387
Naši dopisi
Iz Rusije 24 nov. — ?/. — Basen pripoveduje, da je nekdaj junec na mlaki z nogo stri mlade žabe, iz katerih je samo ena živa ostala ter materi žabi tožila, kako je neka velikanska zverina njene sestrice strla. Stara žaba se je napenjala in prašala mlado: je bila zverina tako velika? Veča je bila, d6 mlada žaba. Stara se še bolj napne: je bila taka? Še veliko veča je bila, odgovarja mlada, in ko vidi, da se stara bolj in bolj napenja, jej reče: mati, če se napneš, da počiš, vendar
388
ne bos jej enaka! — Prav taka žaba so današnji Magjari. Po številu, po omiki in po umu so oni prav majhni, le po dozdevnosti in napuhu so veliki. Oni vidijo okoli sebe velike in se napenjajo, da bi bili tudi veliki> pa si domišljujejo, da so res veliki. To je razvidno med drugim tudi iz adresne debate v Ogerskem zboru. Ministerstva predsednik Tis za je namreč v imenovani debati med drugim govoril: „Mali Balkanski narodi morajo svobode pričakovati od Evrope, od nas (velikih Madjarov?) ... . jaz sem prepričan, da, ko bi bila naša država, kot velika država, protestovala proti vojski, gotova upotrebiti vse svoje vojne sile, Rasko-turške vojske bi ne bilo, a mi sami, izolirani, imeli bi vojsko z Rusijo... jaz sem prepričan, da naša država bi zmagala. Takih otrob je Tisza vezal več. Nazadoje je pa Rusiji še zažugal, da njegova velika država bo v zvezi z drugimi velikimi državami Rusijo primorala točno izpolniti Berolinski traktat. Desničarji so ploskali Tiszini modrosti, levičarji pa so njegov Rusiji sovražni govor pretrgavali ter naravnost tirjali vojsko z Rusijo. Vse to bi bilo res strašoo, ako bi Magjari bili res velika država. Pa pri vsem tem se tudi ne sme pozabiti , da Andrassv-Tiazioa politika Avstriji prav nie novega ne ponuja, ampak samo ponovitev vsega, kar je uže bilo. Leta 1853. se je Avstrija tudi v zvezi z velikimi državami oborožila proti Rusiji, al v zahvalo tega so Avstrijo velike države bacnile iz Italije in Nemčije. Ali Magjari res mislijo, da s sovraštvom do vsega slavjanstva io s žuganjem je mogoče izbuditi ljubezen do sebe, to je, do „velikih" Magjarov v malih Balkanskih Darodih? Prav lahko se pa zgodi, da s pomočjo velikih držav Magjari še nekaj „malih" slav-janskih narodov, proti njihovi volji, nabašejo v svoj želodec, ali te hrane ne bodo dolgo prebavljali — Evropa je prava hči Proteja: vsakih deset let ima drugačno lice. Prav lahko se zgodi, da čez deset let velika Tiszina država bo manjša , kakor kak ,;mali" balkanski narod. Velike Tiszine države nista vatvarila Andrassv in Tisza, ampak B is mark jo je vstvaril, to pa je vsemu svetu znano. Pa znano je tudi, da Bis-mark ni stvaril „veiike" magjarske države iz ljubezni do Megjarov, ampak Bismark je pahnil Avstrijo iz Nemčije na jugovzhod, ker je njegova politika to tirjala. Bismarkovih dni pa bode skoraj konec in Ruski Suvalo v i kimovci tudi niso večni: za Ignatjevim je prišel Šuvalov, za Šuvalovim bo Ignatjev. In kakor skoro se to zgodi, bodi TiBza prepričan, da ne samo Berolinski traktat, ampak tudi sv. Stefanski dogovor bo izpolnen do poslednje točke. Tisza, želeč postati kak Bekonsfild, žuga Rusiji z vojsko, ako Berolinski traktat ne bode izpolnen. Tisza bi se moral do kakega druzega s takim žuganjem obrniti; Turki^ na pr., Podgorice in Spuža , dozdaj še niso izročili Črni gori, s Greki se tudi še niso pobotali o mejah; Traciji, Makedoniji, Tesaliji , Epiru in drugim provincijam še niso dali avtonomne ustanove, kakoršno tirja Berolinski traktat; kristjane še vedno po stari navadi ubijajo,*) ako Ruske armade odstopajo. In mar Avstrija sama izpolnuje to, kar je določil Berolinski traktat?    Je ona
*) Da ubivati znajo, so dokazali. Samo v Filipopoljski in Slivenski guberniji, kakor je statistično dokazano, so 1876. do 1877. leta Bolgarskih mož, žen in otrok živih sožgali 65, obesli 623, ubili in zaklali 16.632; hiš bolgarskih so razdjali 40.860, drugih poslopij 925, cerkev 182, šol 127. Te številke dovolj glasno govore. Bi ne mogel kakošen Groholski v Dunajskem zboru ali kakošen Gveljfi v Peštanskem vprašati ministrov: Kaj je velika kristjanska država Avstrija storila , da bi Turčija prejela plačilo , kakoršno je zaslužila za svoje trinožko in divjaško ubijanje in požiganje?           Pis.
