul '- Rosi. francoski generalni konzul gosp. Nenvlile, belgijski konzul dr. Dular, Španski konzul g. Ernest Hieng, danski konzul g. A. Knez, podpredsednjk viš. dež- sodišča dr- GoDa. finančni direktor dr. PovaleJ, poštni diiektor dr. Gregorič, direktor Na-rodne banke g. Gregorič, viš. državni to-žftelj dr. GrasseUi, državni toži tel j dr- Ogo-reutz, zastopnik odvetniške zbornice dr. O. Fettlcb, predsednik zdravniške zbornice dr. M- Rus, prosvetni šef dr. Lončar, ravnatelj Hubad, podpredsednik zbornice TOI Offrifl ter mnogo drugih odličnih predstav* nlkov naše javnosti. Novinarjev so se spomnili tudi naši vrli Litijčani, ki so poslali na konce nt večjo deputacijo pod vodstvom župana g. Hlnka Leblngerja. JagnEftorvensfco oovinaratoo udruženje. sdkala LMi!»3m. ie todS tebos na narodni praznik 1. decembra prirecKk) svoj tradtotjooatoi koooeit, ki ie, lahor vaetoo teto, tiuda sedeij v vsakem ooairu prav lepo uspel. Pri koncerta*, ki se le vržal v v-eišk: dvccaoi bo*e4a »Unrkm«, J* sodelovalo ■skoro vse kar v L#nbJ6ani poje in igie ie k» ie b'»o ta dan za nastop svobodno. Pramrik trje-dEn^ecža jc v aeau&cd tudfi pnafcti&iao podoazad uje-dBajeae vse naše pemsflce sdte v pnoeAanno pras-trifaa. &dmw M to ere seveda v pnvt ki naj-*4£$i meri lcrepfldhn OSBHfliBBftMHBfl MBBI hfav.- uiiAaei ndratova, U se ie n iskazalo tuđć ie kot Ipmtoi aranžer n kot sproten ter ve$č mmtmm^mrtG pw>p—. Koooertoa dvorana >e hfta aeeofofcoa do zadofosa koi&fika. Koncert Je eKMorS varr. deaShno »Slavec« pod vođstatum sosp. P. Baynwia dira molka ***** ki aber po Baroku hamiOMfcJrano narodno *Obiafci eo rodeči«. Je-taUam *Pe#n note bolo g. Janko) ter mo) roe-Im4 jbor »AprA«. Za »Starcem« ie meSaai aber v&jdbfkMofeeca Z»w pod vođativois C Prelov-sapel raiiHUVir mešani zbor »C« rdeče ro£e jug rt p gwfg* v ipoiDki pokojoeroa pesnflou Pu-rfg^ btandik) je PnvčK kompoalraS, žeo- ^ gbor pa s apmmDevankm ktovlr^a tooik) »Jigkfct vetela mkađa jc đevojfca*. »L^dbtjkaosae-im Zvona« Je afettk) ffk«i>. Ojanfi jj^Jhni poti tuki* bo C L M. Skwr- janca z (kuorv*kain, dovc^pasn pomot pokakn »Le Omroeved des Anunanz Saast^aeasa za nodaku krriBbat, tlarrto, idJcTJodt, iosškićan. zrvtoaOke ki dva fclarvdria (konđeannaftortota s/. P. Sš\-ac ki M. li-povšek). Koncert, Id ki tmajjaij točno djve ori, ie, kaikec receoo, kmuane uspel ki }e bita 2 ačsn publika srkso zadOvotDua, 5ran»h »Uniom-« menda prav do rtttfa. —č. Akademija Ljubljanskepa Sokola Enajsto obletnico ujeciinjenja jc proslavil Sokol v soboto dne 30. novembra, s telovadno akademijo v svoji telovadnici v Narodnem domu, ki je bHa do zadnjega kotička zasedena, česar pri sokolskih akademijah zadnje čase sicer nismo vajeni. Začetek akademije je bil sicer napove* dan za osmo uro, začesla se pa je šele ob pol 9., torej s polurno zamudo, ki bi je zlasti Sokol ne smel poznati. Pester spored, ki je trajal dobro uro, j c otvorila moška deca, osem po številu, z bojno igro, ki je vzlic premajhnemu prostoru vzbudila med občinstvom mnogo smeha. Nato je izvajalo dvanajst deklic prav dobro vaje z loki Pri naslednji točki je nastopil moški in ženski naraščaj s skoki ob palici, čez mizo in čez koza Najbolj se je odrezala vesta na mizi, zlasti s salti. Nova stvar za akademijo je bil skok ob palicL Žal, da ndao bili vsi skoki dobro izvedeni. Devet članov je nato dobro iz\*a-jalo zelo težke proste vaje, ki so določene za mednarodno tekmo v Luxembourgu leta 1930. Lepa točka je bila šestnajstorica ženskega naraščaja, pri kateri smo vidjeli nekaj čisto novih gibov. Skoda le, da izvedba ni bila najboljša. Naslednja točka, dvanajstorica moškega naraščaja, je bila glede sestave in izvedbe najboljša točka sporeda, ki so jo morali zato na željo občinstva tudi ponoviti. Ugajala je posebno prva polovica sestave, ki sicer spominja na nastop Američanov v Poznanju, je pa vzlic temu za nas nova. Za naraščajem je prikorakalo v telovadnico viharno pozdravljenih 12 starejših bratov, Id so strumno in z ognjem izvajali vaje s palicami. Nato je nastopiJa vrsta 10 članov na drogu. Vaje, v katerih — razen v eni — ni bilo nič no vega. so se vse prav dobro posrečile, in je žela vrsta zaslužno priznanje. Predzadnja točka je bil nastop 16 članic z Mumikovim »Po jezeru«, ki smo ga že večkrat videli. Telovadni del večera pa so zaključili člani (8) i novo telovadno skladbo br. Mnr* nika s »Polone zor na Chopinovo godbo. Stvar je bila zelo dobro izvajana k so jo morali ponoviti Po sporedu se je razvila prijetna sokol-i zabava s plesom, ki je trajala čez polnoč. V Sodrazioi Letošnji prvi december j© proslavil naš trg na zelo slovesen način- Po trjni ni bilo .liše, raz katere ne bi vihrala naša nova jugoslovenska trobojnica. Videlo se je, da so trzanj dodobra razumeli pomen tega slavnostnega dne. Po slavnostni maši se je vršila najprej v soli primerna prireditev, ca kateri je z- šolski upravitelj Stanko Vo-dopivec pojasnil zbrani mladini in občinstvu pomen podmladka R- K. in slavnostnega dne. Sledile so deklamacije, pevske in telovadne točke. Zvečer je Imel Sokol v dvorani pri Starcu akademfo. Br- starosta je v vznesenih besedah orisal dogodke 6. januarja jn 3. oktobra in je pozval članstvo k vstopu v novo vsedržavno jufcoslovensko sokolsko organizacijo. Svečan je bil trenutek zaprisege novega članstva. Br- Rupnik je posvetil akademiji deklamacijo »Svoji domovini«. Enako je vglasbil po Cebular-jevem besedilu pesem »Le z nami«. Pevski zbor je zapel več domoljubnih pesmi. Vaj« sta sestavila br. Faidiga in s. Majda Um-nikova. Telovadbo je spremljal tamburaški zbor- Opero Jutri s« poje Foeroterja oper« ».GojvnjsJtl ^Javčak« z gospo Kfta&evio, Popov&eve. §6a-flTiain'evTo. cz. Gostficeni, Oebo, Raanpliefn, Mo-horičem, tacfoom fcd. Dtagent prof. Jeraj, režiser prof. Sest. Abonma C. V sredo se poje Jok. Streapsa operefta »Beneška noč«. DUbeovMa onemela, ki se odMmie z bujno melodijoanoe&o nesmrtnega đunajsfcefa vaička, sHoov&V) sceno in trvkn dejanjem. Prt-«. Novosti ▼ tJoblMU opari. Prkw*a se VandHeva opera »BrnenV pod vodtannom Bt 5*rltola n Krlveokesa ter opereto »T«*t« ped vođBfrvom CC- Sfvetla ki Povbetfa. — Pri razdražllivosd živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti. tesnobnostnem čutu imamo z naravno »rranz - Josef< gr^nčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburi]! vos t, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri Hađeta visoke starosti. »Franz-Josef« grehčica se dobfva v lekarna-h, dro-ge|J!al| in stpec trgovinah. 