Novosti na Knjižnem trgu Debevec Boris: Jančič Ivo: Naša zgodovina v slikah Ko smo v letih svobode poizkušali ustvariti šolo tako, da bi odgovarjala našdm potrebam in da bi izšla iz naše sredine, smo morali iskati in seveda ob pomanjkanju tudi prirediti one tehnične pripomočke, ki so potrebni pri vsakem šolskem delu. Res je, da v svoji maloštevilnosti, kakor tudi v majhnem obsegu založniškega proizvajanja ni bilo večkrat misliti na take učbenike, kot si jih lahko privoščijo naši sosedje, ki so mogoče kulturno in nedvomno gospodarsko na višji stopnji, vendar smo morali stremiti za tem, da si izmed del, ki iso potrebna mladini v ljudski šoli, izberemo on.o, kar bi bilo najnujnejše, a po svoji vsebini, opTemi ,in izdelavi nikakor ne bi zaostajalo za onim standardom, ki ga postavlja vsaka določena zgodovinska doba kulturnega razvoja. Pri tem ne bi smeli pozabiti na učiteljstvo, ki potrebuje pri izvajanju svojega nad vse odgovornega poklica, posebno ob njegovem vse&transkem, kar univerzalnem obsegu znanja, res dobrih, zanesljivih, na dostojni in sodobni znanstveni podlagi zasnovanih priročnikov. Kajti nihče ne more danes zahtevati, da bi učitelj ob tako globoko specializiranih znanstvenih panosjah obvladal strokovnjaško vsako izmed njih in bi bil kos slehernemu vprašanju posamezne stroke. Tu se dobro zavedamo, da je v večini vsak človek podkovan le v eni stroki in da sta bila znanstvena univerzalnost in enciklopedizem pri posameznem človeku možna samo ob začetni, primitivni stopnji splošnega znanstvenega razvoja. Taki pogledi nas vodijo pri ocenjevanju knjige: Jančič Ivo: Naša zgodovina v slikah, ki jo je pred kratkim izdala Uoi'tel.jska tiskarna po predhodnem priporočilu pedagoško literarnega odseka naše oraanizacije. Tu moramo posebej pohvalno omeniti Učiteljsko tiskarno, ki se ni strašila truda in stroškov, da bi omogoeila izdajo takih potrebnih knjig, priročnikov in ostalih učnih pripomočkov. Priznati moramo, da je tako del v veliko korist šole, mladine in učiteljstva in da s tem to delo ne vrši misije samo v ožjem krogu šole, temveč tudi v celotnem kulturnem življenju našega naroda. Preden preidem na podrobno oceno, preglejmo nekoliko pouk zgodovine same. Zgodovina kot znanost je ena najstarejših, ker že Grki, Rimljani so imeli odlične zgodovinarje, ki so še danes vzor točnemu in natančnemu poročevanju raznih dogodkov. Toda zgodovini ne more biti smoter, da je samo kronika pojavov, da bi razne dogodke le naštevala v zapovrstnem časovnem redu ter tako vnašala v celoten razvoj neko statiko, temvcč zgodovina mora biti ona genetska znanost, ki točno označuje vso veliko dinamiko človeškega irazvoja, ono pot, ki jo je človek v težnji za spoznanje vseh družabnih in prirodnih sil in zakonov prehodil do današnje stopnje. Zato ni zgodovina samo kronika političnih dogodkov, še manj letopis raznih vladarjev, temveč prava podoba delovnega razvoja človeštva na svoji poti k napredku vn omiki. Tu moramo poudariti, da bre'z kulturno-gcnspodarsko-socialnega pregleda ncke dobe ni možno izvajati prav nikakih zaključkov, še manj pa podati pravo zgodovinsko resnično podobo dobe, ki smo jo želeli opisati. Takim osnovam se mora prilagoditi vsaka zgodovinska učna knjiga, vsak priročnik, ki hoče doseči svoj smoter, da ne bi bila zgodovina samo kronološki pregled posameznih iz celotnega razvoja nasilno iztrganih slik, ki trpe na golem dogmatičnem verbalizmu. Za našo mladino ljudske šole, ki tekom svo.jega telesnega in zlasti duševnega irazvoja prehaja skozi več faz, je važno določiti, kakšne vrste zgodovinskega pouka so primerne posameznim razvojnim fazam. Začetna štiri šolska leta zahtevajo predvsem epično in novelno obliko zgodovinskega pouka, kjer se podajajo sicer zgodovinsko resnične, a močno epizirane dofodbe človeškega skupnostnega življenja, prehaiamo v daljnjih letih od pripovedovalnega načina na pravi strokovno opisovalni, s temeljitim upoštevanjem irazvojnih zakonitosti človeškega dela in ustvarjanja. Tako so potrebne za prva štiri leta (predvsem za 3. in 4. šolsko leto) globoko epizirane zgodovinske čitanke, ki se za daljnja leta tako izpremcne, da se njih epika približa goli resničnosti, ki utira pot vedno temeljitejšemu miiselnemu razglabljanju in iskanju. Tu je potreJDno, da učenci ono, kar hočemo, da si zapomnijo, tudi dožive. Doživljaju je potreben predmet in tega mu lahko nakaže učitelj, da si nato učenec sam najde prave poti za njegovo resnično izživetje. Takemu učiteljevemu delu je potrebm primerna ponazoritev, kajti doživljaj ob nepravem izživljanju hitro splahni, toda ob primernih dražljajih (osnova: spomin) zopet z nezmanjšano silo zaživi v prvatno