prosveta GLASILO SLOVENSKE NAMQDNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 240 Chicago» Jobota, 12. oktobra (October 12), 1929 Nov {leñar udaril ti êhanhe delavce Creen o de la v t ki politiki v Ameriki Washington, D. C.—Vsled «manjšanja papirnatega denarja je manj dela v vladni tiskarni, kjer engravirajo in tiakajo bankovce. Poaledica je, da je 4700 delavcev dobilo brezplačen dopuat vsak četrti dan in oetali delavci ostanejo doma vsak petnajsti dan ali dvakrat v mesecu. To pomeni, da je delavcem sniiana plača, ker ne delajo atalno. Manjši denar—manjša plača za one, ki ga delajo! Toronto, Ont—Willtem Green, predsednik A.D.F., je v Četrtek na konvenciji federacije dejal, da je med Ame-rlko ln Anglijo "velika razlika," zato nI potrebna delavska stranka v Ameriki. Ako pa kdaj pride potreba, je nadaljeval Green, da bodo Interni ameriškega delavstva zahtevali lastno stranko, je de* lavstvo še danea pripravljeno na ta korak. Ampak "danea še ni potrebe!" Konvencija bolj demokratična ln naprednejša. Brook wood Še vedno etrašl. Humor na račun "profesorja." Toronto. — (F. P.) — Na tekoči konvenciji Ameriške delavske federacije Še nI prišlo do večjih incidentov, ako aploh pride «lo kakega. Najznačilnejša stran zborovanja je ta, da Imajo delegate primeroma več svobode pri debatah kot ao jo imeli na konvencijah zadnjih let Tej značilnosti se mnogi veteranski delegatje ln časnikarski poročevalci čudijo in delajo la-venkonvenčne opazke. Neki vpliven voditelj je rekel, da je k temu pripomogla kritika v delavskem gibanju in iiven tega, ki ae je razvjla v časopisih ln revijah v preteklem letu. Izgleda tudi, da bodo aaključ-ki te konvepcije bolj progreaiv-nega značaja kot so bili na prejšnjih. Konvenoiji slosr ne bo predlešen radikalen program, vendar bo sprejet program socialne zakonodaje, ako Je soditi po priporočilih eksekutive, kai pomeni velik korak v razvoju federacija. Is Greanovih govorov js tudi isginilo naglašanje, da v Ameriki ni razrednega boja, kar je v pretekioati često rad povdarjal.* Razlog sa to je najbrše najti v borbi tekstilnih delavcev na Jugu. O tem vprašanju pravi eksekutive med dragim tudi sle- Met "Jušne drševe imajo veliko surovih potrebščin, Imajo delev. e aH* tu prrl#aTanjo elektrike In potrebo po Industrie Jnh. Ako pa Induatrlje niso pripravljene deti "squere deal" In pravičnejše postopati s delavstvom, sejsjo podjetniki trnje razrednih konfliktov v najnevarnejšem kraju . . ." Vprašanje Brookwooda,kl ga Je lanska konvencija isobčlla is delavskega gibanja na priporočilo eksekutive, prUtaJa pred konveneljo od dveh nasprotnih strani. Prijatelji te delaveke šole aehtevejo, da federacija po-atope pravičnejše s njo. gpeneer Miller, ki Je načelnik biroje sa delavako Izobrazbo — ustanovili so ga progreaivnl u-nlonlstl lete 1920, toda v sad-njih par letih ga Je popolnoma okupirala hierarhije federacije — je ponovno sprošil to vpraša* iije pred konvencijo ln je v svojem govoru skušel metati krivdo za spor na Brook wood. Muste, načelnik šole, je po Millerjevem govoru lajavll čas-nikarskitn poročevalcem, da je metanje krivde na Šolo se nadaljevanje konflikta med federacijo in Brookwoodom" popolnoma abeurdno in nereenlčno." Miller Je rekel, da je bila šoli dana vsa prilika sa Isravnanjs spora od «treni ekaekutive federacije In Mroja se delevsko Izobrazbo, kar pa nI resnica. "Brook-wood bi red vedel, na kaki podlagi bi bilo mogoče doseči sporazum . f. In bi Ml s veeeljem pripravljen voditi rasgovore s eksekutive ne podlagi, ki Jo je Miller omenjal," Je isjavll Must*. Ta sedava pride na dnevni red, ko bo poročal odbor sa resolucije, koteremu je bila Uro-lena resolucija v prilog Brojk-woodu. Nad "profseorja" Miller Je se Je spravil po zaključku govora tudi znani borec ameriških mornarjev Andrew Kuruseth. On Je od Greens zahteval, da še enkrat pokliče na oder Mlllerja, kateri iuij pojasni beeedo "racionalizacije." s katero Je Isobralevai delegacijo. Purusetti je rekel, da bi s tolmačenjem te In drugih dolgih beeed Miller lahko nekoliko («obrasli delegate. Pokličite ga nasaj In njegov ponovni govor bo mogoče pod-učljiv," Je s reškim glasom zahteval Kuruseth. Tošlteljl sehtevejo politično ln verako Ink vlaki jo obtečaneev In prič. Waahlngton. — (F. P.) — Za lobiate, velike in manjše, prihajajo vroči dnevi Nkljub bližajoč, se zimi. To mnenje prevladuje v Washingtonu is jazloga, ker bo preiakavo vodil Npr risov pravosodni odsek. Iz temnih akrfrališč pritirajo na svetlo spreta* diktatorje, ki drše na vajetih senatorje in kon-greanike privilegiranega razreda in pazijo, de so sbrejete "dobre" zakonske predloge, slabe pa zavržene. 1 Senator Brookhart, član tega odseka, bi rad pričel s "drušab-no" lobijo, ki slCfbi sa aabavo» pojedine in popivanje kongresni-kov ln senatorjev ~ torej za funkcijo, ki se je izkala izvrstno in s katero se dqsele marsikak glas pri glasovanju. Večina članov "tega odseka j« pa mnenja, de pride prva na sa» slišno klop carinijm lobija, ki je za saprtimi vratmi delala roko v roki s senatnim finančnim odsekom pri aestaVljanju carinske predloge. Carinatp lobija je podobna trakuljl; pestoJi la zakulisnih zastopnikov vseh korpora-cij, ki so sainteiielrane v carinsko predlogo. Teh je pa bres Števila. *t • / V M Na zaslišpo klop pride tudi Matthew WoMowa America'« Wage Earners' protektivna liga, ki agitlra sa visoko carino v 1-menu ameriškega delavstva. V ' Wanhlngten. — Vladni biroj za otroško delo poroča o velikem izkoriščanju otrok, ki opravljajo poljsko delo, kot najeti delavci. Zaposleni so v poletnem času večinoma na takosvanih "truck farmah", kjer za majhne cente nabirajo jagode in obdelavajo nasade z zelenjavo. Vsako spomlad se poda na farme iz velikih mest na tisoče o-trok in revnih družin, takozva-nih nabiralcev jagod. To poljsko delo je za otroke jako naporno, ker morajo ravno tako pridno delati kot delajo odrasli delavci. Nabiranje jagod je navidezno lahko delo. Ako se pa pomieli, da delovnik traja od 10 do 12 ur in mora biti človek sključen ves čas in da je delo enolično* je to poaebno še za otroke jako u-trudljivo. Najeti otroci nimajo tiste prostosti kot pa otroci navadnega farmarja, ki se gibljejo povsem svobodno in delajo navadno kolikor hočejo, kar je gotovo zdravo za telesni in duševni razvoj. Poleg tega tudi živijo v nesnažnih poljskih kolibah s odraslimi vred, kjer navadno slišijo več slabega kot dobrega. Charlotte, N. C. — Obravnava proti sedmim komunistom Is (iastonlje je dobile v četrtek no-vo lice. Drlavno prevdništvo je isjavilo, da je prooe« slišen onemu proti Seocu in yensettijtt In onemu v Chicagu, « ki je isvirel ir bombne afere ne Haymarketu leta 1884, sato zahteva, da ae raskrljs politična In verska stran začetku proeesa odločil, da a« bo obravnavalo le o umoru policijskega načelnika ln vaa druga vprašanje morejo, tel jI pa sdaj zahtevajo previos izpraševanja prič sagovorništva o njihovi politični ln verski pri-padnoatl. Sodnik i« odgovoril, da bo o tem premišljeval In odločil kaaneje. Med potekom obravnave v četrtek «e je nadaljevalo IspraŠa-\anj« prič obtožencev. Priča Paul Bheppard je AMel. de Itu-dira sa metodistlčnagh pridigarja, popravlja piane in sdal j« prostovoljni govornik m Mednarodno delavsko obrano. i£ve-čar 7. junije je bil v šotorišču stavkarjev in videl Jo pollcljake-ga načelnika Adcrholta, ki j« streljal, petem pe so počili drugi atrell la atane unije. Ni pa vidai, fc. ^^ liyf-L^ y. nnepparn rt*n, tis j» Pi iw»r- holt ustreljea w hrbet, ko ie od- hajal. Druga priča Cllff O. Seylor je rekel, da je videl, kako a« j« A-derholt pripeljal v avtu « tremi policaji vred. Policaj Gilbert ae J« začel pričkati • atrašnlkom, ki Je dršal revolver v roki. Nedalj-no pričanje Saylorja m j« ujemalo a Izpovedmi ostalih prič. Senator CntUng razgalil Črno líate knjig, ki eo prepovedane v Moakva, U. okt. — Krajevni sovjet v Stalingradu je sklenil zgraditi komunistično mesto tu obrnil ae je na aovjetako vlado sa odobritev in financiranje projekta. Novo mesto ne bo is skupine lavoljanoev po «gladu mnogih utopljakih kolonij v drugih krajih avete, temveč prebivalci bodo navadni ruaki delavci. Mesto sraate okoli velike tovarna aa avtomobile in traktorje, ki bo proizvajala 40,000 traktorjev letno. V novem mestu bo popolnoma izključeno individualno druiin-•ko Življenje. Celo mesto bo ena sama drušlna. Vsa Jedila ae bodo pripravljale v centralni kuhinji, odkoder bodo diatrlbutlre-na po reatevracljah j meato bo imelo tudi «kupno jedilno ehrem-bo, pralnico in ImnaUliMi V m sameznih stanovanjih ne be drugega kot spalnica. PdnaNn štab delavcev bo pometal ln Čistil va« stanovanja, tako da ženske ne bode poznale hišnega dele ali kakega goepodinjatva. Vse delo bo rasdeljeno In špedalisirgno. Vsi otroci mesta se bodo vtgajsli skupaj od rojstva do šolakega leta in ta poeel bo v rokah treniranih pestunj, učiteljic In «drav-nikov. Na ta način bode otroci posnail le kolektlvlstično ftlvlje-nje. Weeh(ngton, D. C. — Senator Cutting, republikanec is Nove Mehike, je v četrtek oatro ožigosal cenzuro knjig po carinskih inšpektorjih, ko je zahteval, da se klavzula o cenzuri črte Iz carinske predlog* Debata jto bila zelo živahna. Cutting je prečital črno listo, ameriški "In-dex librorum prohibitorum," ki vsebuje naslove 739 knjig, kate-re ne smejo biti importirane v Združene drŽave. Ta Ueta dokazuje — je rekel senator — kako ekrajno absurdna je censura inozemskih knjig. Na listi prepovedanih knjig so arabske pravljice "Tisoč in ena noč," dalje Boccacdjev "Deka-meron, M Aristophanea, Voltaire in eele vrsta angleških, franco-aklh, španskih * in italijensldk mirdnoet cenzure * dejstvu, da knjiga "Mademoieeele De Mau-pln" ni prepovedana v angleščini, prepovedana pe j« v španščini. Dalje so prepovedani španski prevodi raznih angleških knjig, ki so v originalu dovoljene. "Svoboda tiska in svoboda misli je večje važnoati kot pa carinska postava," je argumentiral senator Cutting. in majhnih korporacij in proti interesom ameriških delavcev. Pred od«ek bodo poklicane tudi rasne patriotične organizacije, ki