1-L Jutri bo ped okriljem ZKD predaval v Kazini profesor zagrebškega vseučilišča g. dr. Damiro Bujas o okultizmu in znanosti. G. profesor je dal našemu sotrudniku sledeče informacije. — ie v prošli sezoni sam nameraval po. so ti ti Ljubljano in predavati pri Zvezi kulturnih društev. 2al sta mi daljše potovanje v inozemstvo in kasna sezija to onemogočila. Zato sem se toliko rajse odzval vabilu ZKD in bom predaval v torek v Kazini. — Vala stroka, g. profesor? — Moje znanstveno delo je posvečeno proučevanju psihologije kot znanosti, temeljem izkustev in eksperimentov. — Ia vase publikacije? — Največ se jih bavi s teorijo občutkov vobee, specijalno pa vidnega občutka, s psihologijo sugestije, raziskovanjem psikogal-vanekega fenomena, vprašanjem psihološke metodike itd. — Cilji vašega dela, g. profesor? — Moje stremljenje gre za tem, da se ustvarijo pri nas povoljne prilike za razvoj psiholoških preiskav. V to svrbo je prvi služil psihološki laboratorij v fiziološkem institutu medicinske fakultete zagrebškega vseučilišča, kjer že več let vodim vaje za fevoje slušatelje in kjer se vršijo znanstvena eksperimentalna raziskavanja Prošlega leta je bila ustanovljena na našem vseučilišču posebna stolica za psihologijo (splošno, eksperimentalno in uporabljeno) in je s tem omogočeno psihološko delo v polnem obsegu. Novi psihološki institut mora odgovarjati dolgo občuteni potrebi, ne samo v teo- retičnem pogledu za znanstvena raziskavanja, temveč tudi praktičnim svrham pedagogije, medicine, pravosodja in tehnike. — Imate sodclarcev? — Sodelavce vidim v svojih sedanjih slušateljih, ki kažejo velik interes in spretnost za to znanost Kako zelo jih zanima ta panoga, razvidite tudi iz tega, da so osnovali poseben akademski psihološki klub, v katerem samostojno delajo. •* — K*j bo predmet vašega predavanja t Ljubljani g. profesor? — Moje predavanje je sad večletnega studija, posebno proučevanja avtentičnosti »okultnih pojavov< ter psihologije medina-rizma v zvezi e pojavi sugestije in halucinacije. Podal bom kritično glavna dejstva, na katerih je osnovan današnji okultizem, ki veruje v fiziološko-fizakalne pojave materi-jalizacije in telehineze ter bom označil stališče objektivne znanosti napram temu verovanju. — In končno, g. profesor, bistvene torke vašega predavanja! — Evo: spiritizem in moderni okultizem. Okultni pojavi. Parapsihologija. Materijali-zacija. Telehioeza. Dokumenti okultizma. Fotografije duha. Direktna pisava. Odtiski v sajah, glini in parafinu. Eksperimenti Crooksa, Zollnerja, Crawforda, Schrenck-Notzinga in drugih z najznamenitejšimi mediji. Psihologija medija in okulista. Kritika spiritizma. Predavanje bom opremil oa posebno željo s številnimi diapozitivi — Na svidenje v Ljubljani — konča g. dr. Bujas. Zagovor Obtoženec je precej velik, krepak fant, zdravega zagorelega obraza, kostanjevih las, — Kako je bilo usodnega dne? — Šli smo v Zagorje, kjer smo pili. Domov grede sta se mož in žena prepiraJa. Ona je za vpila, da jo hoče mož z nožem. Obrnil sem se. šel je proti meni z nožem. Rekel sem mu, naj vrže nož proč, pa ni hotel lučesa* slišati Ker sera se baJ. sem mu izvil nož in ga sunil Nisem ga pa nameraval poškodovati, še manj pa umoriti Ko sva prišla z »gospo« domov, sem ji obljubil zanjo skrbeti, če bo javnost «;mj-trala slučaj samo za samomor. \ož. ki mi kaže, ni moj, čeprav je bij najden i»n licu mesta. Predsednik le ugotovil iz spisov. Ja Ma bila obdolženi tn Oabrortova spočetka v preiskovalnem zaporu in je ona šele | oktobra priznala, da ie Gabrona ubi obdolženec, dočim sta Prej ves čas trd i'a. da se ie Gabron sam usmrtil. Ob zaključku Hsta obravnava Se traja. koledar. Danes: Ponedeljek, S. d^ernbra 1920, katoličani: Bibijana. pravoslavni: 19 novembra, Avdija. DANAŠNJE PRIKEDITVE: Drama: Naš gospod rupnik D. Kino Matica: Štirje vragi. Kino Ideal: Rdeči krog. Kino Ljubljanski dvor: Mali prednjem na hlazenost. Koncert Jadvige Poienelove ob 30. v Filharmoniji DE2URNE LEKARNE. Danes: SuSnik, Marijin trg, Kuralt, Go-apoevetska cesta. Nafbolfše, naftrainejse, zato 13 MfcJMMJhl Slovenci v Ameriki Strahovite avtomobilske nesreče, ki so v Ameriki na dnevnem redu. so pretekli mesec tudj med Slovenci zahtevale več Žrtev Izmed vseia nesreč pa je gotovo rw-bolj tragična usoda Ivane Zupančičeve, matere 9 otrok iz Clevelanda. Ko ie hotela prekoračiti cesto, ie pridrvel z v etiko naglico osebni avto in Jo povozil do smrti. — Huda nesreča, pri kateri se ie smrtno ponesrečil en Slovenec drugi le bil pa težko ranjen, se je pripetila v novembru tudi v kraju Ely, država Mmnesotta. Na mostu sta trčila skupaj dva avtomobila. Posledice so bile strašne. Janez Pusavec je bil ua mestu mrtev, njegov tovariš Janez Lenič je bil težko poškodovan na glavi In so ga morali prepeljati v bolnico, tretja žrtev pa je bil Američan J^Hi Johnson, ki je v bolnici kmalu po prevozu podlegel poškodbam. V Clevelanda je avtomobil povozil °-ietno šolarico Angelo Mervar. ko je hotela čez cesto. V Barbetouu je avtomobil povozil Franka Slgmonda ln Cecilijo Kranj c. Prepeljali