sklenila s Turčijo dogovor o zasedbi Besne in Hercegovine pred zasedbo teh provincij , kakor tirja Berolinski traktat? Berolinski traktat je naročil Avstriji začasno zasesti imenovane Turške provincije in ustanoviti v njih red; Magjari so kričali proti tej določbi, a vendar oni zdaj te provincije jemljejo pod svojo neomejeno vlast, kot magjarsko lastnino. Se to pravi iz-polnovati traktat? Magjarskim politikarjem bi bilo veliko bolj pristojno pometati pred svojim pragom , nego žugati onim, ki jih v miru puščajo.           (Kon. prih.)
Iz Zagreba 20. listop. — Dovolite mi, da tudi jas eno povem o tem, kar sem čital v 38. listu „Npvic" o občnem zboru učiteljev Kranjskih v Ljubljani. Čeravno sedaj ne več, sem vendar preje spadal v vrsto učiteljev, zato me je mikal predlog ,,velikega pedagoga" Šker-binca, ki naj bi raje v šolo šel se nemščine sam učit, nego da se drzne učiti druge, kedaj naj se otroci, rojeni na slovenski zemlji, nemščine učijo. In katere tovariše njegove slišim ž njim v en rog trobiti? Rupnik, Inglič in Gariboldi itd..— tedaj dva Idrij-čana, tretji Gorenec mrzle krvi. Čudim se jako gosp. Ing licu, sedaj vodji in učitelju v Idriji, da mu je tako hud strah za petami! A čemu in koga bi se bal mož, ki svojo dolžnost izpolnuje, natanko in vestno? Se je li bal v Idriji nikdar pozabljeni gosp. Stegnar? Zato Idrija še danes pogreša tega značajnega moža ia izvrstnega učitelja, vsaj se vidi, da šolska mladež th peša. Verjemite mi, drage ,,Novice", da po izvirnih poročilih iz Idrije posnamem samo nekoiiko vrstic , iz katerih razvidim, da otroci, kar so pod vodstvom gosp. Stegnarja v 2. razredu vedeli in znali, sedaj žalibog še v 4. razredu komaj vedo. Mesto Idrija še danes zdihuje po šolskem ravnatelju takem, kakor je bil gosp. Stegnar. Tako in še več mi piše moj rodbinec. Odkar nas vlada „Marko", je Idrija zelo potrta; zakaj? — to vam vedo najbolje povedati ubogi rudarji, ki morajo s solzami svoj košček kruha služiti. Obrnem se h koncu na g. Ingliča, kar je bil prav za prav moj namen. Njemu, ki je bil moj sošolec, naj brez ovinkov rečem to-le: Dolžnost svojega poklica zvesto izvrševati, to bodi naj tudi vsacemu učitelju prvo; al učitelj na slovenski zemlji naj nikdar ne pozabi, kaj je po tej zapovedi Božji dolžan materi svoji domovini. Grdo je po vetru, ki iz Germanije vleče, obračati plajšč svoj samo zaradi tega, da ste gosp. Marku po volji, ki je nekdaj bil veren sinek svoji materi Sloveniji, danes pa vao drugo poje, vrlim domačinom Idrijskim nevšeČno.