imajo velik vpliv na ameriške sakonodajne zbornice, na katere delajo pritiske na povelje ameriških goepodar je v. Te organizacije, kakor vse druge lobijo, bodo morale povedati, kdo plača njihove strošks. fltu Franciaco. — Ako bo kongres po«h|š«l želje kalifornijskega im igrači j skega odbora, bo gotovo ustavil priseljevanje Mehikancev v Združene države. Ta odbor, ki sestoji iz rasnihh e-lementov, po večini atoprocent-nežev, je pričel z obširno propagando za ustavitev priseljevanja iz Mehike. V svojem cirkularju pravi, da so Mehikanci večinoma potomci Indijancev, ki ne morejo postati ameriški drtavljani radi rdeče ali pisane koše. S tega stališča, argumentirajo "čisti" Amerikan-d, ne smejo prestopiti reke Rio Grande. V zadnjih letih se mehiška vlada jako zanima za ta problem in akuša omejiti izseljevanje v Ameriko. To ne s stališča šovinizma, marveč ker se zaveda, da, so mehiški delavci v Ameriki med najbolj izkoriščanimi sloji V tem odboru "patriotlčnlh" Californijčenov je tudi tajnik državne delavake federacije, Kot saetopnik delavstva, bi bilo za njega veliko bolj potrebno, da reformira svoje stoprocentne kolege. Argument proti naseljevanju mora doneti izključno na e-konomskl bazi; drugače je vsa e-gftedje neveden šovinizem, ki ni rešil še nakenega problema. AteieUčna mil verza v Rusiji. Moakva. II. okt. — V Leningradu ao odprli prvo univerzo ne svetu, na kateri bodo poučevali ateizem. Vpiselo se je 800 slušateljev, med katerimi je 47 lenek. Organizacija ateistov (bezbolnikov) v Moskvi zdaj zahteve, da ae tudi tu odpre enaka univerza._> slojem ln ae privilegij boljše el-tuiranih ljudi. Dolžnost preskrbeti te prilike odpade na družbo. Mišljenje, da so le gotove sku-pine ljudi pristopne do izobrazbe v odrasli dobi, je napačno, argumentira Crabtree. Kar je potrebno v svrho dosege večje ljudske leebrnsbe. je rasšlrsnje šolakega sisteou z oziram ne u-čne tečaje ae odrasle ljudi, pre- ZOPET 80DNU- SKA PREPOVED fl—BM trgovM m Ji "pohifiil" Beeten, Pa. — Okrajni sodnik okraja Northemptona je Izdal strogo eodnijsko prepoved proti lokalni uniji plcteninaraklh delavcev. Sodnijsko prepoved je dobila Kraemer Silk kompanlja iz Nasaretha. pri kateri skuša unija organizirati delavce. In-junkcija pa ni ustavila organi-zatorične kampanje in tudi ne obleganja Nazaretha. Par dni po izdan ju prepovedi ae je vrši! velik shod na obronku mesta, ki je bil podoben biblijskemu obleganju bebikmekega Nazareta jo Izraelcih. Prišli so govorniki Is drugih mest, ki niso imenovani v prepovedi ln mahali po In-JonkciJskih' sodnikih (n Krae-merjev kompenljl. Aretirani ata pe bili sestri Baird is Kenoshe, Wie., ki sU izjavili, da je vsak mied Amerikanec lahko ponosen, ako Je vržen v ječo radi tega, ker se bori sa pravice delavstva. Unija bo vzela priziv proti sodnijski prepovedi. Apelira na cev jate In Jtttajcc, naj končajo ncoficloino vojno. Lendoa, U. okt. — Nepotrjena vest se glasi, de je Nemčije apelirala na aovjetako ln kitajsko vlado v Imenu človečanatva, naj nehate « pobijanjem neprizadetih ljudi ob mandžurako-sl-birski m«ji In Izpustita vse talce in ujetnike. Kolikor je snano, Je bilo o-krog 400 Kitajcev aretiranih v Moskvi In vse njihovo Imetje je bilo zaplenjeno. Enako se godi Kitajcem po vsej Sovjetski uniji. Kitajska kolonija v Vladivo-stoke Je melone uničena valed aretacij in konfiskacij. Ne drugi etrani so Kitajci aretirali 1200 sovjetskih rtržavljanov. Nemčija je nekak nevtralni posredovalo«, ki zastopa Kitajce v Rusiji in sovjete na Kitajskem. odkar traja prelom radi mandžurake železnice. Nov SshulnUf ienetva vstal v Fran« I jI. Pariz, II. okt — Na kongresu francoskih kirurgov Je bila včeraj aenaedja. ko je dr. Dertl-guez Izjavil, da je sramota sa medicinske snanoet, ker še vedno dopušča, da hodijo ekrog žen-ske. ki imajo preveč ali premalo pral, dasi ena sama poteza s nožem lahko to popravi bres bolečin. Kirurg lehko naredi iz šen-ske božico. De dokaže, ker je povedal, je govornik predelavi! zdravnikom mlado plesalko, ki ee je raagallla de pasu ln pckazals pral prave proporeijo kakor Venera. "To je moje dsšo," je ponosno dejal dr. Dartigees. oetali kirurgi pa resno gledali In komentirali: "Zelo zanimivo." Bprtogflctd, in. — Na kak način Je bil John L Lewls in nje* gova administracije lsvoljene pri volitvah leto 1+88, je rasvld-no Is "Illlnola Minerja," ki Ime v sednjl številki členek e volil-ni korupciji v uniji. >L V 80. diatriktu v Kentuckyju je rudarsks unija reapedte vsej Žest mesecev pred volitvami u-nljsklh odbornikov. Pol leto pred volitvami Je plačal sednjl rudar avoje mesečne prispevke. li vsakega praktičnega oslra Je u-nlja prenehala ekelsMrati mnogo pr«J. Lewis je p« obdržal takosvans "papirnate" lokalne unije, 16 po Številu, ki ao mu služI!« v njegove običajne namene. T« papir-nate unije «» nJemu In njego-vlm kolegom dale 2688«^ glasov Iti Brophr ter njegove listo ni dobila niti pol glaeu v celem diatriktu. Sllčnih slučajev volilne goljufije, Id prekaša celo politične slepe rije boesa V s reja v Phlla-detohljl, Je v rudarakt organizaciji pod l*wt»ovo administracijo mnogo. In dokler se nahaja na krmilu organlsaelje njegova s krvjo obllto ln s sleperetvom prežeto kamarlle, toliko čaaa nI nobenegs upanja, da ss tonlja so. pet dvigne iz ruševin. New Orleean. — (F. P.)— Ha-rold Mayer, ki Je bil v Rusiji preteklo polotje kot član deisgs-clje ameriške trgovake sbornlce, ss Je oČIvidno pohujšal v Rusiji. Pripada k ameriškemu vladajočemu razredu, vendar je pe njegovo mišljenje o velikem socialnem In ekonomskem eksperimentu v Rusiji povsem acorto-doksno. Govoril je na sestanku newor-lesnsklh blsnlsmenov In jim da! sliko o svojih vtisih o Rusiji. Povedal jim Je, da je Rusija de-žela bres Insurance In Miljlšč-nih agentov, dežele, kjer ne povišajo stanarine radi toga, ako pride v družino novorojence, dežela, kjer dobi vsak dejavec mesec dni plačanih počitnic na leto. "Ako se sanimate sa Rusijo ln se skušate prepričati o delu komunizma, vam ne bo škodilo," J« svetoval Mayer. Boston. — Brutalnost policije v tekoči stavki tapetnih delavcev je dobila odmev na aejl centralne delavake unije. Policija «e obnaša prav po bostonsko: pretepe ln sapira stavkovne straže bres vsakega povoda. Centralna unija je izvolila posekan odbor, da protestira pri policijskem komisarju proti brutalnosti policije. Ako ne preneha, je unija aklenlla pod vzet I akcijo proti "močem poeta ve" na sodišču. Phllsdslphla. ^Tridccct ple-teninarsklh tovarnarjev, ki so pred časom sklenili splošno pogodbo s unijo, je ustanovilo organizacijo s namenom, da zastopa njihove interese pri Isvs- Bankir obrnem aa 18 M ječe. New York. — Charles D. Wa-goner, bankir, ki J« oeleparll Šeet največjih bank v New Yorku ae pol milijone dolarjev, je 10. t m. priznal krivde pred indlššaei le je bil obsoja» aa 18 let aspare v Atlentl Mar Donald v New Yerta New York. — Angleški lebo-ritaki premljer Ramsay IfacDo-neld je v četrtek deepel v New York, kjer ootonc nekaj dni na oblakih In počitku. Debel sneg vee prerije naps? PROSVETA THE ENIJ(«IITBNM0fT GLASILO a LASTNINA «LOVSNSU MASOOKB rOOTOB» Mimíiíu i M ZintiM irlM (toon CMmii) I® BSBS» MÜM U N i far ÜM uatu4 stota« («Mapi oi——> P« M. CStM«a mS dmm 91M S» Ml»»«' Glasovi iz naselbin SOBOT A, 12. OKTOBRA. 1SS rnémrn m mm k »mm Kaj je z Nikaragvo? Mavel ta ADF. | so naši rojaki selo postrežl ji vi in Mtf| o. — V it. 286 Pro- j uijudni. Prenočišče sem dobil pri svete sem čital vest, da ekseku- Kralovi družini. Po zajtrku sem tiva ADF priporoča pokojnino za se podal v kompamjske barak«. «Ure dela ve* Ciaa te organi- katere laatuje mogočni Mellon, saciie sem te več let, toda nikdar V teh barakah stanuje nekaj nase nisem strinjal s politiko nje-Uih rojakov, ki so se v zadnjih voditeljev. Organizacija je mesecih preselili iz Westmore-bila pred leti veliko močnejša landa. Rad bi bil videl te rojaku! ie sedaj. In bi bila morala ke, a je to preprečil kompanij-htoriti potrebne korake glede ski birič, ki nie je ustavil in pri-„tarostnega iavarovnàjn le to- čel iapraševati, kaj iščem tu o-(iai a je čakala toliko časa, da krog. Prebrakal mi je vse listi il Je pričela le voda teči v grlo. ne, dobil pa ni ničeaar obtoiil-Tudi sedaj nimam veliko upa- nega, jaz pa sem stal pred njim nia da bo kaj dosegla, ker se še kot kak avstrijski oficir. Par-vedno d rti stare navade in nare- krat me je pogledal po etrani kuie svojim članom, koga smejo nato pa mi je ukazal, da naj se voliti in koga ne. izgubim iz tega kraja. Jaz sem Starostna zavarovalnina ne bo seveda /ajši šbogal In se nisem nikoli sorejeta v državnih sbor- upiralTkbr birič je b» oborošen n.cah kjer Imajo zastopniki ka- do abb in bi me Uhko, ako bi se nitalizma svoje privršence, ki mu protivil, odpeljal s seboj. Ti akleoajo zakone le sobi v korist, Mellonovi biriči so zelo hudi go-kar lahko vidi še vsak površen rpodje in imajo veliko moč, ka-ooazovalec Morda člani ekseku- tero izvajajo nad ljudmi. « tire ADF dobro mislijo, a vsej Anton Zidanšek, zast. Proevete. to ne pomaga nič, ako bodo ved- _ no hodiHpopoti, ki jo nareku- Banov|ev koncert, no hod.il p«j*»* m ^-----, Co|li||woodf 0> __ Svetozar Ba- Iz Nikaragve poročajo, da se tam kuha ___________ nova revolucija, ki izbruhne takoj, čim odidejo ™ starih strank. To ameriški pomorščaki. j^p «joiotfl še pokojni novec, lirični .tenor ljubljanske Interessntns vest v teh čaaih, ko delujejo ^j» Ui se ni še nič spremo- opere, priredi koncert v nede- od vseh strani deklsrsclje o svetovnem miru in On j9 vodil sUrinsko po- Ijo, 27. oktobra v Slovencem mirnem izravnavanju konfliktov. Predsednik ,itlko ^ gmrti in se je o- delavskem dojnu na Waterloo rd. Hoover je pravkar obljubil MacDonaldu, prod- b ^ kot mtl je ukazaU adml- Ameriški Slovenci in tu roje- sedniku angleške delavske vlade, da bodo Zdru- nlitraiija politične stranke, ki na generacija bo gotovo poseti lene dršave skrbele za mir na zapadni strani L uU „ površju. Adminlstra- la ta Izredni koncert. Udejstvu sveta. Kak mir? Oborošen mir po sgledu v ' jf ukMOVala In Gompersovi jemo se v rasnih