so ju v bolnico. Njune poškodbe so sicer težke, vendar pa ne nevarn«. — V istem kraju je družini Troha umrla 61etna hčerka Ivanka, ki rt podlegla pljučnici. V Clevelandu je preminul v starosti 57 let Frank PavHn- Istotam je umrla I21etna Anica Horvat, par dni po njeni smrti pa so položili k večnemu počitku Josipa Jeriča. _ Dne 1. novembra je ponoči zadela kap KaroUno Vene. — V Clevelandu jc avtomobil povozil Slovenko Ferfoljo, katero so morali s težkimi notranjimi poškodbami, zlomljenimi rebri in roko prepeljati v bolnico. V kraju Pueblo, država Colorado. je po dolgi in mučni bolezni 31. oktobra umrl Janec Muc, star 46 let, rodom iz vasi Pri-mostek, fara Podzemelj na Dolenjskem. — V Duluthu je 4. novembra podlegel pljnčni-ci Andrej Lah, rojen 1- 1876 v Basteči vasi. župnija Rob. — V Nottinghamu je podlegel ietiki 371 e trd Slovenec Zaje. V Calumetu. država Michigan. se je v rudniku težko ponesrečil radar France Klobučar. Nanj se je vsula večja plast zemlje. Prepevali so za v bolnico. Zdravniki upajo, da bo kljub težkim poškodbam okreval. Zanimiva razprava se vrši v Jotietu, država Illinois. Jože Kočevar toži tamošnjega državnega pravdnika. ker ga je ba;e pri zaslišanju udaril tako močno po glavi, da se je onesvestil in so ga morali prepeljat! v bolnico, kjer so ga več tednov aranil s pomočjo steklene cevke- Kočevar zahteva 50 000 dolarjev odSKodninc Radio-Liubljan Torek, 3. decembra. 12-30: Reproducirana glasba < -perne arje iugoslov umetnikov): I3s časovna napoved, borza, reproducirana glasba (kom. člasba); 13.30: Iz današnjih dnevnikov: 1730: Koncert radio-orkstra: 18.30: O Nt" kovem gfodališon, predava Boris Orel: I«*: Svetovno gospodarstvo: Žitnice sveta, dr. Vs4ter Bohinec: 1°30: Ruščina, pouvu? dr. Preobraženskv: 20: Bracco: »Prava liu-bezoo«, veseloigra (čl. nar. gled.); 21: Koncert redio-oirkostra; 22: Časovna mapoved in poročila, nadaljevanje koncerta: 23: Na« poved programa za nasi. dan. Ubijalec M haPremelč pred poroto Danes se je pričelo zadnje porotno zasedanje — Dopoldne se je zagovarjal Miha Premelč radi oboja Ljubljana, 2. decembra Današnji razpravi je predsedoval sodnik okrožnega sodišča Anton Mladič, prisedni-ka sta bila sodnika okrožnega sodišča Iv. Kralj in dr. Ivan Bizjak, zapisnikar av-skultant Torelli, zagovornik odvetnik dr. Lokar iz Ljubljane, državno toflteljstvo je zastopaj njegov namestnik Lavrenčak. Miha Premelč je bil rojen v Gorici na DizeUskem. Fant je po poklicu rudar, star 29 let in je bil že kaznovan. Iz obtožnice Obtožnica ga dolii hudodelstva uboj a po paragrafu 140 kazenskega zakona. 24-letaa natakarica Neža Borusek se je leta 1919. seznanila v Celju z 39-letnim trgovcem Jankom Gabronom. Kmalu sta Postala intimna prijatelja. Dekle je zanosilo in pošteni Gabron jo Je leta 1920. poročil. Zakonca sta se preselila v Trbovlje. Gabron je pričel tamkaj trgovino z mešanim blagom. Mož Pa ni imel sreče in je dvakrat zašel v konkurz. Opustil je trgovino in postal je trgovski potnik. Prvih 7 let sta se zakonca še dokaj dobro razumela. Pozneje sta se pričela prepirati, zlasti ker je Gabron premalo zaslužit Siromak je imel namreč v zakonu 8 otrok, od katerih so živi še trije. Poleg tega je prižemi 3-letnega nezakonskega dečka. Tako je moral Gabron skrbeti zase, ženo in 4 otroke. Ker ni zadostoval možev zaslužek, je imela Gabron ova na hrani in stanovanju tudi rudarje Sama je bivala z družino v večji sobi, a manjšo je oddajala. Med po d najemniki je bil tudi današnji obdolženec Miha Premelč, ki je že L 1923., ko Je bil rajnki Gabron še trgovec v Trbovljah, služil pri njem par tednov za hlapca. Ko je Gabron zašel v konkurz in je moral prodati konje, se je s konji preseli! tudi hlapec k trboveljski občini, ki jih je kupila. Premelč pa ie še vedno hodil na hrano k Gabronovun. Kasneje je obdolženec služil v rudniku, potem v Celju, na Bize^skero in tudi v Zagrebu. Po novem letu 1927. se je vrnil v trboveljski rudnik bi spet imel pri Gabronovih hrano in stanovanje. Ljudje slikajo Premelča kot surovega človeka. Napram Gabronovi ženi in njenim otrokom pa je bi] vedno zelo prijazen in ljubezniv. Gabronovi in možu je Često posodil denar. Za ta denar pa je fant dobil visoke obresti, kajti postal je intimen prijatelj Gabronove žene. Lani je pričel z njo tudi spolno razmerje. Priložnosti sta imela dovolj, saj se je ubogi družinski oče vedno pehal za koščkom kruha. Gabronova svojega nagnenja napram obdolžencu tudi preveč skrivala ni. Posečala ga je kar v njegovi sobi, posedala je na njegovem ležišču ter z njim zaupno in zaljubljeno kramljala. Se sostanovalcem je Helena potrdila, da ima obdolženca tako rada, da ga ne more več zapustiti, a moža Pa, da ga ne ljubi Gabron je za vse to vedet Opetovano je kričal nevesto ženo oa odgovor. Prepirala sta se, a ostalo Je pri starem, Letos spomladi je žena svojemu možu sama priznala, kako daleč sega njeno razmer]e z ob-dolženim. Mož ga ie spodi!. Ker pa žena m odnehala, ga je kasneje na njeno prigovarjanje spet vzel v brso* H°dil je z za-peljivcem tn svojo ženo po gostilnah, si izposojal pri njem denar in pustil, da je Premelč plačeval tudi zapitke, Gabron se je kasneje žene tudi dejansko lotil. Seveda se je prepiral tudi z osum ijncem m 15. julija letos sta se v kuhinji celo stepfcL Gabron je bit pač v hudih stiskah zaradi denarja. Tudi sicer je bil mož mehke narave In do žene preveč popustljiv. Po pretepu z ženo \K juHja letos ie tožil svojemu prijatelju Lorberievemu FraacHu, da ga je tedaj napadla zena z britvijo. Iztrgal jo ji je in jo vrgel skozi okno. Tedaj se je vmešal tudi obdolženec, češ, da Gabron ne bo tepel svoje žene, ker je ne more preživljati. Nato sta obdolženec in žena padla po ubogem možu in Gabron je pozneje kazal Lorberju podplutbe na obrazu in odtiske