Ivan Visinovid
V Gorici 1. dec. —   Še  se odmeva  tudi v Gorici, kar se  je   godilo   v Ljubljani   18.   in   19.   dne nov. t. 1.    Mene  še  Herbst-Andrassv-eva   borba ne mika to^ liko, kolikor Ljubljanski dogodek. Že davno nisem tako požrešno pobiral novic po časnikih, kakor te dni popise Bleiweisove slavnosti po raznih listih—domačih in vnanjih.    Tako je!    Kar je naravno — razvija in naredi se samo in   vspeh  je zdaten in stalen;   vse pa,   kar je umetno narejeno,   prisiljeno, mine in zgine.   Zato se meni od nekdaj zdi neumno, skopo žgati   in   zraven vpiti:   „lejte,   lejte,   kako iep6 gori"! Jez bi   imel  drastičnih   dokazov  za minljivost in  brez-vspešnost marukakib umetnij, ki so jih mnogi imeli za resničen vspeh  in   napredek.    Videti   vse   Slovence   in druge Slovane krog Bleivveisa;   videti,   kako so se mu cel6 nasprotniki   spoštljivo   poklanjali — to je vspeh! In da se je, kar smo doživeli, zgodilo v sedanjih po-litiških razmerah — to je eklatanten vspeh! Toda ni moja reč — modrovati.   —   Nisem imel časa unidan in sem tudi   bil   preveč zamaknen v Ljubljano — zato nisem naznanil in popisal   zdaj   že   znane katastrofe na tukajšnji Kostanjevici (17. nov.), kako, namreč,.
389
da je voda samostanski vrt spodjedla in ga z močnim zidom vred odnesla, in kako se je, kar ga je še ostalo, 5 sežnjev globoko pogreznil in zidovje dobre tretjine samostanskega poslopja skoraj do temelja razgrnil. Te dni je bil nek visi stavbni uradnik iz Trsta tukaj in je vse ogledal. Vrt se bo še posipal ali pogrezal — razgrneno poslopje ni v silni nevarnosti; v rakah pod cerkvijo pa je našel neke razpokline, ki se mu zdijo sumljive. — Pretekli teden sta ušla pijanemu koči jazu (fiakarju) konja; on je padel na tla, pa si ni nič storil; v kočiji pa so bile 3 osebe; dve ste skočili srečno vun, ena je ostala notri; in tako sta dirjala splašena konja skoz vse mesto z razbito kočijo, pa se vendar ni ne njima, ne omenjeni osebi kaj hudega zgodilo. Kočijaž je moral plačati 100 gold. kazni in ne sme več na sedalo. — Danes imamo iep dan; jutre se začne somenj sv. Andreja.
Iz Laliovič pri Cerkljah na Gorenjskem 18. novembra.
M. B. — Naj se zopet oglasim v predragih nam „No-vicah", in kaj malega poročam iz naše okrajine. Kaj bi kmetovalci začeli, ko bi vremena ne bilo?! — Z vremenom naj tedaj tudi jaz začnem današnji dopis. Tacega vremena (jeseni) že več let nismo imeli, ka&or ga imamo letos; prej sneg, zdaj dež nam preti, da ne moremo repe in drugih jesenskih pridelkov domu spraviti; tudi prahe se ne morejo preorati, in steija napraviti. — Letina se nam je letos prav dobro obnesla, žita in drugih pridelkov je obilno, posebno je repe pri nas toliko, da je kmetovalci ne morejo vse v shrambe spraviti, ampak delajo na polji podsipnice , da se spravi in ohrani. Ker je let03 zdaj sneženo, zdaj deževno vreme, opominjamo gospodarje, naj ne spravljajo mokre surovine v shrambe ali podsipnice, kajti to škoduje, da zavre in segnjije. Pota imamo grda, zato ker vedno dežuje, tako, da ima eno živinče dosti praznega voza peljati. Zavoljo neprenehanega deževanja stoji v nekaterih kietih po 3V2 čevlja vode, da repa in krompir po njej plavata; tudi v hlevih je imamo dosti pod živino. Kaj bo, ker stelje nimamo, pa suhe ne moremo dobiti, mokra pa ni za nič. Ajdo smo spravili v žitnice; prav dobro se je obnesla, česar nismo pričakovali. Letos ima žito nizko ceno; tega pa peki in krčmarji nočejo umeti, ker pečejo vedno majhen kruhek , kakor prej , ko je bila pšenica po 3 ali 4 gold., zdaj je po 2 gold. 15 kr. Velik razloček med denarjem, med