organizacijah, NlkaragviT i pristaši so plesali po njenem katerih ustanovitelji so bili naši ■V nikarsgviški republiki je mir pod bsjo- uktu In ji delali štafažo. starši, in katerih delo mi po na- Mtl ameriških čet. Sedanja vlada v NIkaragvi klavci so danes nskollko bolj ši zmožnosti in sistemu nadalju- eksistlra po voUi Združenih držav, ne po volji „vidni |n zahtevajo nekaj no- jemo, zatoupamo, da bomo za- ■ I v g- m "...... ■ in bolj modernega. V Ootn- stopani tudi pri tej kulturni prl- persovem času se ni smelo govo- redltvi. Pokažimo umetnikom, riti o kakem starostnem savaro- da cenimo umetnost, da nam je variiu za delavce. Ako je kdo ljuba In mila govorica in peeem «nrožil to vprašanje, je bil ta- naše matere. Beseda in milina kSToznačen kot socialist ali pa pesmi, ki jih Je prepevala naša komunist. Razvidno Je bilo žel mati kot dekle ob potoku na va-ftdaj, da ADf ne bo mogla nI ttdar kaj sličnega Izvršiti, ako se bo držala sUre politike in ne bo delala na to, da Isvoli delav nikaragvlškega ljudstvs. Zato ni nič čudnega, če se priprsvljs novs revolucija. Vsaka vlada, Id se opirs ns bsjonete, mora pasti, ko se u-maknejo bajoneti. Ameriške čete odhajajo — in le je delela na robu revolte. Ako je Hoover res tako Iskren prijatelj miru kot je sadnje dni sagotavljal MacDonalda, naj umakne čete Iz Nikaragve in pasti Niks-ragvičane, da si Izberejo vlado, s katero bodo sadovoljnl. Najboljši pogoj miru je, če ljudstva žive v svobodi in sadovoljnostl. si tam preko oceana, v stari domovini, nam je nadvse draga. Rojaki, koncert Banovca in Ropasove bo umetniški ulitek «e podr&Ëjjo Cigaretni trust je prenehal z vojno v svojih vrstah. To se pravi, da Je tekmovanje za trge koošano In rasne družbe so se sporazumele, da bo sa nje bolje, če odirajo odjemalce, kakor da bi druga drugi zbijale cene. Rezultat tega Je, da prihaja podražitev cigaret. Cena na debelo poskoči sa žtirideeet centov pri tisoč komadih In cena na drobno ae zviša flJft. Kadilci bodo seveda plačali povl-šek. Cigarete sicer niso absolutna potrebščina, vendar pa je navada kajenja pri ogromni veČini tako ukorenjetia, da milijoni kadilcev rajši plačajo vsako ceno kot pa bi se odpovedali kajenju. Kadilci bi pa radi nekaj vedeli. Zakaj je treba zvišati ceno na drobno za dolar in četrt, Če trust zviša samo za žtirideeet centov pri tisoč cigaretah? zastopnike v drlavne «ako- «Mali bomo pravilne in umstni nodaje, W bodo gledali, da drža- *ke besede naših pesmi in uživali-m. akrbi in soreJme zako- hi srebrno čiste gjasove priznali o- nih umetnikov mile medije iz ■iH^^ čistih grlov. Vstopnica h kpn ne ia politično moč, ako bi refno|"> Pril.ikc ™ke« da imam° Ç? zavzela sa koriatl svojega člen stvs. Ako pogledamo nazaj na zadnjo predsedniško ksmpsnjo lahko spoznamo, da se vodstvo nami dva prlsnana umetnika! k sta dobila priznanje od mnogih kritikov. Koncert je aranžiral pevsk zbor "Vilhsr" (Slov. del. zadruž- v zadnjih letih ni veliko spremo- J nila Predsednik organisacije se na zveza) s sodelovsnjemi dlrtk je plazil po kolenih na konvenci>^ Ifvamt JI republikanske stranke; Istota- £ !lL L u na konvenciji demo- drago lepo umetno petje, potem k&TS^ ^ v« Pametni trgovci Trgovci, msll ln večji, ki jih še nI pošrl verižni trust, prihajajo k spoznanju, da je za njihov busineas boljše, če so mesdni delsvel organizirani. Močna delavska organizacija pomeni, da so delsvel boljše plačani in Imajo krajši delovnik. Boljša plača pa pomeni, da Ima delavec večjo kupovalno moč, da več zapravi v prodajalnicah; krajši delovnik, oalro-ms samo pet dni dela v tednu, tudi pomeni, da Ima delavec več časa sa obiskovanje proda jalnic In drugih lokalov, kjer lahko dobi, kar potrebuje In kar al lahko privošči. Vse to uči malega trgovca, da njegov u-speh zavisi od uspešnega boja delavcev srf večje plače In krajše delovnike. Interni malih trgovcev so bližje interesom mezdnih delavcev kakor velikih korporaclj In trustov. Pred kratkim je neki lokalni list v Severni Karolini. ki je drugače tak kot so drugi podeželski listi; konservstiven in blsaiški, ostro kritiziral nizke plače tekstilnih delavcev. Ust M« h udu je nad kapitallatl, ki preaeijujojo ovoje tovarne s severe in vzhoda na Jug z namenom, da Um dobe cenene delavce. Občine nimajo nobenega dpblčka od nove tovarne, dokler ao delavci plačani tako nizko, da si morejo komaj kupiti najpotrebnejše. Ako delavec prejema 812 na teden in potroši vso plačo sa hrano la stanovanje, mu nič ne ostane sa druge stvari, dasi je v mestu dosti blaga na raspolago. Mali trgovci, zlasti oni. ki so v eni osebi lastniki in komiji, niso več daleč od dneva, ko se jim popolnoma poeveti. kam da spadajo. na soc. stranke pa niti prišel ni. ker Je bil menda v strahu, ds bi mo-rsl katero slišati. Socialistična stranka Je Oreenu brezpomembna, da bi se od nje kaj naučil. On rajše caplja za starima strankama, kl.ee še nikdar nista brigali za delavce. Dali sta jim le nekaj praznih obljub ob voli tvah In to je bilo vse. Na vodstvu At)F bi morali biti ljudje, ki so v življenju pokazali, da se v resnici brigajo sa delavske koristi. tu. Tenorist Bsnovec je do danes sbsolvlral v operi preko 580 predstav v prvih vlogah in pe v 36 glavnih vlogah svetovni oper. Sodeloval Je tudi pri mnogih sborih kot solist, pel za radio itd. Te izredne prilike ne smemo zamuditi. Prldimo vsi na koncert, ki prične , točno ob popoldne v nedeljo 27. oktobra _ V. Coff. Vinska trgatev. Nantlcoke, Pa. — Iz naše na Predsednika ADF prav dobro wlb!ne vldlm !e redkokdaj do-poznam še izsa časa. ko je bil ^ v Pp0BVet|( íeprav nas je tu-tajnlk rudarske oriani«aciJ« in kaj preCejinje število Slovan- Mwyorika fetrza vem, da ni Imel nikdar smlala za delavske koristi. Od takih voditeljev ne moremo pričakovati nIČ dobrega, ker ne mislijo mostojno. Vzgled nam je John I.. tevris, ki se je v sadnjem času spravil na rudarsko orgsnl- cev. Društvo št. 447 SNPJ priredi 12. oktobre vinsko trgstev v dvorani na Pain st., o kateri ni bilo skoro ničesar slišati v časopisu. Upam, da bo na trgatvi navzočih veliko število rojakov in da bodo dali čuvajem veliko zacljo v državi Ulinois in je pri- { utv!n| frotdjA čel postopati proti ajl kot nekoč ^ M pril|Cno dobro tuktjt proti rudarski oefanlsaciji v ^^ , druibo nft „uri podla-Kansasu. Rezultat nam Je^vtem g| Je p^p^n. * u „adaljnih dobro znan.—Aaloa Mravlje. | ^ |ft uto UJ>j|m dm nt bomo imeli v tem Času nobene sUvke. Poročilo aaotapaftfca. 1 Prijatelj Plttaborgh, Pa. — Prve dni tega meseca sem Obiskal naselbino I Uetnlca uredništva. Hermlnle ln se sešel s mnogimi Gllleaple, 11!.. Louis Maurleh rojaki. Ga. Stelban je ponovila! -Naslov jugoslovanskega kon- K omen t ar j i v "Pisanem polju*', ki se tičejo amrtl In pogreba JošeU ZaverUlka, so bili pričakovani. Prišli so do b*«#dtee taki kol je Is bilo tisoče drugih pred njimi od Uodi v enakem buaiaeaau. Povedali niao nI« noveVa Stare la*i, aUrrn savijaaja in aUro demag«>-štvo se ponavlja brsa kaora in kraja. To se bo ponavljajo toliko časa, dokler bodo živeti ljudje, ki boio bunk kupovali ia goitali. Nui sedi naročnino, ga. Žagar In ga. Urbes pa sU mi postregli s okusnim koallom in večerjo. 8. oktober je bil selo prijazen dan zame. ker sem bil povsod, kamor sem prešel, lepo sprejet. Ustavil sem ae pri Smollčevl družini. Mr. Smolič si je pred kratkim zlomil nogo. kot aem le poročal v enem prejšnjem dopUu. seda i pa je prišel Iz bolnišnice k svoji družini In je Izven vsake nevar-Loati. Želim mu skorajšnjega okrevanja. Dne 7. okt. sem obiskal naselbino N. Braddoek. kjer sem dobil .več naročnin na atlke In som pridno agitlral sa nove tlane. Od tu sem se podal na LJbrary, kjer zula v Chlcagu je: Consulate General of Jugoelavla. MO N. Michigan ave., Chicago, 111. Cleveland, O., Mrs. J. T. — Dotična tekočina se v angleščini imenuje "phosphoric cod liver oil- 1 Camden. — Ladjegradniška družba American Brown-Bovori Electric korporacija je nasa nila. da inile plačo sa česurao delo. Ker je pe med deloval vest povzročila velik odpor, ki e vodil k suvkl. ee je dna« premislila. Kompanija j« potrošila velike veote denarja za na-«allstlčno propagando. Wall Street in Stock Exchange! Kako omami)iva so ta imena skoraj za vsakega 1 Za nekatere pomenjajo nekaj zlega n zlobnega, za droge nekaj spek-takularnega ali sploh nerazufo-Ivega. Vendarle splošno deft van je borze (stock exchange) borznih mešetarjev (stock jrokerf), ki so okoli Wall Stree-ta, ni nekaj, kar Je težko razumeti. Spektakularen pa je Wall Street zares. Ta ozka ulica je lična soteski sredi nebotičnikov. V sredini nebotičnikov — ob vogalu Wall in firoad Streets, stoji Borza (Stock Exchange). Recimo, da deset minut pred deseto uro zjutraj vstopate v borzno poslopje in ee podaste v gale rijo za obiskovalce. Pred vami ;ie velikanska, pravokotna dvorana z o bočnim stropom, ena izmed največjih dvoran v Ameri-d. Na koncu Je neštevilo telefonskih kolib, koder prihajajo zaporedoma naročila za prodajo ali nakup delnic ali obveznic. Nekoliko tisoč ljudi, mešetarji n borzni uradniki, gnetejo se semtertja, sprejemajo naročila se zbirajo v malih skupinah okoli te stojnice, kjer se navadno trgujejo gotove delnice. Ves ta čas samoten človek sedi v mali galeriji z uro in z novcem pred seboj. V svojem stolpiču Izgleda kot kak mohame danski duhovnik, ki se priprav-ja poklicati vernike k molitvi. Točno ob 10. uri udari na zvonec n iz dvorane zadoni grom raz burjenih glasov. Kupovanje in prodajanje tega dne je začelo. Borza nI nič drugega kot tržni semenj. Bistveno ni nič različen od raznih semnjev na deželi tukaj ali v starem kraju. Le da blago, ki se tu prodaja so delnice (stocks) in obveznice (bonds). Kaj je pravzaprav "stock" iti "bond"? "Bond" ali obveznica je zadolžnica, s kstero neko pod jetje obljublja, da bo plačalo določeno vsoto denarja ob določenem roku z obrestmi ob gotovih presledkih. Obveznica utegne biti zajamčena po hipoteki (mortgage) all pa utegne biti zadolžnica brez posebnega jamstva. ''Stock" ali delnica pa jc delež na glavnici kakega podjetja in vpravičuje imejitelja do deleža na dobičku dotične družbe, potem ko so bile poravnane vse druge obveze. Ker je "bond" zadolžnica, po-menja, da imejitelj bonda (bondholder) je upnik. Ako družba, ki je Izdala obveznice, propade, morajo obveznice biti plačane popolnoma, predno delničarji (stockholder) dobijo en cent. Obresti na obveznicah treba plačati najprej, predno se sme ksj plačati delničarjem. Na drugi strani, obveznica ne vpravičuje imejitelja do ničesar več, kot kar mu je zajamčeno v pismeni obveznici. Delničar pa, ki je solastnik družbe v razmerju svojih delnic, Je vpravičen do vsa kega izrednega dobička, ki ga družba utegne imeti. Zato je cena delnic mnogo bolj nestalna, nego ona obveznic. Ako na pri mer je United States Steel Cor poration navadno plačevala Aest dolarjev za vsako delnico in se naenkrat poroča iz dobrih virov, da bo sedaj plačala sedem dolarjev, je jasno, da bo cena teh delnic poskočila. ■Trg za obveznice zavzema le majhen del borzne dvorane. Ker se cena obveznic večinoma malo menja in te zato tvorijo, kot se pravi, konservativno investicijo, ne obračajo na se pozornoet občinstva, ki hoče špekulirati. ■ Kako pa sploh nastanejo delnice (stocks), bo nekdo vprašal? Dandanes večina podjetij si za gotovi potrebno glavnico potom Izdaje delnic. Delnice novega podjetja so vedno spekulativn*.