prstov na vratu. Dejal mu je, da bi bil segel Po orožju, pa ni hotel zarai svojih nedolžnih otrok in pa* ker je upal, da se žena spametuje. Pri tem mu je zažugal obdolženec, da bo Gabron kmalu crknil in da ne bo več dolgo zemlje tlačil Lorberju je rajnki tudi povedal, da mu je žena sama priznala zakonolom. Hotel je ukreniti vse potrebno, pa mu je prisegla, da bo ljubavno razmerje prekinil^ Prosil je tudi prijatelja, naj obvesti oblasti, da bodo vedele iskati krivca, Če najdejo njega mrtvega. Bal se je namreč obdolženca, ki mu je vedno grozil in slutil je, da kuie z nezvesto ženo zoper njega načrte, da se ga iznebi. Nasprotno je Gabronova v preiskavi Izpovedala, da jo je mož pretepal, še ko mu je bila zvesta in da ji tudi ni bil zvest Sklicuje se na Pavlo B., v katero je rajnki silil. Letos dne 21. julija so obiskali vsi trije svojo znanko Katro Pravico, ki je tedaj otvorila v Zagorju gostilno. Nič se niso kregali. Izpili so 5 litrov lahkega vina. Zapi tek je plačaj obdolženec Tudi dobro so jedli. Gabron je plačal samo liter vina. Ob 23. so se napotili peš iz Zagorja nazaj v Trbovlje. Bili so dobre volje. Pijan ni bil nihče. To je bila Gabronova zadnja pot, kajti domov sta dospela le obdolženec in Gabronova, moža pa so našli prihodnje jutro rudarji pol ure od zagorske cerkve na cesti mrtvega. Mrlič je bil ves okrvavljen in zamazan od cestnega prahu. Pri raztelesenj u sta zdravnlka-izvedenca ugotovila, da ie imel mrlič po životu udr-tine in podplutbe. Na levem palcu in na vratu je imel manjše rane. na spodnji strani vratu v višini jabolka pa je zevala 14 cm dolga in 4 cm globoka rana, ki se je pričela Pod desnim uhljem in se vlekla preko jabolka na levo stran vratu. Prerezana sta btia ščitna hrustanca, desni popolnoma, levi le na polovico, desna velika vratna žila dovodnica in desni veliki vratni Živec . Vsaka zdravniška pomoč bi bila brez uspeha. Smrt je nastopila po par minutah zaradi izkrvavitve, pa tudi zaradi živčnega pretresa, ker je bil prerezan veliki živec. Manjše rane na vratu vzbujajo do" mnevo, da so tudi nastale od noža. kakor bi bil storilec večkrat poskusil nasHjc, preden je zadal smrtno rano. Obdolženec in Gabronova sta trdila, da z umorom cista v zvezu Ker pa je imel mrlič v rokah med prsti več človeških las, je oblast takoj osumila obdo'ženca in Ga-bronovo. Trdila sta, da sta se zakonca domov grede sprla zaradi ure, ki jo je Gabron prodal Pravici. On je jezen dejal, naj gresta sama domov, a on se vrne po uro. Dejađa sta, da je pač verjetno, da se je sam umoril. Pa so našli na obleki in čevljih Oabro-nove ter na obleki in roki obdolženca krvave madeže. Ugotovilo se je tudi, da je Gabronova izpirala kritične noči obdolžencu obteko in perilo ter sušila z likalnikom. Naposled se Je našel na licu mesta obdolženčev nož in storilec je bil razkrinkan. Priznala sta, da so se prepirali zaradi prodane zlate ure. Gabron je napadel ženo. Ona je zbežala. Zavzel se je zanjo njen ljubimec, ki je možu izvil dož in v razburjenosti in jezi zamahnil proti njemu. Dnevne vesti. — Iz politično - upravne službe. Sreski načelnik v Radovljici dr. Peter Vavpotič Je premeščen v Ptuj. — Turneja beograjske opere po Češkoslovaškem. V Bratislavo je prispel ravnatelj beograjsko opere Hristic, katerega opero >Mrak< so vprizorili včeraj prvič v bratislavskem gledališču. Ravnatelj Hristič je izjavil, da namerava beograjska opera prihodnjo spomlad prirediti turnejo po Češkoslovaškem in vprizoriti nekaj oper v Pragi, Brnu in Bratislavi. Nasprotno naj bi pa beograjska opera omogočila turnejo in gostovanje te ali one češkoslovaške opere v Beogradu- Ravnatelj Hristić hoče 6 tem poglobiti češkoslovaško-jugoslovenske stike na polju gledališke umetnosti. — Železnice dobe novo glasilo. Naše državne železnice so doslej objavi al e tarifna obvestila v »Shržbenih novinah saobraćajnih ustanov«, ki jih izda a generalna direkcija. V kratkem pa začne rzhajati »Saobraćajni vijesnik«, v katerem bo objavljeno vse, kar se nanaša na potniški In tovorni promet v naši državi in v inozemstvu. — Komisija za inženjersko-profesorske ispite na srednjih tehničnih Šolah. Na predlog trgovinskega ministra je bila s kraljevim ukazom imenovana komisija za inže-njerje-profesorje srednjih tehničnih šol. Za predsednika je bil imenovan arhitekt in redni profesor tehnične fakultete v Beogradu Nikola Nestorović, za člana pa arhitekt in redni profesr tehnične fakultete v Zagrebu Janko Holo ter inženjer in redni profesor tehnične fakultete v Ljubljani Jaroslav FSreter. — BazToj naše civilne arijatike. Predsednik družbe za zračni promet Tadija Son-dermaver je izjavil, da 6e pripravlja v prvi vrsti zračna zveza s Primorjem in šele potem bo podaljšana zračna zveza od Beograda do Soluna in Skopija. Ovire so v Grčiji zaradi diplomatskih zapletljajev. Grčija ima namreč prepovedano cono ob Vardarski dolini in sicer baš na onih krajih, nad katerimi vodi proga mednarodnega zračnega prometa. Upati je, da bo ta zadeva igoduo rešena. Zračna proga s Primorjem bi vodila preko Podgorice in dalje na morje, od koder bi potovali potniki s hidroplanom ob dalmatinski obali. Cehoslovaki so z ooseda-njimi uspehi našega zračnega prometa zelo zadovoljni. Otvoriti nameravajo zračno pro go med Bratislavo in Zagrebom, da omogočijo Češkoslovaškim turistom hitrejši prihod na naše Primorje. Francoska družba »Cidnac je izjavila, da bi bila pripravljena soaelo-vati z našim zrakoplovstvom. Vse torej kaze, da se obeta naši civilni avijatiki prihodnje leto velik napredek. — Vinski sejem v Ivanikovcih, ki se vrši v torek 10. t. m-, bo imel i:a razpolago različna izvrstna letošnja vina. kaksr tudi vina iz prejšnjih letntkav. Pripuštena so vina le iz ormoško - ljutomerskih v;negia-dov- Sejem bo v dvorim tik kek>dvera