kruhom pa nobeden! Iz Železnikov 30. nov. J. L. {Zopet nova nesreča.) O potuhnjeni reki Dravi pravi neka stara pripovedka, da hoče vsak dan svojo žrtvo imeti, to je, kakega človeka vkončati. Tudi o naši bistri Sori (ki pa je vsled neprestanih deževnih nalivov postala zelo kalni Dravi podobna), kmalu bi se smelo kaj tacega reči. V zadnjem svojem dopisu poročal sem o dveh utopljencih naše fare, ki sta kmalu zaporedoma drug za drugim vtonila. Pa tudi tretjo žrtvo našega trga je Sora še hotela imeti. V petek 22. dne t. m. popoldae okoli polu 2. ure kar na enkrat zaženejo ljudje po trgu vriš: „Anica K. je utonila." Bila je to vdova v najboljših letih in žena velike po3tave, sploh spoštovana branjevka in pekinja iz spodnjih Železnikov. Po okoliščinah soditi moral jo je ob fužinskem vodotoču, ki teče tik za hišo, ali za deti mrtvud, ali pa jo je napadla le omotica, da je padla v vodo. Ker je fužinska rakev komaj meter globoka , lahko bi si bila pomagala iz vode , ko bi bila zavedna. Najdli so jo naslonjeno na zid, ki vodotoč omejuje. K nesreči je nihče o pravem času ni zapazil, ko pa so prihiteli ljudje na pomoč, je bila žalibog že mrlič, in je tudi jaderna zdravniška moč ni mogla več zaklicati v življenje. Tudi v Selški fari je nedavno neki možak utonil, enako pred 14 dnevi v Loki eden. Bog nas  varuj zanaprej tacih nesreč! — Dež še vedno
noče popolnoma ponehati. Ljudje so se že jeli zel6 batf vsadov (zemeljskih plazov) , zlasti ker so naši kraji za kaj tacega zelo nevarni. Uni teden je taki vsad v njivah nad Železniki napravil gosp. L. Globočniku škode okoli 200 gold. —- Sneg je po naših hribih, kolikor je obdelanih, zdaj vendar zginil. Morebiti nam Bog vendar še dd kaj bolj suhega vremena, da si bodo ljudje za-mogli še kaj stelje pripraviti, in se zima nekoliko okrajša.   Srečno!
Iz Ljubljane. {Iz odborom seje družbe kmetijske), katera je bila 1. dne t. m. pod predsedstvom gosp. barona Wurzbacha in vpričo gosp. zastopnika si. deželne vlade in s!, deželnega odbora, došlo nam je sledeče poročilo. — Ker prihodnji teden utegne iz U k v e na Koroškem priti iz državne subvencije nakupljenih 12 ali 13 ovnov žlahtnega plemena (koroški Slovenci jim pravijo biki), ki nam jih ondasaji g03p. župnik prijazno oskrbuje, je bilo treba zdaj izm^d 18 prošnikov izbrati one gospodarje, ki ovne dobijo, da nemudoma pridejo po-oje, ko pismo dobijo, da so ovni došii v Ljubljano. Iz Notranjskega se oihče ni oglasil za-nje, iz Dolenjskega sta se oglasila 2 ovcerejca, ki jih oba dobita, ostalo blago pa je bilo razdeljeno v različne kraje Gorenjskega. — Za državne premije za pogozdovanje zanemarjenih gozdov odboru došle 3 prošnje, kakor 11 za premijo za z bol j š a n j e seno že t in planinskih zemljišč vloženih prošinj se je izročilo v presojo dotičnima odsekoma. — Prošnji dveh novih sirarskih zadrug (na Ogradib in v Starih fužinah) v Bohinji se s toplim priporočilom izročite al. ministerstvu za podelitev primerne podpore. —• Ko so bile subvencijske zadeve, o katerih je poročal dr. Bleiweis, rešene, sta odstopila gospoda zastopnika deželne vlade in deželnega odbora, »n centralni družbini odbor je nadaljeval obravnave. Odbornik dr. Poklukar je poročal o nameravani družbini loteriji, odbornik gosp. Seunig pa o tem, ali in kako naj bi družba kmetijska prevzela opravila bivše c. kr. deželne konje-rejske komisije; — obojni predmet se bode predložil v sklep občnemu zboru družbe kmetijske, ki ima biti prihodnji mesec. — Okrajnemu šolskemu svetu v Cerkljah se je dovolilo 10 gold. nagrade za pokončanje 42.000 belih metuljev, ki jih je polovila ondašnja šolska mladina.