-. Prav mogoče Je. da nove podjetje ne bo uspelo, In delničarji ia gubijo vea vloženi denar. Predno se kaka delnica pri pusti k trgovanju ns newyorftki borzi, se vodi natančna prelaka va. Vodstvo podjetja se mors obvezati podajati redna poročila o svojem poslovanju. Kdor pa kupuje delnice, ki niso vpisani (listed) na glavni newyoršk boni (Stock Exchange), morajo biti Jako previdni. Nekstere zanesljive družbe nimajo svojih delnic 1 leti ranih na nikaki bor *i. ali mnoge družbe, ki proda jejo ndistirane delnice, so take, da bi točna preiskava obelodanila težke grehe. Švindlerjev z delnicami nikdar ne manjka in oni so poln! zlstih obljub. Ali povrnimo se na borzo. VI majhni skupini nahajajo se mešetarji (brokerji), ki prodajajo In kupujejo, recimo, ABC delnice. Nekateri mešetarji ponujajo delnice na prodaj za 93. nekateri mešetarji bi radi kupili za »2. Končno se dva mešetarja domenita, recimo, za 92 in pol. Eden zavikne "take it" (Vzemi ga) in kupčija je gotova. Sedaj je stvar mešetarskih tvrdk (brokerage house), ki jih ta dva zastopata, da uredijo potrebno glede plačila in izročitve delnic. Kako se to izvnši, je stvar knjiK<. vodstva in "clearing houses" in ne zanima ndvadnega človeka. Večina brokerjev v borzni dvorani (exchange floor) ao ea-stopniki velikih borznih tvrdk, ki sprejemajo naročila iz vseh krajev in koncev dežele. Sedaj je 1375 brokerjev, vpravičenih trgovati na newyorški borzi. Ta pravica stane dandanes približno kakih $600,000. O takem bro-kerju se pravi, da iipa "sedež" ,t) v borzi, dasi ima bore malo časa "sedeti". Visoka cena "sedeža" na borzi je odvisna od okolščine, ker trgovanje in zato provizije (commission) mešetarjev so se jako pomnožile v zadnjih letih. Provizijo treba seveda plačati za vsako mešetar-jenje, naj bodi prodaja ali nakup. Nikdo ni pripuščen kot borzni mešetar brez stroge preiskave njegovega značaja s strani posebnega odbora. Resnica je, da se je jako redko zgodilo, da so bili borzni mešetarji najdeni krivi nepoštenega trgovanja v borzi. Stock Exchange je dandanes predmet zanimanja milijonov ljudi v Združenih državah in sosednih deželah. Bogataši niso več edini, ki čitajo borzna poro-^ čila. Ck>vek dostikrat sliši pisarje, delavce in farmarje razpravljati o borznem trgu. Nekateri izmed teh so taki, ki so kupili delnice ali obveznice za investicijo in jih držijo pri sebi. Drugi pa so spekulantje, ki igra-| jo na borzi, ki so kupili delnice "on margin" (proti malemu plačilu, ki zavaruje brokerja p mogočnim padom cene) ali pa Ui so prodali "short" v nadi hitrih dobičkov. Recimo, da je današnja cena nekih delnic oziroma, kakor se pravi, da kvoti-rajo 120. t4Margin" je seveda različen po stalnosti dotičnih delnic, sli recimo da znaša 10%. Špekulant položi pri broker ju $12 za vsako delnico, in broker si za ostale zagotovi posojilo od banke (call loan) ter mu kupi delnice za njegov račun. Recimo, da dotičnik na tak način kupi 100 teh delnic — torej v papirnati vrednosti $12,000 — proti plsčilu "marglna" $1200. Ako za nekoliko časa delnice gredo gor, recimo, za 5 točk, je špekulant zaslužil $600, od česar tre-bn seveda odbiti provizije brokerja. Ali razlika utegne biti seveda še večja in dobiček temu primeren. Ali ako je slabo špekuliral in cena pade, tedaj broker zahteva od njega nadaljno pokritje (covering), kajti drugače proda delnice in špekulant zgubi. Ta človek je igral z tipom na višjo ceno, ali so tudi spekulantje na nižjo ceno. Ti so zlasti oni, ki prodajejo "short". Prodajcjo namreč nekaj, kar še nimajo. Tak špekulant misli, da bo delnica za nekoliko padla, zato prodaje ob današnji ceni, misleč, da bo jutri ali pojutršnjem kupil to delnico bolj po ceni in jo izročil kupcu. Ako pa cena raste, on je seveds na zgubi. Kakor se vidi, je to navadna igra, pri kateri se napravljajo velikanski dobički in ogromne zgu-be. Za male ljudi in one. ki se o teh stvsreh ne rasumejo. igra na borzi ni, kajti na sadnje bodo vedno na zgubi. Drugačna je stvar s pravilnimi investicijami, ko človek, ki premore, kupi delnice in obveznice proti polnemu plačilu In jih drži, ali pa proda, ko je trg dober zato. Ali o tem kedaj prihodnjič. Da *f povrnemo k borzi. Prodajanje ln kupovanje traja od deeotlh zjutraj do treh popoldne. Iz dvorane ae dviga sUlen, šum kot valovi ob pečinah, fupe-tam se začuje poseben vik. R> porter ji v uniformi ee vijojo ftkozl množico In pezno prisluškujejo. Vaaka kupčij« M hJtro (Deliš ae 8. streaL) Obris razvojne zgodovine človeštva Ista rimska kultura je s slovanskim munizmom ustvarila grško cerkev, kortipn. mis med rimskim individualizmom in gerrnaa. skim komunizmom je pa ustvaril krAča^ germansko svetovno naziranje in fevdalno* (Nato opisuje Kautsky boj med riH cerkvijo in raznimi narodi, razredne boje vB dnjem veku, potem pa preide na novo vino kapitalizma.) Kapital! Pojav, kakor ga doslej še bTU lo. Kapitalisti tvorijo posebni človeški razrei ne da bi bili kako posebno pleme, kakor « videli doslej. Vsi drugi razredi so imeli v, komunistične tradicije; kapitalist pa je n I in vlada samo z individualizmom. Ni znS s svojo močjo niti s svojo višjo kulturo, tfl| s svojo posestjo, to se pravi, njegova moč rasi s propadanjem drugim članov njegovega riv reda. Zato nikjer ne najdemo tako močnih dividualističnih instinktov kakor pri kapitai stih. Niso zmagali s svojo močjo, temveii slabostjo drugih. Zadolžitev držav in -plen. stva jim je podvrgla oboje, beda kmečkega sf*. nu jim je dala mezdne delavce. Kot nosi|| individualizma buržuazlja krepi vojaško mJ narhijo. Švicarska kmečka republika ni nobni protidokaz.... Francija je republika le zato, fo so tu trije pretendenti na prestol. Buržoazijt ni nikdar stremela po republiki, temveč vednij le po tem, da monarhijo napravi za svoje oro> dje. Po tem je stremela vedno na miren, t* konit način, ker radi svoje IndlvidualiatitM narave ne vzdrži fizičnega boja za obstanek Kjer je bil tak boj potreben, tO je, kjer je bili drugi — proletarci. V Angliji med revoluo jo poljedelski, v Franciji mestni proletarci.| S proletariatom se pojavlja nov igral« na odru. Zanj je prav tako težko najti nekaj podobnega kakor za kapital. V antičnem m tu so sicer tudi bili bogati in revni. Toda ret ni so bili le propadli posestniki, niso bili m beni delavci. Da niao mogli nikdar napravil posrečene revolucije, da sploh niso hoteli sod alne revolucije, temveč samo obnovo prejšnji ga stanja, je naravno. S temi ni primerjat modernega mezdnega delavca, tudi ne sužnji Mezdni delavec ne pripada nižji rasi, kakor j antični suženj vedno bil. Sedanja kot vsaka individualistična drui ba mora propasti radi nazadovanja prebiva stvg in radi nesposobnosti za boj za obstanel Vprašanje je samo v tem, a čim nadomestiti I družbo. Ali naj neko drugo ljudsko plen prevzame in dalje ratvija njene pridobitve! Nobenega ni, ki bi bil sposoben za to. D lavski razred edini ima sposobnosti za to. V kateri smeri pa bo delavski razred dal •razvijal to družbo? To smer predpisuje d lavskemu razredu boj za obstanek. Bojt i obstanek delavskega razreda se ne da vodi z orožjem posesti ali višje kulture, temveč t \ žično premočjo, s strnjenostjo množic. B za obstanek proletariata se da voditi le i or| nizacijaipii ki iftepe njegove komunistične n gibe, ki sicer sploh niso pri spodnjih plast tako oslabljeni kakor pri višjih. Izkušnja u da so vsa individualistična pomožna sredat delavskega razreda spodletels, dočim so neir šljivs vsa sredstva, ki jačijo komunistične 1 stinkte. Predvsem strokovne orgsnizacije. S le ko bodo komunistični nagibi nad vse moči more delavski rszred zmagati. (KoomI mmamtmmmmmmmm KONČNA USODA FILMOV. v - ' Film je zabaval ali ganil na milijone i dalcev; ko je obrabljen in nesposoben zs pi jekcijo, začenja nov poklic. Na kemičen nsi ga pretvorijo v žolčssto snov, iz kstere i«W jejo raznovrstne predmete, oeobito glsvnil podkitnike, oboje pri ročnih torbicah, gumi Mnogo celuloidnih izdelkov izhaja iz filmov, katerim so drle žtevilne procesije radovedi žev. V tej obliki se torej vračajo med občin* njegovi najmilši igralci. i Ameriško &v\jenje io. Tekoča loč. Detektiva Roche In Burke sts imels nsi da preiščeta stanovanje nekega tujerodca, se piše Leo Dibecckio. Zatožen je bil, da I ha in prodaja pivo v svojem stanovsnju v d gem nadstropju hiše v North Racine ulici. Bilo je sitno delo. Detektiva sU prit buhala v sUnovanJe okoli treh popoMn« veliki kuhinji je močno dišalo, po pij«^ Pijače ni bik» nikjer. Na mizi šo bili prt kozarci in okoli mize je sedelo sedem sli o« oseb. Vsi so se muzali, le detektiva sU P» kašo. "Kje je pivo?" je bilo trdo vprašsi Vse glsve so se odmsjale. "No pivo." Ge Vse kote sta pretaknila, vse luknje, vse poe In vse omare in vse sobe; še pod posteljo pogledala In blazino potresla. Nič. nikjer i Bil pa je močan duh po pivu. Kak je to vn Iščeta in iščeta, iščeta in iščeta Medtem se je zmračilo, detektiva P> nista obupala. Celih pet ur sta Ukais redimo luč," je rekel Burke ves moker naredimo." je pritnlil Roche in si obrisi P^j čelo. Rurke obrne pllnovko —' ln iz ' privre pivo z močnim curkom, ki bri*f» mizo v kuhinji. Aha! Detektiva bri na*w U posodo in Izteklo je pet galon. Cev a novke je drtaia med stenami tri nsd*tro visoko v podstrešje in tam je bil sad* priprava za varjenje. "Sto dolarjev T je dejal drugi« SOBOTA, 12. OKTOBRA. jfiMkàv g Vesti iz Jugoslavije "PiM kil HWisiH sirt" Zdravnik-aamoak v Bosni. Mnogo padjentov. Čudni re- V EST! IZ SLOVKNUE. 