in bo odprt od 8. do »S. ure, že'ezniSke z\e*e so zdo ugodne taka, da s* tudi od laleč lahko v enem djaovu opravi. Vsi, ki se za vina iz tega vinarskega okoliša zanimate, udeležite se te prireditve. — A. Koževnikov: Jeromkin krog, mladinska povest ruskega mladinskega pisatelja je izšla v prav mični izdaji »Proletareke krjjižnice<. Knjigo krasi več elik ruskega umetnika J. Mročkovskega. Tudi naslovna stran je ilustrirana. Prevod iz ruščine je oskrbel Iv. Vuk. Knjiga je lepo darilo za Miklavža, za Božič, za Novo leto, za god, za lepe rode otroku in okras družinski knjižnici Dobiva se v vseh knjigarnah. Cena Din 10— — Smrtna kosa. Včeraj sta umrli v Ljubljani ga. Ivana Logar in ga. Marija K o-prol, roj. Tratar. Pogreb prve bo danes ob pol 16. s Poljanske ceste št. 5, druge pa ob pol 14. iz mrtva&nice deželne bolnice. Blag jima spomini Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je oilo po vseh krajih naše države oblačno, ponekod tudi deževno. V Ljubljani je ves dan lilo tako, da so znašale padavine davi ob 7. celih 30 ram. Najvišja temperatura je Majala v Splitu 15, v Mariboru in Zagrebu 13, v Ljubljani 11.6. Iz drugih krajev ni poročil o stanju toplomera. Davi je kazal barometr v Ljubljani 759.9, temperatura je znašala 6.9. — Nesreče. Davi so prepeljali v bolnico delavca Vinka Jermana, zaposlenega v državni protezni delavnici, kateremu je po nesreči brizgnil lizol v oči Njegova poškodba nI težka. — Težja nesreča se je pripetila v soboto dopoldne v vevški papirnici, kjer je delavec Anton Korošec anažil etreho. Na spolzki strehi mu je nenadoma spodreoilo in strmoglavil je na tla. Zadobil je težke notranje poškodbe in se pobil po glavi, tako da je nezavesten obležal. Njegovo stanje je aelo kritično. — Smrtna obsodba v Tuzli. Pred tuzlanskim okrožnim sodiščem je bila v soboto zaključena razprava proti dninarju Mustati Avdibegoviću iz Kladna, ki je 22. avgusta na poti iz Beljeva v Kladanj v zasedi počakal kočijaia Sulja Nemisadovica, ga zahrbtno ustrelil in mu vzel 4270 Din. Obsojen je bil na smrt na vešalih. — Dre smrtni nesreči v Zagrebu. Pro-slula »proga smrtU v Čulincu pri Zagrebu je v soboto in včeraj zopet zahtevala dve človeški žrtvi. V soboto zvečer je bil na progi povožen železničar Josip Petek — tako vsaj poroča »Jutarnji List«, dočim pišejo »Novosti«, da gre za železniškega uslužbenca Ivana Žulja. Vlak je nesrečneža strahovito razmesaril. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je kmalu poškodbam podlegel. Včeraj so našli na progi strahovito razmesarjeno truplo nekega vojaka, katerega identitete še niso ugotovili. — Pokvarjena mladina. V Novem Vrbasu se je zadnje čase število mladoletnih zločinov nenavadno pomnožilo, najbolj žalostno pa je, da so med temi pokvarjenci tudi srednješolci. Nedavno sta dva dijaka do krvi pretepla slugo nekega tamošnjega športnega kluba. Oba dija&a je gimnazijsko vodstvo izključilo iz zavoda. — Gostilničar Mita Krstić je že delj Časa opazoval, da mu izginja denar iz predala. Več dni jo blagajno skrbno nadzoroval in končno je izsledil tatove. Bili so trije srednješolci. Te dni je bilo v Novem Trbasu ukradeno koio občinskemu slugi Breirwieserju. Kot tatu so ugotovili — gimnazijca. — 0 vseh teh primerih bo razpravljal profesorski zbor, ki tr> ukrenil vse potrebno, da se propadanje mladine zajezi. — Umor issovraitra. Brata Peter in Suka Nikolič iz Velikega Gaja sta že dolgo sovražila posestnika Ivana Sariča iz istega sela. Te dni sta brata Sari ća ponoči za vratno napadla, večkrat nanj ustrelila in ga udarila s sekiro po glavi. Ena krogla mu je obtičala v trebuhu, druga pa v nogi. Sari ca so prepeljali v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel Brata Nikolič so orožniki aretirali in izročili sodišču. MaMjle kvaiitete Cetelnjitt vin bela in rdeča, vsako soboto tn nedeljo domače klobase vsako nedeljo štajerske purane priporoča P, KOZAK, Krekov trg. — Proces Babe Anu ke pred vzkllcnim sodiščem. Novosadsko vzklicno sodišče je te dni razpravljalo o aferi zloglasne vaške čarovnice Ami'ke Dee ali kakor so jo krstili vaščani Baba Anujka ter njenim sokrivcem, ki so sporazumno zastrupili več ljudi. Vzklicno sodišče ie zvišalo Sfcni Mo-mirovu kazen od 15 let na dosmrtno ječo. Ljubinki Milankov pa od 8 na 10 let 'eče. Potrdilo je tudi obsodbo ostalih obtožencev. Tako je bila Baba Airulca obsojena na 15 let Ječe, Stana in Sofija Momirov na dosmrtno ječo, Olga Sturdža in Danica Stajic sta bili pa oproščeni. Razen Ljubice Milankov, ki ie s kaznijo zadovoljna, so se vsi obtoženci pritožili- Tudi državni pravdnik se je pritožil — Stamsk! dvojčki v Osijeku. V Osijeku je te dni rodila neka posestnica dve skupaj zraščeni deklici. Dvojčka sta pa že 24 ut po porodu umrla. — Rodbinska tragedija- V Zikarcih pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah so naš!i te dni ubitega posestnika Ignaca Zorčiča. Imel ie vso razbito glavo. Ko so ga našli, je sedel mrtev v naslarraču. Umora ie bila takoj osumljena ifegova žena Elza, ki ie 1 možem živela v večnem prepiru in sovraštvu- Zena. ki ima šele 5 tednov starega otroka, je morala z otročičem vred v zapor. Preiskava je pokazala, da jrre za pretresljivo zakonsko tragedijo. Zakonca sta se poročila šele preteklo zimo. toda zakon ni bil srečen, kajti mož :e bil hud pijanec. V pijanosti ie mož ženo često surovo pretepal. Videč, da se razmere ne bodo nikoli zboljšale. je žena sklenila napraviti vsemu konec- Pretekli torek je prišel mož zopet pijan domov. Kot ponavadi je začel rohneti ter zmerati ženo, končno se je je pa tudi dejansko lotil. Žena je bežala pred nasilnežem a se je kmalu vrnila v sobo. ko je čula svoje dete plakati. Vinjeni mož je med tem v naslanjaču zaspal. Vsa razburjena je pograbila ročico in udarila moža večkrat po glavi tako, da mu ?e počila lobanja- Nato je mirno legla spat. Drugo jutro so jo prijeli, zagovarjala pa se je. da je ravnala v silobranu. Kasneje ie vse priznala. Iz Ljubljane —U Ljubljana v zastavah. Včeraj je bilo vse mesto v zastavah in LJublana je kl'ub deževnemu vremenu zelo svečano proslavila 11 letnico uedinjenja tembol', ker je bil to naš prvi narodni praznik v kraljevini Jugoslaviji Redki so bili hišni posestniki, ki niso izobesili zastave, a še tem ne more nihče zameriti, ker zadnie dni ni bilo mogoče dobiti v Ljublam blaga za zastave. Na vili bivšega oblastnega komisarja samouprave Hrblianske nbTasti dr. Natlačena ni bilo zastave. Najbrž tudi on ni mogel dobiti blaga za zastavo in mu torej ni mogoče zameriti- —1 j Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1930. Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1°30 in sicer: mestnega zaklada. 6%nega obligacijskega posojila iz leta 1927, zaklada meščanske imovine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastav-lalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada so dogotovljeni in bodo 14 dni. t j. od 2. do 15- decembra 1929 občanom po določbi paragrafa 37 občinskega reda v mestnem knjigovodstvu (Šolski drevored Št. 2) na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretresovanju v premislek. •—tj Opozarjamo na nocojšnji klavirski koncert mlade, priznane slovenske umetni-ce-pianistke Jadvige Poženelove, ki se vrši ob 20. uri v Filnarmonlčm dvorani- Na sporedu so sledeče točke: Bach: Fragment d* une suite, Couperin: Les Baricades my-sterieuses. Scarlatti: Burlesca v g-molu. L V. Beethowen: Sonata op- 31 št 2 v d-molu, D' Tndy: Choral grave, Schubert: fmprorniptu op 142 v as-duru in Schumann: Etudes symphoniques. — Vs.opu'ce so v prediprodaji v Matični knjigarni m na večer pri koncertni blagaji!. —lj Otvoritvena predstava Narodno strokovne ireio t Ljubljani. Kulturno-proevetni odsek Narodno strokovue zveze v Ljubljani je pred kratkim ustanovil svoj dramatični odsek, ki se predstavi naši javnosti z otvoritveno predstavo v soboto, dne 14. decembra t L ob S. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vprizori se tridejanska drama Maksa Halbeja >Heka<. Prepričani smo, da bo naša javnost znala ceniti trud m požrtvovalnost mladih igralcev z mnogobrojno udeležbo. —lj O aktualnih gospodarskih vprašanim ljubljanske mestne občine predava ob. činskj svetnik g. Ivan Tavčar na otvoritvenem predavanju Zveze društev privatnih nameščencev, ki se bo vršilo jutri ob pol 8 zvečer v salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Člani in prijatelji vabljeni. —lj Dvorski Miklavž pride na željo k strankam na dom od 6. do 7- ure zvečer. Oglasiti se je med 5. in 7. uro v dvorski knjižnici, Borštnikov trg 4. 681-n _lj Novi telefoni ▼ ljubljanski bolnici. V ljubljanski bolnici ao bih* te dni montirani in instalirani telefoni na vseh oddelkih in uradih. _U Miklavževanje Sokola L se vrši tudi letos na Taboru v četrtek 5. decembra popoldne ob 4. za otroke, ob 8. zvečer pa za odrasle s plesom- Darila se sprejemajo v pisarni na Taboru v četrtek cel dan od 8 zjutraj do 8. zvečer. — Prireditveni odsek Sokola I 673-n _lj v znamenju •prvega«* V soboto in sinoči je bilo v Ljubljani precej burno in živahno tn policija je imela z razni-rm* pi-jančki, ponočnjaki, razgrajači in pretepači precei dela. Več žrtev nočnih junakov so morali prepeljat! tudi v bolnico. Tako i« sinoči nekdo v Kolodvorski ulici brez vsakega povoda napadel delavca Janeza Ojuriča. zaposlenega pri stavbnem podjetju eObno-va<- Udaril ga ie s kamnom po glavi in ga precej poškodoval. — Brezposelni čevljar-ski pomočnik Stanko K. je v vinjenem sta-nu drobil kozarce in litre. Pri tem si ie prereza! žile na desni roki in so ga morali prepeljati v bolnico. — Delavca Ivana Glo-bočnika je nekdo sinoči sunil z nožem v zapestje leve roke. V bolnici so ga obvezali, nakar je zavod zapustil — V Mostah je sinoči France Plankar v postelji napadel Martina Šimenca, delavca v Morgenthaler-jevi tovarna v Mostan in ga poškodoval na glavi. Rokavice, jelenova koža, Nappa p dložene, Lavable, Juhten, Glace, Trico velika izbira 125^2 Srečko Vršič na si. V. LESJAK Šelenburgova ul. 3 Tragedija francoskega častnika F-rainco&ki ri&ti so rj^občiili te dini vest. da je bil pornuiosoen tumiMOiSa paroonuk Benjamin Ulimo, ka je bil obsojen Sn je na»pra\rTIa isz njega svojega sosžnja. \o je za fiiufoezen ifzdaoatl vojaSke tapne. Za-oelatla ga fe oek) ta&o daleč, da ji ie fo-tografriral važne načrte fai jI «nroč0 kopije. Ko je Brnela koiprloe v rokah, je hz-gfitafiha iz Pairiiza, UKkno je b3 ves obu/pa«^ Izgnubilil je tMtioo m zafaanal svojo karijero. Zasa-Si so ga sele čez več mesecev, ko le ponutjal nekem« čUarnu gemerafoega štaba za 100.000 frankov negative vojrrjb naiSnfcov. Vojno sodcSče ga je obsodbo na dosmrtirii frzon na Vtatžfe otoke, kjer je ordtM celih 21 let. Ker se je ves čas iepo vedel, mu je bčTa kazen znižana s tem, da so ga p^remestfili v tnancosko Ouraiio. Radovedna služkinja. — Nočem vas neprestano zrnarčajti, Mairifika, toda zapomnite si, da noče brneti giosipod čevtje osnažene, če Jh sezuje prred spadnico. — Kaj pa pomeni, če jSh sezuje v •predisobi? celo leto se je skrivala v Jugoslaviji, kjer jo je nasa policija na prošnjo francoske zaman iskala. Tudi v Jugo« slaviji je pridno zbirala denar. Ko so ji pa postala tla prevroča, je odpoto* vala v Berlin, kjer je nastopala pod novim izmišljenim imenom. Tajna preiskava je dogtnala, da je k Behteju res prihajal nekdo, ki se je izdajal za Jonsona. Kdo se je skrival pod tem imenom, bi vedela najbolje povedati pustolovka Kapnistova, ki go» tovo tudi dobro ve, kdo je nastopal v vlogi pokojne grofice Hendrikove. — Behtejev je že davno izjavil, da izide