moč. Vsem tem zahtevam je težko ugoditi, toda ugotoviti moram, da je »Naša zgodovina« hotela podati prav ono, kar je najbolj potrebno pri navajanju učencev višje ljudske šole k samorstojnemu kritičnemu presojanju posameznih zgodovinskih dogodkov in s tem proučevanju človeškega razvoja in njegovih zakonitosti. To nalogo je knjiga v marsičem izpolnila —četudi bi se nekatero poglavje dalo opisati z drugega vidika, zlasti kar se tiče določanja mejnih točk posameznim zgodovinskim dobam. Po kratkem uvodnem poglavju sledi vsa zgodovinska tvarina, razdeljena na 122 skic in slik, razdeljenih na tri dele. Prvi del obsega razvoj zgodovine od početka sveta do preseljevanja narodov (skupno 30 skic). Drugi del obscga razvoj splošne in naše zgodovine od preseljevanja do odkritij (iskupno 52 skici). Tretji del pa podaja dobo od odkritij do sodobnih razmer (skupno 40 skic). Ni naš namen, da bi v zapotrednem redu ocenjevali vrednost vsake skice in jo točno ocenjevali s stališča, najsi bo zgodovinsko znanstvenega ali metodično didaktičnega, ker za to primanjkuje tako čaisa in prostora. Mnenja sem, da do danes še nismo imeli kaj podobnega pri nas in da so skoro vse skice zelo nazorne in z ozirom na samo tehniko risanja je možno učiteljem brez velikih težav podati isto skico na šolski tabli. Prav lepo bi se sedaj lahko vzporedno uporabljale pri učencih one zgodovinske sličice, ki jih je založila prav tako Učiteljska tiskarna in bi na ta način iz nekaterih skic lahko odpadle one slike, ki jih ni možno nodati v shematični obliki na šolski tabli. Zato bo ta priročnik temeljito služil učiteljstvu v višji ljudski šoli pri ponazorovanju obdelane zgodovinske tvarine, posebno kot dobro sredstvo olajšave pri poznejšem ponavljanju iste. Vsebinsko avtor ne obravnava samo pojavov splošno politične zgodovine, temveč se prav obšimo peča s kulturno, socialno in gospodarsko strukturo dobe, ki jo opisuje. Zlasti so sijajne skice v prvem delu o postanku in razvoju zemlje in prirode v raznih geoloških vekih, ki jih do danes nikjer nisem našel tako zanimivo podane. Nato pcehaja na stopnje človekovega ustvarjanja v prazgodovinski dobi in v starem veku s kronološkim prealedom, na politično zgodovino s"tarih narodov s podavanjem zemljepisnih skic njihovih državnih tvorb in skic kulturnega življenia istih, končno pa poda v prvem delu še pregled družabnih oblik starega vcka. V drugem delu se nahajajo dobre zemljevidne skice o smereh preseljevanja narodov, posebej Slovanov, in pregled kulturnega življenia teh preseljujočih se narodov. Nato prehaja k naši naselitvi v današnjih pokrajinah, tujih političnih vplivih in prvih državnih tvorbah Južnih Slovanov. Manjka samo podrobna zemljevidna skica o naselitvi Slovencev in posameznih tokovih iste. Podane so nato oblike življenja v srednjem veku do odkritij, kronološki pregledi političnih tvorb, kulturno-socialnega življenja, kakcT so tudi podani razni motivi narodnih ostalin. Na poslednjih 25 skicah drugega dela je podrobno označena slovenska, hrrvatska in srbska politična in nekaj kulturne zgodovine od naselitve do reformacije. V tretjem delu se vrsti pred nami ves novi vek. Začetkoma je zemljevid cdkritij, nato zopet pregledi politične in kulturne zgodovine Južnih Slovanov do najnovejšega časa. Kmečkim uporrcm našega naroda bi bilo treba posvetiti še eno skico, kjer bi se podalo vsakdanje ži-vljenje kmeta-tlačana, kot oris onih življenjskih silnic, ki so same prisilile kmete k uporu in jskanju socialne pravice. V posebno zaslugo moramo avtorju prištevati tudi tor da je podal v tretjem delu pregledno zgodovino tehničnega napredka, kar bo vsekakor koristilo tudi pri poučevanju drugih predmetov v ljudski šoli. Prav tako podaja na kraju pregled naše književnosti. Na vsaki skici je poleg risb in islik še kratko besedilo iz opisa dobe, ki io skica predstavlja. Večkrat avtor navaja tudi vire, zlaisti one, ki služijo zgodovinskemu čtivu. Razumljivo je, da besedilo ne more biti obširno, saj končno ni namen skice, da poda celotno tvarino, temveč le točke. ki se jih je fiksiralo na podlagi skupnega iskanja in doživljanja. V zaključni sodbi moramo priznati, da je to knjiga, kakršne do danes na našem trgu še nismo imeli. Učiteljstvo bo z veseljem seglo po njej, saj mu bo izpolnila veliko vrzel pri poučevanju zgodovine. Tudi učencem bo dobro sredstvo pri ponavljanju in utrjevanju. Zato ne bi smela biti nobena knjižnica brez te knjige. Avtorju, učitelju, našemu tovarišu Jančiču moramo biti hvaležni za njegov trud in upamo, da to ne bo njegovo zadnje clelo. Učiteljski tiskarni pa moramo izreči priznanje v delu za izdajo sodobnih in res primernih priročnikov za našo šolo.