100 Din. Tako »o v dveh dneh dvignili na raznih uradih do 20.-000 Din. Ko je prišel nekdo teh na poštni urad v Pragerskera se je hotela uradnica telefonično prepričati o pravilnosti vlog. Med tem pa je dotičnl s knjižico vred pobegnil iz urada. S tem je bil podan sum. Javili s6 v Maribor, kjer so uvedli preiskavo, ki je nekaj krivcev ie izsledila. Baje so imeli ti goljufi zveze tudi z inozemstvom, kjer so se vršile pred kratkim slične goljufije, le da jim niso prišli na sled. Oškodovana je poštna hranilnica, kakor tudi uradniki, ki so izplačevali na napačno vpisane vloge. Oblasti zasledujejo krivce in jih bodo v kratkem imeli vse pod ključem. Okrvavljen balon padel na tla. ^ Zagreb, 27. sept. 1929. Pred nekaj dnevi je v okolici hrvatske vasi Ivanci strmoglavil na tla neki balon. Ko so prihiteli vaščanl, so našli prazen balon, ki pa je bil znotraj v košari okrvavljen. Oblasti so dognale, da je balon francoski ter so o tem sporočile francoskemu konzulu v Zagrebu. Domneva se, da je balon gotovo eden izmed onih, ki so v soboto 21. imeli v St. Clonyju zra-koplovske tekme. Vsi udeleženci teh tekem so se vrnili, le pilot Logges se nI bil vrnil. Izginil je brez sledu. Domnevajo, da je ta balon na Hrvatskem gotovo balon pilota Loggesa. Logges sam se je gotovo med potoma ponesrečil in padel na tla, zakaj balon je bil — kot rečeno — prazen. * A to se le domneva. Poročajo tudi, da je izginil v Franciji še eden pilot, neki polkovnik Nau-re, ki se doslej tudi še ni vr- ' (izvirno.) Ljubljana, 26. sept 1929. Ogenj požrl imetje. ¿¡je v četrtek blizu poldneva .¿do goreti stanovanje Antona Jetela (Goriča vas).Srečen alu-, je hotel, da se je troje maj-nih otrok rešilo nevarnosti s em ds so se pravočasno uma-Lfli iz stanovanja. Matere-ni bi-, doma; šla je kakih «0 minut •šač pomagat sosedi koni» Malt Oie ps se je vračal iz noce-i« domov ter je spotoma še o-ogenj. Začel je klicati Oju-i v Dolenji vasi, češ, da nekje ori Ko je reveš sam hitel po-»gat, je tele opazil, ko se je bij ribliial, da gori prav njegova ¡¿a. Kako jo konjih, ki so zdirjali. Tako je rlak zadel le v zadnji konec vois in ga zdrobil. Izid je bil torej lokaj srečen. Drugi slučaj pa se je končal laravnost smešno. Med postaja-na Lipovec in Ribnico*je pri va-i Otavce prehod čez železnico, «o je tamkaj pripeljal kočevski lak, so prišli po cesti trije pl-anci. Korajžni kakor so bili, so »Mi izzivati vlak z "Auf biks"->m Kričali so ns vlak in mu Žu-rsli « pestmi. Eden izmed njih » je bil korajien bolj mimo o-*h ostalih. Zagnal se je proti oknmotivi ter udaril z golo roko » njej. Zaušnico ji jê dal. A lokomotiva mu je ni ostala dolina. s"nila ga je tako močno, da je Njani revež obležal nezavesten v i»rku. Strojevodja je vlak usta-^ nezavestnega so dvignil! v sluftbeni voz ter' odpeljali proti Ribnici dalje. J Tamkaj ho ga naložili na'nosi-» ter odnesli proti bolnici. Spo-a Pa je možakar na nosilih «Pri odi, »poznal položaj, skočil »nosil ter jo ubral proti gozdu, jwnal je, ds bi bilo treba plahti, pa se je naenkrat atrez-J" - tudi klofuta lokomotive je «tanu pripomogla — ter polnil. ijudje i0 ||neIi ob|k> ^ » tem slučajem. 1 ' • m„ poAl no-hranilnih knjiiic. •Maribor, 26. sept. 1929. I V Mariboru so odkriU obsežno WJufijo „ poštno-hrsnilnimi «J'tnicami. V Zagrebu sosepo-5"v,h « lementi, ki so vloši hŽiT0 iMt«vljene knjltice po E «In. Na teh knjižicah ao po-zapi»ovali razne vpis-W Vl"**. ponarejevall podpi-,n r»o*tne žige tako spretno, Q ^raikaUri poštni uradi ■ v mariborski oblasti |z-Prmašalcem teh knjižic ik-,ua"** kakor P* jlb je do-dejanska vložil. Teh golju- <*> krdelo, ki ao kar 3TwZ uridt nt k«»- l, ;^1»« "«Je vsot« denar lojnih müJe Ma m vsako kvečjemu po čigar je bil padli balon. Sklepa se, da je veter oz. vihar odgnal balon zelo visoko in daleč. Pri tem j^tfilotu nedostaja-lo kisika, radi česar mu Je kri šalila usta in nos. Od tega je tudi balon okrvavljen. Kaaneje je kje nezavestčn padel na tla. Kje, je neznano. SIcer poročajo, da so videli kmetje balon blizu Ptuja kakor tudi blizu Rogaške Slatine in da so videli, da je v košari nekdo, ki maha %a pomoč. Prav tako so ga še v nedeljo zjutraj v bližini hrvatskega ozemlja videli v košari, mahajočega na pomoč. Če so te vesti — ki še niso preiskane — resnične, potem je gotovo, da je padel pilot balona nekje na jugoslovanskem ozemlju. Zato so oblasti s pomočjo vojske preiskali okolico Ivancev in iskale truplo, a se jim doslej nI posrečilo, da bi ga našli. Prav tako so preglede» vse gozdove, zlasti po drevju. Preiskava se nadaljuje in francoski konzulst se je vladi SHS ie zahvalil za požrtvovalnost v preiskavi te nesreče. [ Kup človeških kosti. Bled, 26. sept. 1926. Leta 1925 je pastir Anton PI-ber iz Mlina pri Bledu služil pri Oblakovih ter pasel živino na planini Kupljenik. Ko so ga nekega dne šli obiskat domači, ga niso našli na planini. Iskali so sledove zs njim, s je bilo vse za-man. Niso ga našli niti tedaj niti kasneje in udall so se v domnevo, da se je fant ponesrečil Bržkone je strmoglavil v kak prepad. | 28. septembre letos pa je neki voznik iz Železnikov iskal po Oblakovi planini primerno pot za vožnjo. Pri tem je naletel na kup človeških kosti. Voznik je sklical ljudi In jim pokasal grozno najdlK). Po dolgem ugibanju ao ugotovili, da so kosti zemeljski ostanki pred 4 leti Izginolegs pastirja Plbrs. Obleke je bila od dežja vsa izprana. V obleki se je še nahajala zarjavela ura in listnica z več bankovci po 10 Din. Bankovci ps so vsi strohneli. Klobuk s trskom je še dobro oh rs njen. Dsnss so ga prepeljali v dolino In Jutri do-poldne bo pogreb na Bledu. Nesrečni pastir Je bržkone strmoglavil preko pečine ter se ubil. aifesplasiji ^ rudnika RisaJ jI ao Izgubili avoje življenje sledeči slovenski rudarji: C.aAiMr K opri vlek, rudsrskl paznik Iz Lok pri Zagorju, rojen 1. januarja 1S92. Zapušča ženo Marijo in troje otrok. Ubilo ga je v rudniku. — Josip Orlica, rudar, rojen 26. marca 1897 v Gornji Laknici pri Krškem. Neošenjen, ubilo ga je v rudniku. — Tretja žrtev je bil Matias Koenig, rojen 1880 v Oberštajnu pri Kočevju. Umrl je v bolnici za poškodbami, ki jih je dobil v rudniku *a Časa eksplozije. Po nesreči je Živel le en dan. Zapušča 4eno in dva otroka. — Četrti ae je no ponesrečil Ivan Perš rojen 1901 v Lucovcih ski SobOti. Neoženjen. — Peta žrtev je bil Franc Beja, rudirski pomožni kopač, rojen septembra 1906 v Selcah v litijskem okraju. Neoženjen. Vseh pet Slovencev so skupno ostalima dvema smrtnima žrtvama pokopali na mestnem pokopališču v /uječarju. žrtve dela . . . Resnična humoreska. Beograd, 26. sept. 1929. Da so Srbi mnogi nepismeni, je znano. Tudi ni nič čudnega, aaj ao vsa zadnja leta potrošili za vojno. Od nekdaj še, od začetka tega atoletja so se vodile balkanske vojne, v katerih je Srbija sodelovala. Jasno, da je to o-viralo mirem potek izobraževalnega dela in da se kultura pri njih ni mogla razvijati. Saj so še danes vodilni Srbi mnenja, da je bila v zgodovini srbskega naroda mnogo bolj važna puška, kakor pa kultura. Tako je v Jugoslaviji baš Srbija pokrajina z največjim odstotkom analfabe-tov. Od sto ljudi jih zna pogosto kvečjemu troje pisati in brati za silo. Zategadelj je povsem mogoč sledeč razgovor pred sodnikom : Pride kmetica iz "ljudstva" pred sodnika. Med njima is razvije aiedeči razgovor: Sodnik: "Podpišite ae tu." Priimek in ime? Da. Dekliški priimek? • Če ste dekle, seveda. Nisem. Potem zapišite priimek svojega moža. Ga nimam. »V» ' Kako to? Vdova sem. Torej je vaš mož preminil? Ne, umrl je. Vseeno, napišite možev priimek. Midva nisva bila poročena. Nista? Potem zapišite seveda svoj dekliški priimek, za vraga. Kaj me ne razumete? Razumem vas še, ampak pisati ne znam! — Tako bi se bil prav lahko vršil razgovor sodnika in ienske. NIČ ne de, da se je prav za prav tO pripetilo v Franciji — kot pripoveduje pisatelj Tristan Bernard. Lahko bi se bil pripetil tudi kje v južni Srbiji. Spet želesniAka nesrsčs. Ljubljana, 28. sept. 1929. Poročsli smo o smrtni neareči Železničarja v Lazah, že latega dne pa se je pripetila nova železniška nesreča v bližini Ljubljane, v Hradeckega vaai 28-letni Adolf Hudnlk lz Hradeckega vaal je delal kot plaar-niški pomočnik pri južni železnici v LJubljani. Vračal ae je zvečer domov po progi proti Hradeckega vasi, pa ga je tovorni vlak vrgel ob tla ter mu razmesaril roko prav do ramen. Dobil Je bržkone tudi hude notranje poškodbe. Ob 11. zvečer ga je našel železniški čuvaj Pavlica; obvestil je brž reševalno postajo, prihitel Je reševalni avto, ki je odpeljal Hudnika v bolnico. V bolnici ao Hudnika takoj o-ptrirali. Prestal je operacijo dobro. a bržkone Je bil Izgubil preveč krvi. zakaj že zjutraj ob 6. uri umrl. Komisija ai je ogledala mesto nesreče Kolikor lahko sklepsjo. je Hudnlks oplszlls kska loko-motiva ali pa večerni tovorni vlak. PROSVETX (Od našega ljubljanskega poročevalca). Koncem septembra 1929. Redkokdaj zaide Slovenec na potovanju v Bosno. Povečini le tedaj, kadar je namenjen v Dal-acljo, pa je vzel progo preko Boane. Pa potuješ a vlakom preko bo-senske pokrajine. Ozkotirna Železnica z majhnimi vagoni, ki aunkovito polže po tračnicah, te vodi po dolini bpaanskih umazanih rek, na griču štoje koče muslimanov, na polju delajo kftie-tice, obraze imajo zastrte kot jim pač veleva vara — voziš se in ti je tako slino dolgočasno. Le če se spustiš v pogovor s ljudmi, ki se vozijo s tabo v vagonu, ?reženeš