v kratkem album s portreti carske rod* bine in njenih ožjih prijateljev in da so portreti izdelani po fotografijah iz dobe po 3. juliju 1918, torej v času, ko je bila carska rodbina žc umorjena. Toda album, s katerim naj bi bilo do* kumentarično potrjeno, da carska rod* bina še živi, še ni izšel in najbrž tudi ne izide, kajti v Parizu so našli foto* grafa, ki je bil naprošen, naj napravi »sodobno« fotografijo Mihaila Ale* ksandroviča in Aleksandra III. po por« tretih iz mladih let »Segodnja* poroča, da je napravila naša policija po pobegu Višnjevske« Kapnistove iz Jugoslavije v hiši, kjer je stanovala, hišno preiskavo in zaple« nila mnogo dokumentov. Znano je tudi, da ie bila Višnjevska pri nekem hessenskem princu, kateremu je izro* Čila pozdrave njegove sestre, zadnje ruske carice Aleksandre Feodorovne. Tudi tu je šlo pustolovki za denar. Le* gende o rešitvi carske rodbine je zdaj konec Konec bajke o ruski carski rodbini Kako so pustolovci špekulirali z bajko o rešitvi carske rod-bine in sleparili naivne ruske monarhiste Kodanjski dopisnik ruskega emi* j lovka je pa kmalu zapustila Nizzo in grantskega lista »Segodnja« je priobčil te dni zanimivo poročilo o špekulaciji, ki se je vodila zadnje čase v Parizu, Kodanju in Berlinu. Ze začetkom letos* njega leta se je raznesla po Kodanju vest, da je ruska carska rodbina še ži* va. Ta vest se je neprestano širila in šele nedavno se je posrečilo na i ti njen izvor. Širila se je iz okolice ruske monarhistične organizacije v Kodanju, kateri načeluje E. Brandt. Nedavno je posetil Brandt sestro bivšega carja Nikolaja II.. Olgo Aleksandrovno, v Kodanju in ji predlagal, naj napiše pismo svojemu bratu. Olga ga je debelo pogledala in ni napisala pisma kljub temu, da ji je vodja monarhistov celo uro pripovedoval, kako je bila carska rodbina rešena. Njegovo ponudbo je odločno odklonila, češ, da nima nobe* nih dokazov, kje carska rodbina biva. Tudi velika kneginja Ksenija Aleksan* drovna, ki biva zdaj v Londonu, ^ ni verjela bajki o rešitvi carske rodbine m odklonila je predlog, da bi svojim sorodnikom pisala. Tudi pri drugih članih bivše carske rodbine so raonar* histi poskušali srečo, toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Iz tega je razvidno, da je nekomu mnogo ležeče na pismu, s katerim bi dokazal, da carska rodbina še živi. Po* zneje so se pojavila tudi pisma, v ka* terih je bila opisana čudodelna reši* tev carske rodbine. Začeli so tudi ši* riti proklamacije, v katerih je bilo re* čeno, da car Nikolaj II. še živi. V pra* voslavni cerkvi v Kodanju so našli s cvetjem okrašen doprsni kip zadnjega ruskega carja, kar pa je bilo baje golo naključje. Ko so namreč prodajali na dražbi zapuščino pokojne carice*mate* re Marije Feodorovne, so vzeli poleg drugih predmetov iz prodaje tudi ta kip in ga podarili pravoslavni cerkvi v Kodanju. Kljub temu je pa zbudil kip splošno presenečenje in mnogi so za* čeli dvomiti o carjevi smrti. Končno se je izkazalo, da sta začela širiti legen* do o rešitvi carske rodbine neki Beh* tejev in Šabelski=Borek, ki je nedavno odsedel kazen v nemški kaznilnici za* radi umora Nabokova v Berlinu in po* skušenega atentata na Miljukova. Beh* tejev je izjavil, da je zvedel za rešitev carske rodbine od osebnega tajnika velikega kneza Mihaila Aleksandrovi* ča, N. Jonsona. Sodnik Sokolov, ki je preiskoval umoi carske rodbine, je pa točno ugotovil, da je Jonson umrl tra* gične smrti. Behtejev je tudi trdil, da je ušla smrti osebna dama carice, gro* flca Hendrikova, Id je opisala rešitev carske rodbine tako*le: Dne 3. julija 1918 je vojaška srtraža opozorila carsko rodbino, da se je tres ba požutiti in da hočejo vojaki ponoči rešiti vse jetnike, ker so bili tudi vo* jaki osumljeni, da drže s carjevo rod* bino. Ob 10. zvečer je stopil vojak k jetnikom in jih prosil, naj se preoble* čejo v uniforme rdečih gardistov. To se je zgodilo in vojaki so odvedli vse po vrsti v klet gostilne Ivana Petrovi* ča*Masloa, kjer so se vsak večer sha* jali jekaterinburški rdeči gardisti. V tej kleti so ostali jetniki nekaj dni, do* kler jih boljŠeviški agenti niso začeli iskati. Iz strahu pred kaznijo so pa vo* jaki agente razorožili, zvezali in vrgli v klet hiše meščana Ipatjeva, kjer so bili pozneje umorjeni. Čez šest dni so vojaki ponoči Člane carske rodbine od* vedli na določeni kraj. Nekateri ruski krogi so se že dav* no zanimali za to fantastično storijo in s pomočjo francoske policije so uvedb' preiskavo, ki je spravila na dan zani* mivo afero. Pred dvemi leti se je poja* vila v Parizu dama srednjih let, ki se je izdajala za Višnjevsko. Občevala je v višjih krogih in prišla je tudi v rod* bino velikega kneza Andreja Vladimi* roviča, v kateri je bila zelo priljublje* na, dokler ni segla po njenem denarju in draguljih. Bila je aretirana, toda po* srečilo se ji je pobegniti. Kmalu se je pojavila v Nizzi pod imenom grofice Kapnistove. Tu je začela zbirati med Rusi denar za pošiljanje kurirjev v sovjetsko Rusijo in k carju. Znan je primer, da je v Nizzi živeči ruski ge* neral prodal vse svoje imetje, da do* bi sredstva za ta vzvišeni cilj. Pusto* Prvi roparski napad na orient expres N*edaATni ropars/ki napad na ortjjent-exir>res v Carifbnodiu je obuditi posebno v Nemčija spomin na prvi napad na ta imedoraroćirii vilaCc. IzATršen je bil v nteči od 31. maia na 1. junfe 18°>1. VWc 9ci ye pntlhajal te Garfigjr-ajda, so 'Ustaviđi blizu posteoe Cerflcesike banditi.. Poiuflfcc so zdTannđi iz sna sfreH. Prvi hOp so uŠđR, da je s»kx>331 vtefk s tira, ko so pa vsdeH na \-seh straneh teiranie postave, so srpotzffiailSL da. gjre za batri'dlifte. Streli so utihncli i«n nekaj Ča-sa je 'h:i!io vse tfho. Vsi! so mr&ML da so se zadovolji s plenom, ki so ga dobite v postnem vagonu. Ba*KUti pa