—   {Iz seje deželnega odbora 22. t. m.) Štipendija za sprejem v deželno vino- in sadjerejako šolo na Slapu se je podelila Davidu Modicu iz Sodražice. — Predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov se je pritrdilo, da se definitivno potrdi Ignacij Ven ca j z v nadučiteljski službi na ljudski šoli v sv. Križu pri Turnu, France Kaliger v učiteljski službi v Toplicah, Jakob G0,8tisa v učiteljski službi v Trebnjem, in France Setina v učiteljski službi v CrnomljL — Iz deželne cesar Franc-Jožefove ustanove se je dovolilo za leto 1878. obrtnijskim nadaljevalnim šclam v Ljubljani 400 gld., v Novemmestu 130 gld. in v Koče v ji 70 gld. podpore; — za leto 1879. se je pa obrt-nijski nadaljevalni šoli Novomeški pogojno obljubilo 300 gld. podpore iz deželnega zaklada. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se v 2. in 3. razredu ljudske šole v Žireh vpelje podučevanje v nemškem jeziku. — Občina Dole v Litijskem okraji se je odkazala krajnemu ranocelniku Mokronoškemu, da v tej občini koze cepi. — V občinah Velika dolina in Predaslje se vpeljejo občinske takse.
—  {V mestnem odboru) 30. dne t. m. je v soglasji z navadnimi odborniki gosp. Regali stavil nujni predlog, naj se slavni vojskovodja naše armade v Bosni, baron Filipovi č,   imenuje za   častnega   mestjana.    Ai
"ker zarad strastnega ugovarjanja od strani Dežmanove proti nujnosti, katero je gosp. Begali dobro motiviral s tem, da v kratkem potuje baron Filipovi 6 skozi Ljubljano in se mu pri tej priliki uže izroči diploma, gosp, župan ni mogel pomiriti nastale burne seje drugače, kakor s tem, da je izrekel konec seji, včeraj je poklical mestni odbor v drugo sejo, v kateri je bil po predlogu goap. Regalija baron FUipovic enoglasno za častnega mestjana imenovan. Čemu se je odbijalo v soboto, kar se je odobrilo v torek?!
—  (O otroški bolnišnici Ljubljanski) je opravnistvo ravno kar izdalo skupno letno poročilo za leto 1874., 1875., 1876. in 1877. Iz tega poročila je razvidno, da ta bolnišnica, katero je z mnogimi težavami osnoval gosp. dr. Kovač, stoji dandanes po mnogih darovih, ki so jej došli in jej vsako leto dohajajo, na trdnih nogah. Kakor poročilo kaže, se vsako leto okoli 80 revnih otrok ozdravlja v tem dobrodelnem zavodu, kateremu prvi zdravnik v notranjih boleznih je dr. Kovač, potrebne operacije izvršuje dr. Fux, dr. Eisl pa na-mestuje dr. Kovača, ako je zadržan; vsi zdravniki opravljajo svoj posel brezplačno. Upravni svet obstaja iz 10 udov, med katerimi tudi nekatere gospe.
— (Najstarejši mož v Ljubljani), hišni posestnik gospod Anton Jerina, oče penzijoniranega župnika gospoda Jerine, je v 92. letu 23. doe t. m. umrl; pravijo, da ranjki ni bil nikdar bolan.    Naj  v miru počiva!
—   (V spomin Prešernu) napravi po večletoi navadi Čitalnica prihodnjo nedeljo slovesno ,,besedo", pri kateri se bode poleg muzikalnih pies tudi predstavljala gledališna igra „Igralkau.
—  (Vabilo na narocbo.) Dr. Bleiweisova svečanost, spisal in sestavil po stenografskih svojih bil-ježkah Anton Bezenšek s pomočjo prof. dr. Cele-s ti ne v Zagrebu. — To bode naslov knjige, ki se bode izdala, ako se oglasi dovoljoo naročnikov, po uredništvu „Jugoslav. Stenografa", ter bo imela točen opis te velike narodne svečanosti, ki se je vršila v slavo našega očeta pod geslom: Slovenci in Hrvati složimo se! Zadrževala bo ta knjiga vse govore, ki so se pri tej priliki govorili, po stenografskih virih, vse telegrame, ki so došli, in tudi sliko dr. Bleiweisa. --Cena jej bo okoli 50 novč. Kdor si želi knjigo nabaviti, naj se oglasi pri uredništvu „Jugosl. Stenografa" v Zagrebu čim prej mogoče, ker knjiga se bode — ako se oglasi dovoljno naročnikov — tiskala precej, tako da bo v decembru t. 1. gotova. — Denar naj se izvoli pozneje poslati, ko bo izdanje knjige sledilo, ali pa jo bode dobil naročnik po poštnem povzetju. Za nenaroč-nike bo knjiga pozneje znatno draža.
V Zagrebu 26. novembra 1878.
Ant. Bezenšek, urednik „Jugosl. Stenografa" v Zagrebu.
390