čas. In spoznaš, da ao ljudje zgovorni, prijazni ln da I-majo spoštovanje pred tujci. Pa se vosiš proti malemu kri» žišču Čapllna. In če slučajno o-meniš v vagonu ime majhne her-cegoVske vasice LjubuŠka, takoj te kdo izmed sopotnikov vpraša radovedno In plaho: "Ali greste tudi vi k Sadiko-viču?" In napletejo vam cele zgodbe o tem čudovitem človeku Sadiko-viču, kakršnih je — po njihovem mnenju — malo na svetu. Vsi ti sopotniki so povečini bivši "pacl-jenti ljudskega sdravnika" Sadika Sadikoviča ia Ljubuškega. Takoj ae raaplete pogovor o njem, o njegovem zdravljenju, njegovi spretnosti in uspehih njegovih receptov. Vas, ki je rsdl njega ošlvela. Mala vasica Ljiibuški a tri ln pol tiaoč prebivalci leži nekje bogu za hrbtom. Nihče ne bi vedel zanjo in malokaterš tuja noga bi stopila na njene oeate ln atsos, da ne bi bilo v tej vaaici čudodelnega Sadika Sadikoviča. A ker i-ma Sadika, ima tudi lsp promet avtomobilov ln tujcev. It vaah krajev Jugoslavije prihajajo bolniki k nJemu po nasvete, a dogodilo ae je crfo, da je prišel nakdo Iz inozemstva iakai nasvetov k temu preprostemu Sadlku. Sadik ordinlrs — če lshko tako rečsmo d* v neki mali "lufa-ni" kar pomeni po naše kavarna, a je prav «a prav tudi gostilna, krčma. V taj kafani kar težko najdejo dovolj prostora val bolniki, ki dan za dnem prihajajo k njemu. Vendar mirno čakajo, da pridejo na vrsto, z vsem spoštovanjem glsdsjo v Sadika In po-alušajo njegove beasds kot edino zveličavno resnico. A on je kaj preprost a avojo diagnozo. Vsakega bobtiks prime za desno podlehtnlco, tajInstveno pove dl sgnoso, prepiše trave in biljke za zdravilo, določs dijeto in način ftivljsnja. Pacijent odhsja zadovoljen ali potrt, kakor Jim js pač povedal Sadik svoje rnnsajaH njihovi bolezni. Besedam njegovim pa a vato verujejo. Trava In nssvstl Ssdikovič je okrofal, napita-no-rejen, siv stsrec v bossnsko-musllmanski obleki. Za čas poslovanja sedi mimo ns stolu ln mirno govori ter ugotavlja bolezen pacientovo. Poleg nJega sedi Hm rt na ksaa. V Radomljah js umri Ivsn Potokar, posestnik.— Umri je v mariborski bolnici 49 letni bivši kurjač Ivan Korošec Iz Radvanja. — V Litiji Je s mrl po kratki težki bolezni Bori« Ka-škarov. — Y Ljubljani je Ugrabila smrt Riharda Trpina, strojevodje v pok. — V Ljubljani Je preminul Ivsn Zsrki, trgovse In posestnik. fsnt, ki piše po nsrekovsnju "T*, cepte" in odprsvtjs paclj« "ljudsko apoteko", kjef si lahko vred. Ce ne ozdraviš — glej, glavo avojo dam r In človek, ki ima 80 let mora jesti 60 dni po tri fcitrone a o-lupki vred, da ozdravi n. pr. srčno napako ali kaj podobnega. Seveda, Sadik predpiše poleg tega še dijeto. Sadik ia njegove zdravljenje. Sadik je začel s svojim zdravljenjem še davno. Pravijo, da se je učil ia turških in arsbsklh knjig. Tisočem ljudem je še otipal roko in — a čaaoma je postal tudi dober psiholog. Njegovo adrav-jenje — če lahko tako imenujo» mo — je podobno metodi onih adravnikov, ki priporočajo bolnikom, da govore vedno sami zase: "Čutim, kako aem od dne do dne boljši s svojim adrsvjem". Ssdikovič jim sloer daje medicine, a v glavnem jih adravi s njihovo vero v ozdravitev. Sadiko-vič jim a vao vero trdi, da bodo oadravili, in celo pravi: če ne osdraviš, dsm avojo glavo i. t d. <— Vas to ao aama sredstva, da vlije bolniku vero, da bo ozdravil. Je to neka vrste sugestija, ki vsaj msnjše bolezni sigurno osdrsvl. Saj je anano; bolj ko >olnik toši in stoka, bolj ae počuti bolnega. Kri štlrMeostih srak. * Za bolnike, ki jih smatra nso-zdravljlvo bolnim, ima Sadik posebne recepte. Predpiše jim enostavno stvari, ki jih je nemogoča zvršiti v celem šivi jen ju. Ce pa se komu ismsd pscijentov posre-¡1, da iavršl navodilo, potem nI teško, izmisliti al nov recept, da ae zabava a njim. ■fako je n. pr. predpiaal Sadik Sadflrovič nekomu nearečniku, da mora popiti kri štiridesetih arak, n bo ozdravel. Včaal človek akoai vae svoja življenje ne vidi. štiridesetih srak, a poleg tega je ara-ko tudi teško ujstl, A mora jo ujeti, ns ustrsliti, ker bi pri tem še iscubila araka nekoliko krvi. 2ivih štirideset mora ujeti, pa Jim potem 1 spiti vao kri. To je akoro povsem nemogoče. Pa naj ai bo «e kakorkoli a Sa-dikovlm zdravljenjem — eno js gotovo: paclj en tov In oblakov I-ma vedno dovolj. Domači Ia vaal ali ia bMšnjih vaal mu aavsda ne zaupajo In ne prihajajo k nJemu, a tem več Jih prihaja Ia ftotra-njosti države. Nema prohpeta in patria — nihče na mora biti do-ms prerok. Konkurent In naslednik. Zadnje čaae se pojavlja Sadi-kov konkurent In bodoči naslednik Muharem Sadlkovlč, njegov sorodnik. Fant Ima 24 let In ima za sabo pet razredov gimnazijo, stopil Je v podoficlrako šolo ln jo spet opuatil ter aa posvetil lažl-zdravnlštvu. Študiral je tUdI pri nam<• m Sadlku ln ga v mnogem kopira. Zdaj Izvršuj* avojo "prakso" na potovanjih po Dalmaciji, kjer uspeva. Zakaj Sadik Ima Že mnogo padjentov It Dalmacije manj. Utegne ps poatatl ti Mu haren šo bolj premeten od Sadiki. Saj menda nI taatonj atudl-ral gimnazijo. J*gat bo na vse pretege ln uapeh mu js zajam-fon. Takih "čudežnih ljudi" Imajo na Jugu še mnogo. Ljudje ao bolj praznoverni ln radi verjamejo v take stvari In tajne moči. Kdor pa Je premeten, al kuje Iz tega denar. pse i Kdo nskupi vsa zdrsvils, ki mu Jfti Je bil predpisal Sadik. Ssdik Ims i»o-Isg sebe nabiralne btoke raznih humanitarnih društev, ksterlm ijent če želi lshko ksj dsruje dor pa nima — nič za to. Ssdik "ordinira" ln "zdrsvl" brezplsf no. Na videz, kaj ps. Zakaj brez dvoma zasluži s tem mnogo Vsak mu gotovo ds ksj, ps bodisi ti vils, ki mu Jih prineso kilometre daleč, ali ps ds mu plačajo v denarju. Tiste bloke Ima Is za prevaro. |n mogoče mu ta društva plačajo tudi provizijo. Vae-kskor ss možičku izplača, sicer ne bi tako vneto vršil avojo "zdravniško prskso", Ssm pregled gsdikov je eno-staven. Ko otlplje desno podlehtnlco, pogleda bolniku v oči, Iz-prsšs gs o življenju sploh, nakar mu mirno pove tsko aH tako. Pscljent, kl je prišel k njemu polnim zsupsnjem in z vso vsro, ds gs Ssdik osdravf na vsak način—gleda V Sadika 1n ae pokoriva vsemu In Sadik govori krepko, seka besede In pove: "Razumeš, dragi moj, kolikor lat imaš, dvakrat toliko dni pojej vsak daa po tri citrons a olupki Slovlinki Narodna re urrnTTirrrnnr ÎSOT v ártivi aa»T-ai Se. Av*. Chita««, IOlaoAi J GLAVNI ODBOR S.N.P.J. 11 UPRAVNI OD8KK: VINCENT CATNKAR, predsednik.....1657 8. LawndaU Ays., Chicago, 111. PRED A. VIDRI, gl. tajnik.........»7 8. Uwndate Ave., Chicas®. IU. •LAB NOVAK, tajnik )>ol. ešddka....9aST 8. Lswndak Ave.. Chicago, 111. JOHN VOGMCH, *L Wafajalk.......86ST 8. Uwndalc Ave., Chicago, HI P1UP OOD1NA, upmviuU glasila....SWT 8. Lawndalc Ave- Chicago III IOHN 110LEK, urednik glasil«.......1887 g. Lawndalc Ave., Chicago, 111. ODBORNIKI ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik, H9 Rucaell Ave., jVknctown, Ps. DONALD J. tOTRlOH. drugI podprod«., 1U37 8. Trumbull Ave., Ckicsgo, 111. IOIKN J. EAVERTNIK, gl. sdrsvnik........87M W. Mth St, Chicago, 111. GOSPODARSKI ODSEK: PRANK AUOSH, predsednik......,...8114 is. Orewford Ave., Chicago, IU. JOHN OUP.....................94M Bo. Cllftea Peek Ave* OMeaga, III JOSEPH 8I8KOVICH................1808 E. T4th Street, Glcvsiead» OMo. POROTNI 01 MRK t JOHN GOUfiKK, p rod tednik.........,«...414 W. Hay St., BprtitffteM. DL ANTON BylAR«....................,.«,.....«... .Boa 87, Asma, Kane. JOHN TRČKU..................................Box 887, Btrdksne, Pa. PRANK PODBOJ..».»».»..,,..«.*«..• ...........Boa 81, Park Hill, Ps. PRANCES BAKOVSEK.................1018 Adaac St., No. Chicago, IU. OKBOtNl ZASTOPNIK 11 GEORGE 8MREKAR, prvo okroljo.......187 Main Ave., W. Alleslppa, Pa. Clevelaad, Ohio. IOHN LOKAR JR., dnigo okroljo......... PRANK LEKfiA, trotje okroljo............P. a Bos 884, Mulberry, Kaas. PRANK KLUN. «etrto okroljo...................Box 888, Chlshohn, Mian. PRANK KLOPClC, peto okroljo......Rt 4, Box M, Clc Blum, Wash. NADSOBNI ODBRKi PRANK ZAITZ, predaiHlnlk,................8888 W. 18th Bt., Chicago, III ALBERT HRAflT......................888 8. Pierce St., Milwaukee, Wti. MICHAEL WiESHE ■ ■ ............. .810 Madisea Ave., N» B., Pittsburgh, Pa. pmSmm e ihMlMi eSMtoSH. IS Sálele v «i VSA PISMA. M w eeaelojo ee »mto el. uKiiSea«, eej et ettfcr?? m vas naSASNSI MSItN« tm eivoti M tt U4*h Sk sw>ai titSn is Vi® méafii |||ijiii n ksluttiM BŠJ M ptUlji^t MI % ^i® f s f^HiHf ü INI * ak «i •kmim ÏTZZZÏ -VaSvnA.*"4 RAZNJE VB8TI Mandlnov podpornik deportiran. Washln|ton.-Predisdnlk »i-oaragva Moncada ja ukazal da-portlratl Sandlnovega pripadnika DeSelva na podlagi, da^e koval načrte za prevrat. DeSelva Ja na pretakllh kongrealh Pan-ameriške federacije aaatopal da-lavatvo la Nlcaragve in v zadnji revoluciji Ja odprto almpatl-zlral 8 Sandlnovlm uporom proti ameriškemu Impsriallsmu, Z njim vred sta bila deportirana Še dva delavaka voditelja» kakor tudi dva rsakclonarca. Moncado, ki Js bil kandidat liberalnega elementa pri aadnjlh volitvah, ki ao šs vršile pod asn-co bajonetov ameriških pomorščakov, očivldno namerava napraviti Is Nlcaragve čhn varnaj-provinco aa ameriška Impo-rlsliste. Gsasalogija. — Ksk nadut plemič ae rad baba a avojimi predniki. Prednike Imsm pa tudi Jaz, prsproat plebejec. Moj praprs-ded Ja imel tudi očsta, dede, prs-prsdeda Itd. To sega v magleno dobo pradavnine. Malokdo pa si more misliti, kaliko predhodnikov bi se dslo našteti io4ovnlku To vprašanje razglablja francoski matematik Evgen~ Moutoci, zdravniški list Preaee pa objavlja njegove Izsledke, ob katerih ae Človeku kar v glavi vrti. Ta učenjak namreč ugotavlja, da pri 11. rodu število poadlnče-vih prednikov znaša 4J9|»099.