niso bfil*; tato sitaramTU- Vrarta osetoega vaBOOi so se nenadoma oiiprla to na prapl se je pojavi sprevodnik v Joremtstvu oboroženega baodirta, katerega je predistavfil potnikom kot po-jrki-vrairia raađboj&rijlke tolpe. Sprevodnik je v ncecovem imemi zaihteMaJ od počitkov, naj izroče po-jp'iatvarju ves denatr in draigocenostl Ko je bfifo to opravljeno, je baod&t po spre-vodfnilkju kot toiknačiu pozval portirtike. naj se oblečejo iin zaiposte vlafk. Hočeš nočeš so mora.ll vagona, kjer jifti Je čakala razboitniSka eskorta, ki jih je od'ved'ta (Moč od proge. Spotoma jim je bilo sporočeno, da so ujetmifld rc 15 priporoča svojo zaloge dežnikov in solnćnikov ter sprehaialni palic Popravila sr izvršujejo — točno in solidno — Ntasa toba, ddbra maima. gospa IVANA LOGAR flias je v nedeljo 1. decembra 1929, previiidieea s tolaži sv. vere, zapustita. Po©reJb bo diaoes, dme 2. diecamtora, ob *A 4- mi iiz hiše ža-jositri, Poferislka cesta št 5, na pokopališče k Sv. KmliŽJii- V Iju&rjanć, dine 2. decemlbra 1929. Alojz, Hinko, Marija, Josfpina, Iva, otrocr. Občin* Ljubljana Marta' PMgtgg ggg Telefon 3 4 5 6 A.PRELOG Darujte lepa in obenem praktična darila i Novi model REM4NGTON NORM AL {e pravi pisalni strojček za dom, potovanje in pisarno. Zahtevajte prospekti LJUBLJANA MARIJIN TRG REMINGTON uporablja 5,600.000 ljudi. PiSite tudi Vi na REMINGTON. >%Ma1i o£fasf< Vsako beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah* Za odgovor znamko t Na vprašanja brez znamke ne —■ ndenvariama Najmanjši ogtoa Oin 5-—* - -< ■" Srebrne krone vsakovrstno zlađo. zlatnike kupuje F Godec. Prešernova 1. 96/2 Drva - Premog - Koks pni driužtu »KURIVO«, Dunajska :asta 33. Ja/vna skfcad-i&ča. Telefon 3434. 107/t Hlapca zanesi'/Jvejgeu nakadftlca, sprejme itrvrdtka »TVibuna* F. B. L., Ljmb-Ijama, KairJovšika c. 4. 2663 Šest boljših gospodov se sprejme na dobro domačo hrano, najraje aikadamokov, dame iz-kl&uceine. Nastov pove oglasni od* dele& »Slov. Naroda«. 3664 PrekKc! Kdor je dal od 13. septembra naprej, in kdor bo še dal na kredi:'! Antomriijtt Osoj-nUk, naj mme v vednost, da nj&ta plačnika Vinko in MaTntja Osojnčik z Bizeljsikega-2665 ILIRIIA oremog Vino opolo zajamčeno pristno, z.2 pravnike oziToma ves december, čez ulioo ipo Din 10. —■ brez mestne užitaii-ne Din 7.50 v hotelu »Bellevue«, tudi v sodakih. Ne zamudite ugod-tip f\rf*fl[^1f01 ^^>4n Špecerijsko trgovino s kosacesijo in stamovanjeim na d-e-žei!i oddam takoj v naćerni. Koprive, ŽaJina prš VSmiJi goni. 2667 Za Miklavža ure, briljanti zapestnice, uhani, doze za svaloice. srebrni nastavki! — Velika izbira. Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. 2601 tLIRIiA drva. oa'je Hotel-restavracijo penzijom ali sanatorij v Krapinskih Toplicah vis-a-vrs kopališča oddam v najem. Moderna zgradba, brez inventarja, v pritlrčju 3 krasni veldki k>kah\ 2 manjii sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za portirja in vse potrebne prkikline. v prvem nads.r.. 10 velikih sob. 3 manjše, vse par-ketirano m opremljeno z modernimi pečmi s pećnica mi in lestenci, sobe za shszinčad, 2 veliki verandi, ves komfort, angleški kk>se ti. vodovod. napeHJana razsvertia-va, klet. kanalčzaoija. telefon, senčnat vrt m žetem jadni vrt. postajališče avtobusov, žarišče vsega odMčnega družabnega življenja, odprto poleti in pozira L Pogodba oa več let. Odda se s L laimar-jem 1930- V poštev pridejo samo resni ponudniki zmožni slo v •'ličine in nemščine Ponudbe nasloviti na: Jm-kovič. lastnik, Zagreb, Prilaz 6. 105'L Gospodinjo pridno in ččsto, veščo dobre me-Ščansike kune ter z znanjem netn-Škes?a }e&3ka, stprejme samska abett-afli. - Dopise M ihbsIoiv: A. Wo4l. Brežice. ?66S Bolničarko za sanatorij, veščo ;rLs:r4xnecitarko, z dobrimi spričevali in daljšo prakso, sprejmemo. Knhairaca, ki razume dijetno kuhanje, lafako nastopi takoj. Novi Sad. Dr. Uzelac. 2654 Oslabelim in onemoglim Inairnr Vi »o zopetf moč ie eoerado po kuri z —WlHi »KaWitndrtm«. Zah-tevajte takoj brenpiaano detajtao bnnaeoro z 9tmWmI zdraivcftov in boAraBcov samih: Miloš Marto.-. , Beograd, Kavfta Milane 5&. »Kate-fhušd« se dobi v v&eJi Wcamah. 26S3 Frizerko in ondulerko prvorazredno, z da^šo praikso, iščem pod ugodnimi pogoja. Ponudbe na: Salon PTdeger, Sarajevo, Kralja Petra 24. 2647 Premog in DRVA oaffboijSe vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 94-L Lepo posestvo zemljišče z več staivfcniimfi parcelami, z 2 velikima sadamniG vno-ma, kuer se pridela 10—12 polov-njaikofv mošta, z zidano bčšo, kozolcem ki Še popcitaoma novim go-spodainsikjra poslopjem, redS se lahko 2 krarvi in več sv and, pnšprav-no za vsaikega obrtnika ali trgovca, na prometnem kraju v Sošta-cd'U taikoj proda Josip Ropan, pekama, Šoštanj. Za od«330»vx>r pci-knz5te znamko. 2669 Občina Ljubljana V neazmamd žalosts —j— vsetn aorod-nikom, proaitetrjesn m znancem prežafastno vest, da nas je po dc.g: mukaipoftii Soleznii. preMadena s sv. zaikramenla za urnara^oioe, za vedno aac«- stala naša rj-ubfjena žena, martu :n sestra, oospe Marija Koprol roj. Tratar Pogjreb drase pokojnice bo danes ob 2. tm iz mrtivašnace dežefae bofaioe v L^K^nt UabUana. dne 2. decembra 1939. Terezija, sestra. Lojze, mož. Schm, ob. 9UI9IJ koks Dunaiska c. 46. Telefon 28-20 C REVA soctirana v vseli poliubniih debeKmh, za vse raz-Mčine klobase, krvave, jetrne, mesene, za salame iftd., iimain v zalogi po novo zniižanoh cenah. Trgovcem m večjim odjemalcem morem nuditi primeren popust Priiporoča»m se vse.ni s\x>jian dosedaai>iim uduemail-cem im vabćm nove inieresenjte. da si ogHed-n^o BERGMAN JOSIP, trgovina č rev na drobno in debelo LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 85. 87. - Zrn aNafodM tttam«i *tm ieceriek. - Za vravo in insert«* del nsu: Oton Canstot - Vsi v Um*anL