-J22-600. Ce si šs tako žlahten, nikdar noben rodoslovss ne bo mo \Sdognati naslov. Junaštev in dogodivščin, ki pritičejo tvojim prednikom. Nekaj pa oevetluki" ta omotične številke. RasmišlJu joč o telesnih Ia nrsvnlh svoj stvih pose steznika, navadno u-poštevamo Is stsrše Is dede. To-ds vaško živo blt)s podeduje ne-ke podrobnosti od vseh prsšlovil nih prodna mre v Takisto si mo-ramo rszla#sU rssllke, ki Jih mo-gočs deca kaša v primeri s svo- \IUnMm Lsborltjs dobili navoga tajnika. Nsw York. Konference as projrrsslvno dslsvsko skcljo je dobila novega tajnika v oaebl Israels Mufaona, prejšnjegs direktorja delavske šole v Phlla-delphlji. Preteklo poletje m jo nahajal v Evropi, kjer ja opaao-val delavsk* gibanja v Angliji, Franciji, tfšmčljl, HelglJI ln na Holandskam. Bil js tudi v Ru-aUI. ■Po poklicu je železnlftkl klerk in js Ml pomožni uradnik tega glaslis. študiral Js ttid! v Brook-♦roodu dvs lati. V nJem jš Kon-ferenes dobils zmožnega tajni-ka a širokim obzorjem. Ji_ NlaM delavci revcrftlraH. Pitisbnrgk. i- 100 delavcev aa prometni ppatajl Pennsjrlvanla feletnlška družbs js revoltlrslo otl aiskl plači In sssUvkalo. o so postavili stavkovne »trste, Jih je naskočilo kompsnljsks policija In jim groalla a revolverji. Pridružile se je tudi mestna policija, Id ja sretirala voditelje ln pat stavkarjsv. Kompanlja Je nda črnce le Phlladal-Ja, ki ao ta vseli mesto stavka rjev. Z je bU v Wm* Wsnklagtaa. — Prejšnji ss Je mudil v glavnem stsnu A-merlška delavske federacije I^uis N. Morones, mehiški Oompsrs, ki je bil Urča napadov ob prill kl umora prsjšnjegs predaedal ka Obragona Potuje v Evropo v svrho opazovanja d«lavH|i4 KN gl banja. V Waehlngtonu je bil goat WWkmÚmm. VELIČINA IN NASADOV A* NJR JEZIKOV. Učen filoloB v Curlohu poroča v Oplnlon-u, da js angleščina danea najbolj razširjan Jealk. Pred ato lati Jo Je govorilo 90 milijonov ljudi, msdtom kar;' js aj materinščina 160 milijonov — ne gleda na 60 milijonov, katerim ja to glavni jaalk. Nemščino govori SB milijonov poaamaa-nlkov, pred atoletjsm jo ja SB mil. Flamščina Js v latam raado-bju prešla od »-16 mil., švedšči-na od S na 7, danščina od 2 na 6 mil. Latinski jeziki Blao tako na-rasll. Na čelu stopa Italijanščina, ki aa Ja dvignila od 91 do 46 milijonov, španščina od 96 do 601 kar aa tlča francoščina, Ja bila 1999 domača aa 82,400.000 oseb, dandanašnji Je aa 46 mil. Raaan tega 1o razuma 76 milijonov tujcev, To Js govorica, katere aa u-čl največja Število inorodcev; v tam ozlru preaega angleščino a 16 milijoni. Turščlna Ja 91 a ra-kovo pot od 80 do ti mil. O Slovanih ne vera, aH Ja kaj računll. O njihovem trllianju lahko eodl», akn današnje Številka primerjaš a Kopitarjevimi la 1.1910: Ruaov 26-80 mil,, Poljakov 10—12 mil., Cehov a Slovaki 6—6 mil., Srbov s Hrvati ln Bolgari 6—«, Slovencev * vlbetlml Kajkavcl 1.5, Ltffttšklh Hrtmv 1 mil. (danes komaj 100.000!) NKWYOttftftA BORZA. gledal Rezko: nikovu Rozorno v oči ; naenkrat pe je umolkni in vprašal nato a tižjim glasom: "A kaj vam Je, Rodlon Romanovič, da ete Uko Izpremenjeni? Resi Poslušate in gledate, kakor me ne bi razumeli. OerČlU ae. Pogovorila ae bova; škoda le, da imam toliko opravkov, lastnih in tujih . . . Eh, Rodlon Ro-manovič," je pridodal, "vsak človek potrebuje sraka, zraka, zraka . .. Pred vaera zraka!" A tedaj je stopil v atran, da je puetil mimo eebe «večenika in cerkovnika, ki ete prihajala zluftit zedulnico. Po odredbi SvidrigaJ-lova ao ae vrille zadušnice točno po dvakrat na dan. SvidriKajlov Je šel avojo pot, Razkolni-kov pa Je obatel, pomlalll in atopll za svečenikom v Sonjino stanovanje. Stal je med vrati. Služba božja se Je začenjala, tiha, veličastna In otožna. V spominu na smrt In v čuvstvu pričujoče smrti je bilo zanj vsekdar nekaj mračnega, kakor Ujnoetl-polna groza, že izza detinzkih let> Davno že ni bil navaoš pri zedušqici. Gledal je otroke, ki eo vzi trije klečali ob krati; PolJica je pla-kale. Ze njimi je molila Sonja; tudi ona je ihtela tiho in plaho. "Vse te dni me ni pogledala niti enkrat in niti beeedlce ni pregovorila 2 menoj," Je prišlo Razkolnikovu na um. Jaa-no je zvetilo solnce po sobi; v gručah ss je dvigal dim kadila. Duhovnik je molil: "Daj Ji večni pokoj, o Gospod !" Rezkoinlkov je stal vee čas med opravilom; nekam čudno ga je pogledal svečenik, ko je podelil zadnji blagoslov In se je odpravljal iz zobe. Po zadušnicl Je Razkolnikov pristopil k Sonji; U ga je nenadoma prijela za obe roki in mu eklonila glavo na ramo. To prijazno ravnanje je Raakol-nlkova presenetilo in oeupnilo; čudno ss mu je zdelo, da ne Čuti niti najmanjšega atuda in najmanjše mržnje do njega in da Ji prav nič ne trepečejo roke. To jo bilo vendar še brezkončno poniževanje samega sebe; vaaj njemu se je dozdevalo tako. Sonja ni rekla ničesar; Razkolnikov jI je ztlznll roko in odšel, zakaj strašno \ežko mu Je poetalo. Srečnega bi se bil čutil v tem trenutku, ako bi bil mogel kreniti kam, kjer bi ostal čisto sam, čeprav za vze zvoje življenje. Stvar pa je bila ta, da ze v zadnjem čazu nikakor ni mogel čutiti samega, četudi Je bil sam. Hodil Je iz mezta, hodil na veliko eesto, oelo v gozd Je zašel nekoč; toda čim zamotnejši je bil kraj, tem zilneje se je zavedal neke bližnje in razburljive navzočnosti, ne ravno strašne, pač pa silno neprijetne, tako da ae je vračal v mesto, kakor hitro je mogel, mešal se med množico in zahajal v pivnice In krčme ter hodil po 8tarlnarekom in po Senenem trgu. Tukaj mu je bilo že nekoliko laže pri srcu in čutil se je bolj samega. V neki obedovalnlci, kjer eo proti večeru prepevali pesmi, Je sedel celo uro In poslušal; apoml-njal ae je pozneje, da mu je to Jako dobro delo. Nazadnje pa ze ga Je lotil nemir, kakor bi ga naenkrat zečela peči veet, češ: "Sedim tukaj in poslušam petje; ali mi je treba tega?" Pri tem pe ee Je dobro zavedal, da ga ne vznemirja edinole to, ampak še nekaj, kar je zahtevalo takojšnje odločitve, čeear pa zl nI mogel niti mizllti niti izraziti z beeedemi. Vae ae mu je zamota velo v nejaano gručo. "Ne, ljubši bi mi bil boji Raje bi ae zopet dal S Porfirijem — aH pa Svidrigajlovlm ... Zdim zl še kmalu zopet takšnega izzivanja ali napada ... Da, da!" zl Je mizlil. Odšel Je Iz obedovalnlce in malo je manjkalo, da ni zbežal. Mizel na Du-njo In na mater ga je kdovezakaj naenkrat navdala a smrtnim strahom. Tisto noč se je zgodilo, da ze Je zjutraj prebudil v grmovju na Križevem otoku, vee tresoč ze od mrzlice; vrnil se je in dospel domov še za rana. Po nekdiko-urnem spanju ga je mrzlica minila, toda zbudil se je že pozno; bilo je ob dveh popoldne. Spomnil se Je, da je za U dan napovedan pogreb Katarine Ivanovne in razveselila ga je misel, da se ga ni udeležil. Naztazija mu je prinesla kosilo; jedel in pil je z velikim tekom, skoro hlastno. Glava mu je bila zdaj bolj sveža in on sem mirnejši nego poslednje tri dni. Celo začudil se je nad prejšnjimi izbruhi svojega žilnega straha. Odprle so se vrata in v sobo je stopil Razumihin. "Aha i Ako je, potem ni bolan r je rekel Razumihin in sedel na atol nasproti Razkdni-kova. Bil je vznemirjen, čeear ni izkušal prikrivati. Govoril je z očividno nejevoljo, brez naglice in brez posebnega poudarka. Morda bi si bil kdo celo mislil, da je prišel s kakim nenavadnim in izključnim namenom. "Poslušaj?" je izpregovorfl odločno, "vi trije zte vzi skupaj čudni ljudje; toda iz tega, kar zem videl dpedaj, posnemam Jasno, da mi je vse ztvar neumevna; ne mieli pa, da te prihajam izpraševst. Vseeno ml jel Sam ne maram. Ako ml začneš adajle sam razodevati vaše skrivnosti, te morda niti ne bom hotel poslušati, temuč bom pljunil in odšel. 'Prišel sem samo, da se osebno in do dobra prepričam, je 11 resnica, da si neumen, alf ni? O tebi, vidiš, zo gotovi ljudje prepričani, da noriš, ali vaaj» da si skrajno nagnjen k temu. Priznam ti, da zem se jaz zam zelo nagibal k temu mnenju, prvič zaradi tvojega neumnega In nagnuznega ravnanja, ki ae nikakor ne da razložiti, in drugič z bog tvojega nedavnega poatopanja napram materi in sestri. Samo brezvestne! in podlež bi mogel razen blaznega človeka ravnati z njima tako, kakor si ravnal ti; iz tega sledi, da se ti meše . . ." "Ali je že dolgo, kar si govoril z njima r' "Ravnokar. Ali ti ves čez nisi bil Um? Kod ze potikaš, povej mi, prosim te, de sem te že trikrat zaman likal? Mati Je že od včerajšnjega dne reano bolna. Hotela je k tebi; Av-dotija Romanovna jI je aicer branila, toda ona noče ničeaar ališati: "Ako Je bolan," pravi, "ali ako ae mu meša pamet, kdo naj mu stoji ob atrani, če ne mati?" Vai skupaj smo prišli aem, ker je nI bilo mogoče puatiti zame. Do tvojih vrat smo jo proeill naj ee pomiri« Ko stopimo v sobo, ta ni nikjer; tukaj le Je aedele. Sedela Je kaldh deeet minut, midva a tvojo ee-ztro pa eya stala poleg in molčala. Nato je vatala, rekoč: "Ako hodi z doma in je potemtakem zdrav, svojo mater pa je posabil, ae tudi materi ne spodobi in je zramotno zanjo, da bi ztala pred njegovim pragom in prosila ljubezni kakor miloščine." Domov prišedšl Je legla v poeteljo in zdaj jo Ure vročica: "Vidim," pravi, "da za mene nima čaza, temveč le za svojo." 8 to 'svojo' misli na Zofijo Semenovno, ki je tvoja nevezU.ali ljubica aH kaj že. Takoj sem šel k Zofiji Semenovni, kajti, dragi moj, hotel zem priti atvari do dna. Pridem tja In vidim, da atoji zredi sobe krsU, otroci plakajo, Zofija Semenovna pa jjm pomerja žalne obleke. Tebe nI. Pogledal sem, opravičil se hi šel povedat Avdotlji Romanovni. PotemUkem je vae neumnoet in ti nimaš nikake 'zvoje', ampak zl bržkone ob pamet. Toda ti sediš tu za mizo in žreš pečeno govedino, kakor bi tri dni ne bil jedel. Rez je, da tudi norci Jedo, a dazi ml le nizi pregovoril niti beeedlce — ti nizi blaženi Na to bi prlaegel. Vse drugo p*ej kakor blazen! Z vami vzemi Je vrašja ztvar; tu mora biti akrivnoat, jaz pa nimam namena, da bi zi ubijal glavo s vašimi zagonetkami. Prišel zem U aemo oštet," je zaključil in vatal, "in al olajšat srce. Sem zase pa vem, kaj ml je ztoriti." "Kaj pa nameravaš ztoriti zdaj T (Dalj* prihodnjič.) F»OBVl|l Franc. Perrl: Ko se Je Osvsldo Cepiti vrnil a svojega dolgega potovanja po tujini, je pripeljal a seboj šest iskrih belcev, ki Jih Je bil kupil na Madžarskem. Živali ao bile bele ko sneg. na njih dlaki nI bi-lo niti najmanjšega madeža. Zato Je veljala njegova naklonjenost In ljubezen samo njim. Neštetokrat ne dan je stopil v hlev. jih bošel In Jim lastnoročno dajal zobati ne le ovsa, ampak tudi slaščic. Zeta je bile prave aenzecije, ko ae je zvedelo, da bo Cepiti a Umi konji naatopil v cirkusu. Nihče nI hotel tega verjeti, dele ko ao ae pojavili na ulicah ogrom. nI plakati, je občlnatvo nehalo zmajevati t ramami. Svet je u-gibal, kako je prišlo do Uga. Menda ne dela tega seradl; do-blčka? je šlo od ust do ust Kaj let so odgovarjali drugI. Saj nI mogoče, ko je mot vendar — milijonar! Prvi večer, ko ae je pojavil Ca-piti a svojimi konji pred občin-stvom. je bil ne blagajno tolik nevel. da je še pred predsUvo zmanjkalo vstopnic. Ni ga peč bilo med zvedavimi meščani, ki bi se bil red In svojevoljno odpovedal užitku gledanja, kako Jaše bogataš na novih konjih. V prvi loži spredaj Je sedel sam cirkuški ravnaUlj Alberto Boreno. poleg njega pa njegova lena. To je bil pravi korenjak, na o-ko sila bruUlen človek. Njegova žene pe je bile vitka nežnost ln njeni leeje so ae kakor krone spleUlI nsd. madonsklm obrazom plavoleske. Oči jI je vedno pokrivala nekakšne sanjska meglice. Sedela je poleg svojega mota mirna ln nepremična, med Um pe je občinstvo nesUvljak» kukala In si jo ogledovala. Tedajcl sU se pri vhodu pojavile dva krasna belea. Za njima sU prišla še dva Ia potem zopet dva. Cepiti je ponosno In strumno jehal na njih. Cirkuški drae se mu je prilegal kakor de je vHt is dragocene kovine. Ko ee je jahač pojavil, je publika glušete zaploskala. OČI so se usUvlJale na živalih, prlmerjele so jih drugo s drugo In naaadnje ao pogledi šinili navzgor, k njemu, ki je ••del v sedlu kakor pribit In prijaznim nazmeškom motril občlnatvo. Adela Je kakor vkovana gledale zdaj njega, zdaj njegove konje. Oh, bi) je nepopisen prizor! Pomaknila Je sedeš blifte. da JI ne bi ušel noben trenutek tege imenitnega dogodka. Tudi njo je jahač očaral. Jahal je na konjih spremsnoma, zdaj stoje na prvem in drugem, potem ne konicah čevljev na zadnjem. Arene ee je tresla, tako je grmelo v dr-kusu od ploskanja. Ko je bile to-Čke končane, je moral priti Cepiti še enkrat pred zastor. Priklonil se' je In troekanje nI bilo spet konce ne kraja. Ko je Osvaldo minil lošo rev-naUlja Borana, je prašno skotil ne prej, napravil poklon In s nag lo kretnjo poljubil Adetl ročica Adela pe je vee drhtele od razburjenja. Obrnila se je h evoje-mu molu In rekle: "Alberto, še dolgo nisem teko užlvele kakor nocoj...." R«\ nstelj je s naglim pogledom ošlnll šeno In zgrbantfl obrvi. Korobet, ki ga je drle! v raki ie nekam posebno nervozno stisnil kakor bi hotel koga oplaziti. Vendar je bfl pripravljen, da ae tudi oa pridruži ženini hvali. Prav tedaj pe se je pojavil pred Adelo Cepiti, ki je bil prišel ad zadaj In sunkoma dejel: "Milostiva gospe, zelo mi je všeč, da vam moji konji tako u-gajajo. DovollU ,da vam jtti v znak mojega posebnega spoštovanje poklonim." n. Od Uga dne naprej je bil Boreno silno vznemirjen. Moral se je seveda zahvaliti za dragoceni in nevsakdanji dar, čeprav bi ge bil rajši zavrnil. Na tihem je preklinjal Capitija in želel, da bi ga odnesel hudič. Mučilo ga je vprašanje, kakšen je bil prav za prav vzrok, da je jahat poklonil konje njegovi ženi. In kako jih je poklonil! Kakor da so navadna igračka, vredna samo nekaj vinarjev. To je bilo tisto, kar Bore-nu nI šlo v glavo. Poeihmal pa je ljuboeumni ravnaUlj tudi vešče oprezoval in bil Adeli vedno za petami. Imel je ženo in Capitija na aumu, da ga za hrbtom varata. Adela pa se ni prav nit izpramenila. Bila je svojemu molu vdana, zveeU in nežna kakor dotlej. Nu, .sčasoma se je tudi to zabrisalo. Boreno je negoval belce in Ml ponosen, da ae je občinstvo brezmejno navduševalo zanje Najel je tudi mladega akrobaU, ki se je produciral z njimi. Prišel pa je dan, ko ae je tudi to predrngačilo. Po neki cirkuški predsUvi ze je Boreno truden in upehan vrnil domov. Adele nI našel v salonu. Vehementno je od-pahnil vraU v spalnico — bila je prazna. Postelj* je ležala Um nedotaknjena. Bilo je očitno, da A-dele ni doma in da ga vara. Urnih korakov se je napotil proti hotehi, kjer je navadno stanoval Cepiti, ko je bil še pri njem. Ko je tekal pred vhodom, neodločen, kaj naj stori, da se ne osramoti's svojo ljubosumnostjo, je videl, kako hiti iz hoUla sluga in z roko miga taksiju, naj se približa. Izstopila -je v plašč zavlU dama, kateri'!« Mer vljudno odprl vraU. Bila je rasA^d». Boreno se je zdrznil. 'Razburjen, kakor je bil; je potegnil robec iz žepe in ai otrl debele potne sra- ge s čela. . | • Polnoč je bila že davno minila, ko je atopil Boreno v cirkuško a-rano. Ukazal je službujočemu konjarju, nhj pripelje šestorico belcev iz hlSVa. Mož se je čudil, kaj meni gospodar v tako pozni uri, toda po-slučal je molče in izvršil, kar mu Je bilo ukeaano. Boreno je vzel v roke dolg bič, zašvrkal nekajkrat po araku, nato pa začel biti žIValL Konji eo kakor ponoteii zdlrjaM na vse strani. In tedaj Je potegnil rev natelj s beeno kretnjo revolver Izza pasa Ur začel streljati. Zavrgel Je samokree «de potem, ko so vse živali h rope ležale na pesku. Gledal je atražni prizor, šel do-mov po ženo in jo pripeljal v cirkus. Pogledala je s nejevernimi očmi in ko je zahUval od nje pojasnila, kje je bila zvečer, Je rekla: "Moje prijateljica grofica Or-slnl Je sUnovala več dni v hotelu. Nenadoma je zbolela ln prosila, naj jo obiščem. Ze jutri a«IB| jo pozvala k nam na obed." RavnaUlj jo je zečudeno gledal. ■ "Kje pe je Cepiti, Oevaldo Cepiti r ee je adrznil. ■ftena je Šele zdaj razumela njegova vprašanje. ■ "Nisem ga videla," je odvrnila. "Kolikor vem, ga ni v hotelu. RavnaUlj je planil k telefonu ln poklical številko hotela. "Halo! AH bi mogel govoriti s gospodom Oevaldom Cepiti jem V "Gospod Cepiti Je odpotoval že pred petimi dnevi!" eo mu povedali. Boronu Je pedla slušelka iz rok na mizo. Zastokal je kakor dete: "Kaj aem storil, kaj sem sto- tajna. — Po dolgem molku se je zadnje čase zopet pričelo izkopevenje, ki ga vodi profesor Amado Mairi. Delo Je naporno, ker je grebeti strjeno blato, grob lepemu pogreznjenemu meetu, nad katerim je naštela čedne vas Realna. Prve iz-kopnine so iz 1. 1788 pod Karlom H. napeljskim kraljem. Ta čas js prišla na dan vila papirusov, last Ladja Kalpurnlja Piso-na, Cezarjevega taste. V njej ao našli 1.800 papirovih zavojev. Umetveniki so bili vsi razburjeni, zakaj imetnik Uga sdskega dvorca je bil moš okusa, ki je moral po vsej priliki dobro izbirati zvoje štivo.... Neki jezuit je našd način, kako jih je razvil, a da jih ni zdrobil in spremenil v pepel. Početje Je bilo težavno in dolgo je okleval, čeprav so biU u-čenjaki nestrpni. Slednjič so Jih razbrali in natisnili — na žalost! Cezarjev Ust se ni zanimal ne za slovstvo, ne za zgodovino, ne za umetnoet: skupljal je zgolj UksU za epikursko filozofijo! Posihdob so presledkoma grebli ter ob vsakemu naporu spravili na svetlo kaj velitaatnega. Učenjak Weldetdn je prišel na mlad, da bi a mednarodnim kapitalom prebrskali vso nekr^olo, toda iUlijanska vlada je sama prevzela t roške. Tako eo nedavno izkopali hišo v zanimivem krajevnem slogu: tri nadstropja, toskanski atrij. Zanimiv zgled sloga, ki se prilagaja novim potrebam. Herkulanum obeta še dokaj presenečenj, saj to je bilo mesto sUlnega žitja, ne pa kot Pompeji, ki je bilo letovišče. NASI ZASTOPNIKI. V Milwaukeeju, West Allis, Wis., in okdlci je neš zastopnik Jacob Rozich; on je pooblaščen pobirati naročnino od starih in NOVIH naročnikov. Rojake prosimo, da mu gredo na roke in ae naroče na list ProsveU. Isto tako ao naši zastopniki vsi naši društveni Ujniki In tajnice, ka-Uri so pooblaščeni pobirati naročnino.—^Philip Godina, upravitelj. SOBOTA, 12. OKTOBRA HLOV«N«UNA"5iiDNAPa M»A JRDNOTA i»dajc to Jo publikacije t, poeebne Hat Proeveta as fcaftl P^o» J uraatev ia uanetva in za mJ gaado evejth Mej. Nikakar ne sa propagando drutfk J Pornih organizacij, Vetó KUčajno^ Teraj agiUtoriéni 4m drugih pošpM njih društev. ee ne poiOJejo HctuPnJ INDIGESTION B t U E % Naredite 3-šsevno po- ■M * Ubupaivoat ta iiérpaoia U pritej« nW naprafaavnoati uto pripravna a» taba v o. Z» njapa aH njo. vtt«U» aa wrwwoi v bra. Tu* t* n m racvija v hujko bb-lwn. iivljaaja aa takorafco* U«ubl aa ** dni ia «aa .itnoat prida sa dn*o. apanaa. rsdufanja, pita, «tavokol, r " ' le .t*™ (vradna tla) tonlk« POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Triner Ce., Dept. «8, 1883 Se. Ashland Avenue, Chlctgo, Hliad Pošljite ni sastonj, poštnino plačano, 8 dnevno poekuinjo »tekle* Trinerjevegs greakegs vins. 4 . ' % ; ¡oam •M(MI(HM«*»«MIM* »•«••« »eeeee^aeeesla Ulica. Mesto. Drtava •a«,, M aa a našim poerodovanjom odpotovali to leta e Evropo, Je najboljši k 2e eedaj sprejemamo prijave za prihodnji božični tf*t t 4 domovina. MI PRODAJAMO VOZNE LISTKE VSBH PAROBROW druZb. T 't 1 ■ iS v ' rS.7 "-<,?■'''*.>" ¿J • 'P ■ r -.Sip« fMySti «J» «k';» «. 1BJ*';* ."C ' ' . • g Mi laddujemo afidavile, prošnje aa iajnve a zekonitem prihoda, p nje an potne Hote ia aa dovoljenja aa pevretek v Ameriko; pooblsstik teko dalje. ^tT • t, .v---»V;. < " ' ' PREPRIČAJTE SB kaka Je pripravno podati denar z na*hn poeradovan jem. MI POSlUAMO DENAR NE SAMO V NAfiO DOMOVINO. 1| VfcC NA VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA-POT POftTE ALI BRZOJAVA—V INOZEMSKI VALUTI ALI V DOLAR) HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. kaspsr ameikar state bmi 1880 BLUE ISLAND AVE. Tvfn . ■ i' ' ■ ........... CHICAGO, I Adela nI bila ženska, ki bi poznala usmiljenje, kadar al kaj odpuščetl. Njeno raaburjenje zaradi pomor jenih nedolžnih konj se kar ni hotelo poleti Mat jo Je kleče prosil odpuščanje. Ona pe Je videla v nJem zver ki nI vredna priaanašanje. De. čelo bala ee ga je In v tem stanju se je odločila, da ga oeUvi. ne i to stane kar hote. Sla je od njega In ae napotile pe svetu, dk najde tistega, ki JI Je bil poklonil šeet betoev. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlak» Ttbfl* BR ff88tt88 b shoda, tista** fmn to, lmjh* ko^ dsrK Itttk» itd. ▼ úormukmn, hrrataksm, dorwSkmn, íkem, angleškem Jiriki fn drugih .VODSTVO THAl» ČLANSTVO NAROČA V SVOJI Van pojasnila daje &N.P.J. PRINTER Y ¿887-88 So. dKšflaUa TAM 81 DOBI NA ZELJO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA