Poštnina plačana v gotovin) Uhaja v ponedeljak in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 750 Din, i* inozemstvo2üDin Račun pri poštnem Cekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje» •Strossmayerjeva ulica št. 1, pritHČje, desno. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brerpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po moŽnosti. Štev. 19. Celje, petek 3. marca 1933. Leto XV. Nase sadjarstvo in gospodarska kriza V gadnjem,i_'\\$\i.sem popisal raz- ne sadne Škou/jivce, k'i nain leto za letom unievjejo razvoj sadnib dre- ves in s tern zaleljeni sad. Ker pa se bliža toplejäe vreme, ki bo izvabilo razne požeruhe iz skritih brlogov, ki se nahajajo v razpokliinah drcves, posebno za starim lubjem na no- osnaženih drevasih, v zemlji pkoli debla, posebno pa tarn, kjer je okoli drevesa grmičje in trava, bo treba ob pravem času skrbetil za to, da se drevo starega lubja, lišaja in maha temeljito osnaži, spodaj okoli debla grmičje in trava odstrani in sežge. Zelo priporočljivo itn koristno je, da so okoli debla potrosi prah živega apna ali pepela, kajti kjer ,je pepel in apneni prah, tain ni najti žilvega bitja, ker v teh tvarinah ne more živeti in se jim stalno izogiba. Ker se je listna ušica lani pojavi- la v tako obiJni množimi kakor žo mnogo let ne, ta niila zjina pa ople- menjenih mladičev, ozir. jajčec, ki jih je na mladih poganjkib. vse pol- no, skoraj nič ni uničila, se je uprä- vičeno bati, da bo letos, ako se ne bomo ob ugodnem času pobrigali, da ple«ie v kali urili^imo, drevje, poseb- no mlado, lani in predlanskim po- sajeno, po večini, če ne popolnoraa uničila. Te listne uSice se razplodijo mnogo h!i,treje nego krvave, potem se pa vržejo na »delo«, ki obstoji v lem, da pijejo sok na zelenih mladih nežnih poganjkib, vsled česar se li- sti namehurijo in skodrajo, pogunj- ki pa skrivijo in pokvečijo, tako, da drevje ne dobiva potrebnega živeža, da torej ne more rasti in tudi ne donaSati sadu. Starejšo Urevje in ta- ko, katerega listje je debelojše in bolj žilavo, trpi manj vsled t<> uSite, dočim prvoletne, če ž« ne uniči, v rasti in razvitku občutno zadržuje. Tu prav resno in na ves glas kličem one, ki imajo mlada drevesca, naj tetos nikar ne zamudijo zalege teh äkodljivcev ob praveni času uniöiti, to pa še predno začne drevje br.steti. Kot najučinkovitejše sredstvo za nničenje se je, kakor sein že večkrat omenil, itzkazal Garkon. Prva leta smo to ušico precej uspešno zatira- li s tobakovim izvlečkom in Aibori- nom, danes pa ,je postala ušiea žo tako topa in okorna, da ta sredstva le So prav malo zaležejo, edini Garkon jo brez škodo na. drevosn po- polnoma uniči. Tu pa moram omeniti, ila ima >ko- ro vsako sadno drevo svojo posebno vrsto listnih ušic, včasih tudili po dvoje. Z ozilrom na razvijanje, živ- Ijenje in požrešnost so si vse enake in zato zadostuje, ako se seznaniimo točneje z onima, ki uničujeta samo jabolčna drevesa in pa tudi hruške. Obe zapustita za seboj na mladih po- ganjkih številna jajčcca in se vidijo poganjki, kakor bi bili s smodnikom potresenil, črni in umazani. Da se ta zalega uniči, se mora sedaj ob lepem vremenu mlado dievo pripogniti, spodaj naj drži eden skledo z Garko- novo raztopino, drugi pa vse pog.anj- ke z ostrim čopičem, ki se laliko na- redi doma iz sirke ali mladega vres- ja, dobro odrgne in osnaži onega, smodniku podobnega örnega in si- vega prahu. Zelo priporocljiivo pa jc, da se ti oplemenjeni poganjki naj- prej operejo z raztopino mazilnega mila (Schmierseife) in potem z Gar- konom. S takim snaženjem se tndi odpravi lani tako napadena sajavost (kapar), ki močno zadržuje razvoj sadja, da fiziologično ne more dozo- revati in ostane sad ne saino droben in umazan, nego je brez dobrega okusa, grenkasto kisel. Prav razve- seljivo je videti dejstvo, da je na vse strani mnogo mladega drevja nasa- jenega, prav žalostno pa, da od na- sajenih najmanj 90% niti gospodar niti kdo drugi ne bo videl sadja. Dokler boste tako sadili kakor do- slej, se nikar ne zanaSajte, da bi vam na neprekopani zemlji kedaj drevo sad vodilo. Životarilo bo par let, po- tem se bo pa posušilo. Deset pravil- no vsajonih dreves vain bo več neslo nego stotina nepravilno vsajenih, ako boste poleg pravilnega sajenja še pravilno snažili in gnojili ter oko- pavali. Dobro si zapomnite: PraVill- no vsadil in lepo snaži sadno drevo, /.ft ti*ud tvoj do smrti hvaležno ti bo! Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. OOIVf ACE VESTI (I Velika manifest acij a Narodne skupščiiie za Malo autanto. Seja Na- rodne skupSÖ'ine, ki se jo vršila v sredo 1. t. m., se je pretvorila v ve- liko manifestacijo za idejo miru in mednarodne solidarnosti, ki jo za- stopa Mala antanta. Seje, za katero je vladalo veliko zanimanje, so se udeležili .polnoätevilno vsi narodni poslanci, navzoßih jn bilo tudi mno- go senatorjev, docela zasedene so bi- le vse galerije za diplomate in no- vinarje, odsotni pa, so bili italijan- skl, madžai-ski in bolgars'ki poslanik. Na dnevnem redu seje je Ml a raz- prava o ratifikaciji novega pakta Male antante. V imenu odbora, ki je ta zakonski predlog proučil, je po- ročal narodni poslanec dr. Bogoljub Kujundžič, nato pa jo podal zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič ekspo- ze o organizacijskem paktu Male an- tanto in njenih ciljih: ohranitvi in organixaciji miru, okrepitvi gospo- dai-skih stikov z vsemi državami Srodnje Evrope, zaščiti mini v vseh primerih in omogoßenju razvoj a h končni stabilizaciji razmer v Srednji Evropi ter skupnem varstvil skup- nin interesov treh di-žav Male antan- te, Jugoslavije, CehoslovaSke in Ro- munije. Nato so govorili. poslanci dr. Ninko Perič, dr. Ivan Paleček in Ivan Mohorič v imenu opozicijo pa poslanci Stav. Trifkovic, dr. Nik'iö in dr. KoŽulj, ki so istotako poudarjali popolno solidarnost vsega jugoslo- venskega naroda v mednarodni po- litiki in zlasti v odnošajih do sose- dov. Ob viharnih ovacijah Cehoslo- vaški in Romuniji je Narodna. skup- öclina z aklamacijo enoduäno ratifi- cirala pakt o organizaciji Male an- tante ter poslala pozdravni brzojav- ki češkoslovaškemu in romunskcmu parlamontu. Prihodnja seja Narod- ne skupäcino bo sklicana pismeno. d Seja banovinskcga odbora JRKD, ki je bila sklicana za nedeljo 5. t. m. v Novo mesto, je proložena. na kas- nejši čas. O novem termimi bodo vsi odbomiki pravočasno pismeno obveščeni. Prav tako jv odpovcdano za isti dan sklicano ma.nifosoC pravili v Soli, da so to najmarijtf delci ki se- stavljajo vsako telo: Bodisi Clovek ali kaka druga žival, potom drevo in hiša, ali pa kup gnoja, kamen ali hleb kruha, kar je pač sploh za jesti. Atomi, ki jih ni nikdo videl niti oti- pal, so silno mickeni drobci; vrtijo se pa kar tako kakor nori okoli sebe in drug okoli druga, da so močna celota. Pokazali so nam lepo zbni- šeno ogledalo, ki je bilo tako, da se je še muhi spodrsnilo n'a'?njem. Pa so rekli, da ni gladko; kajtiatomi se ne dajo zgladiti. Trdili so, da je ogledalo raskavo kakor ribei#n. Mi smo seveda verjeli. Že zayoljo lju- bega miim v soli in ker si nismo ho- teli še bolj pokvariti že itak slabega spriCevala . . . Sedaj pa so. je pojavil učenjak, ki hoße atom razbiti. Veste, to ni tako, kakor bi zagnala Xak in Tevž zagvozdo v bukov pänj, pa bi tolkla po njej z mogočnimi sekirami in pri tem klela, da so iskre kreSe- JQ. Ne; blagomisleči bogataši — to je bilo namreč na tujem! —.so učenja- ku dali denar, da si je dal napraviti mogočen stroj. Slike so ga kazale Tak je kakor tiste lokomotive, ki so nam jih pošiljali Nemci, Bog jim daj zdravje! In s tistim strojem, ki je §e za slona prehud, razbijajo zdaj atom. No, če ga ne razbijejo, je atom vzor žilavosti, Cvrstosti, vztrajnosti in discipline. Kdo bi si bil mislil, da bi kriza kedaj zgrabila za vrat tudii najveC- jega bogatilna! Sedaj pa so prišli ti- sti žalostni časi. Kaj, če siromak rev- ščino otepa; saj to je vendar njegova usoda in delež njegovega rojstva. Jasno je, da vsi ljudje ne morejo imeti premoženja; potem ne bi bijlo velike gospode in velikih beračev. In bi Li imel svet tako sploh še kak sm'ikel? . . . Premogar, recimo, ki jo itak doslej vedno samo za silo živo- taril, j;e[, imel do nedavna povprek morda — drug k drugu — pet kova- čev za se in svoje. Težko da več. Se- veda za dni|, ko je delal. In če teh kovaCkov ni, vrag jih vzemi! Ampak, tist'i, ki v potu svojega obraza vodi- jo, zbirajo in skuivajo! Vidite, teni je pa hudo. Sedel si lepo v naslanja-. Cu !i'n si puhnil dim iz cigarete: sto dinarjev je zasluženih. Sedaj pa ljudje nc delajo, vodstvo je odveC, na novo zbirati in skrivati ne bo več kaj. Strašno. Puhanje iz cigaret ne ho več plačano. Krivica se selil na svet .... In vkljub temu plemoni- tosti ni konca. Čuje se, da so gospo- da okoli Trbovelj hoteli predlagati držaVi, da bi kupovala za se premog v Trbovljah, dasi itma sama' pVemo- govnike in delavco. Tako bi naj to- re j država vrgla svoje ljudi z dela, sebe pa oškodovala s kupovanjem tujega premoga. Ker pa to le ne gre, so odločilni činitelji bajo skleniti prisiliti nekatero gospode v Parizu in na Dunaju, da odrajtajo okoli sto milijonov od tistih, ki so jih zaslu- žili v potu zgaranih delavskiih obra- zov, ter pomagajo delavstvu, ki je brez posla, preko krize do boljših Ca- sov. Poučeni smo, da bo ta zadeva do prvega aprila v redu. napadel nek moški in nm težko ra- nil levo uho ter ga lažje poškodoval po vsem telesu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolniciu c Nezaželjen »pacijent«. V noči na nedeljo je bila ukradena iz nezäprte čakalnice zdravnika gosp. dr. Janka Herzmanna na Kralja Petra cesti C00 do 1000 Din vredna oljnata slika divjega petelina, ki jo je storile-c snel -Stew L9. »Nova Doba« 3. III. 1933. Stnui & iz okvira. Celjska policija je kmalu naSla ukraii&io sliko pri nekem sli- karju v Gaberju, ki mu je storilec prinesel sliko, da bi jo očistil. V sre- do 1. t.i m. zvečer so aretirali storil- ca v osebi 22-letnega Franca Napot- nika iz Šoštanja, ki se je izdajal za Im, i,--------------------------------------------------------------------- c Dama, ki je na pustni torek na maSkera,i ijubljanski univerzi Otae podružnlcl CMD v Celju Mladinska sekcija »Soče« Dijaškn in starešinska organizacija »Sloga«. Sokolstvo x župna smnčarska tekma v Ve- lenjn. Za to tekmo je priglašenih do- slej nad 100 tekmovalcev, torej veC nego lani. Dajemo nekaj navodil za to tekmo, da bo v redu iztekla. Od- hod vseh tekmovalcev iz župe v ne- deljo 5. t. m. ob 7.40 pod vodstvom župnega načelnika br. Poljšaka. Sku- pine po 10 udeležencev imajo polo- vlično vožnjo, od Celja naprej do Ve- lenja pa vsi udeleženci in se je v to svrho javiti pri vodniku smuCarjev. Po prihodu v Velenje prejmejo tek- movalci nadaljna navodila od vod- nika tekem. Vsi tekmovalci, ki še niso bili doma zdravniško preiska- ni, se naj v Velenju nemudoma ja- vijo društvenemu zdravniku, ki bo na lieu mesta na razpolago zarad'ii zdravniške preiskave,. ZveCer bo skupen odhod. Tekme se bodo ude- ležili izven konkurence tudi srau- čarji celjskega pešpolka. x Vsi udeleženci žnpne smučslrske tekme naj imajo pri sebi sokolsko logit'imacijo zaradi polovične vožnje. — Sodnlški zbor pri nedeljskih smu- Carskih tekmah je sledeči: Vodstvo br. Poljšak, vod ja nastopa br. Gro- beln'i'k, merilca časa br. Novak in Pogačnik, ostali funkcijonarji br. Prelog, Cernigoj, Kramar in s. Grud- nova. Zmagovalcem so pripravile ugledne celj^ke tvrdke lepa darila in sicer tv. R. Stermeckl 1 smuči za tekmo na daljavo in rokavice, tvrd- ka Kramar & M'kslej 1 par smuči znainke »Beka«, čevljarna »Adria« pa mažo za čevlje. Sport t. Smučarske tekme v Liscah pri Celjn. SmuCarski klub Celje priredi ob icaključku zimske sezije v nedeljo 5. t. m. skakaJno konkurenco celj- skih smučarjev, pri kateri prejme zmagovalec naslov: »Prvak Celja v smuškem skakanju«. Skakanje se bo pričelo ob 14. na Kugyjevii skakalni- ci v Liscali prii Celju. Trening jo že v polnem teku. Skakalnica je v iz- redno dobrem stanju in ^dovoljujo skoke do 35 m. NajdaljSi skok na tej skakalnici je dosegel Norvefcan gosp. Arne Guttormsen ž 32 i\ akoravno so bile pri otvoritvem skakanju snežne razmere zelo neu^odne. Po mnenju g. Guttormsena, ki velja na tern polju za strokovnjaka, je ska- kalnica v Liscali po svoji legi in tu- di po tehnični izvedbi boljša od nia- riborske. V nedeljo bo tudi smuški tek za juniorje na G km in za dame na 4 km. Pri juniorskem teku imajo pravico udeležbe člani Smučarskcga kluba v starosti od 14 do 18 let. Dam,- skega teka se lahko udeleže tudi tek- movalke, ki so včlanjene pri kakem drugem klubu ali društvu, ki je Clan JZSS, ne glede na to, ali so verifici- rane ali ne. Prijavnina znaša 5 Din. Juniorski tek se bo prifiel ob 10., damski' pa ob 11. dopoldne. Vodstvo kluba je z ozirom na pozno sezijo sklenilo prirediti istega dne tudi mladinski te^k s pričetkom ob pol 16. Ta tek je zamišljen samo kot smu- ka nizdol na 2 km dolgi progi. Otro- ci bodo uvrščeni v dve kategoriji in siicer po starosti od 8 do 10 in od 10 do 14 let. Mladinskega teka se labko udeležijo le klubovi člani. Tekme se bodo vrSile na vsak način v nedeljo 5. t m., ker nastopajoče južno vre- me ne škoduje niti tekmovalnim progam niti skakalnici. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo ob 17. v restavraciji g. PetriČka v Lls- cah in ne, kakor je bilo prvotno do- ločeno, v gostilni »Pri zelenem trav- niku«. Kino ElHni kino Union. Petek 3. in so- bota 4. t. m.: »Jaz podnevi . . . ti po- noči . . .« Izvrstna zvočna opereta. V glavnih ulogah Katica Nagyjeva, Willy Fritsch, Julij Falkenstein, Ida Wüst in Anton Pointner. Glasba: Werner R. Heymann. Predigrii: Fox- ov zvočni žurnal in kulturni film »Dežela solnca«. — Od nedelje 5. do četrtka 9. t. m. pustolovski zvočni film z Divjega zapada »Buffallo Bill« in zvočne predigre. Predstave: ob de- lavnikib ob 16.30 in 20.30, ob nede- ljah in praznikih ob 16.15, 18.30 in 20.45. Dopisi Konjice Strelska drnžina Konjice je imela na pustno soboto v tukajšnjem Na- rodnem domu svojo prvo prireditev, ki je v vsakem oziru uspela nad pri- čakovanje. Obisk je bil re'korden, tuj- C0V je bilo toliko, kakor že dolgo ne, zlasti so so izkazali Slovenjebistri- čani, med katerimi sta poCastila pri- rediltev s svojim obiskom tudi vele- posestnik grof Ferdinand Attems in g. major Poje. Strelska družina v Slovenski Bistrici je tudi poklonila konjiški družini lepo darilo ob na- govoru tajnika g. lekarnarja Mondi- nija, kateremu se je za res lepo da- rilo, ki je delo g. ucitelja Kristana, zahvalil s primernim nagovorom podpredsedn'iik g. dr. Mejak. Vsi gor- nji prostori Narodnega doma so bill izredno okusno dekorirani, delo gg. Wagnerja, Perca, Podlogarja, Ma- lenSka in Žagarja. Da so tudil naše dame tokrat sijajno resile svojo na- logo in izreMno požrtvovalno sodelo- vale, ni treba še posebej povdariti. Vsem skupaj iskrena hvala! Društvo kmetskih fantov in deklet za Konj'itee se je ustanovilo 19. febru- arja. Priglasilo se je že preko 40 CJa- nov. Blaževičevo hišo s pekainjo je na dražbi kupila Kmečka hranilnica za 134.000 Din. Sokolsko društvo Oplotnica je 19. februarja upriEorilo igro »Vrnitev« pod režijo br. učitelja Jarca. Dasi- ravno je isti dan in ob isti uri prire- dilo igro tudi konjiško Katoliško prosvetno društvo, je bil a sokolska dvorana nabito polna, kar je požrt- vovalnim igralcom največje zadošče- nje za njih trud. Našim vrlim Oplot- niCanom kiičemo: »Le tako naprej po ravni črtii!« Igi*o so posetili tudi člani sosednjih društev iz Konjic, Zreč in Tepanja. Zanimiva r»zprava se je vršila 22. in 23. februarja pred tukajšnjim ka- zenskim sodiščemi Predmet kazen- ske razprave so bile konjiške ženske demonstracije lani septembra. Veči- na demonstrantk je bila obsojena z zapornimi in denarnimi kazni. šolska mladina iz nekaterih ras- reclov tukajšnje narodne sole se v zadnjem času, naliujskana od od- raslih, izredno grdo vede, in to celo naKdor ima psa, in teka prost okrog, bo ustreljen, pes.« i>IERRE BENOIT: 61 KONIGSMARK Egodovinskl roman Poslovenil B. Rihterfilfi Cesarica me je objela in poljubila. To je pa5 na- vada v družini. Moj oče je bil v devetem nebu. »Cestitam Va,šemu Veličanstvu,« mi je šepnil na uho. ''-^ü .: Bila sem besna, to'da smehljala sem se. Vso jezo sem stresla' nad Tarasom Buljbo, ki jib še nikoli ni ctobil toliko z bičom kakor tisti dan. Še nekaj posebnega je na meni. Rada imam lepe situaeije. Zavedala sem se, da sem največ po svoji lastni kriTcli odslej tako zelo vezana, da se ne bi mogla več /,ni,azati brez Škandala, kakršnega se mora ogibati vsaka kneginja, ki boče biti svojega imena vredna, tudi Ce ve, da bo nesreßna. Zato sem sklenila, da Se isti večer povem svo^je pogoje možu, ki ga je fte ves dvox imenoval mojega zaročenca. Prosila sem ga, naj me sprejma Takoj je to napravil in odpustil iz sobe slugo, ki mu je polagaJ obkladke na nogo. Ko sva ostala sama, sem mu rekla nekako takole: »Gospod, morda se boste mojemu koraku čudili. Vedite pa, da sem se; doslej in da se bo'm tudi v bo- doče ravnala po načelu, da je treba storiti vse, kar je potrebno, ne da bi se vznemirjala in izpraäevala, ali delajo tudi drugi tako. Mislim torej, da je brez- pogojno potrebno, da vam povem toie: Prišla sem v Petrograd, da bi spremila svojega očeta in videla lepe svečanosti, z eno besedo, da bi se zabavala, ne pa, da bi si iskala moža. Verjemite mi, da sem odklonila že toliko snubačev, kolikor je v Rusiji pokrajin. Zadnji je bil neki perzijski knez, lastnik rudnikov, kjer je toliko smaragdov kakor v Perigordu gomoljik in so veßji od njih. Prišla sem torej k vam. Skratka — poro'citi se moram, Ne govorim zato, da vam ne bi bilo treba boditi k meni. Saj veste, gospod, da je šele tri dni, kar sva se prviC videla. Naj že bo kakorkoli, tako dalefi je prišlo, da vas moram vzeti. Usoda je premagala moškega, kakor ste vi, in žensko, kakrSna sem jaz. V naäi rodbini smo imeli že štiri carje in carice, štiri krone. Tudi naše bogastvo ne zaostaja za častmi. Vem, da bo oCe od žalosti umrl, Co ne postanem kraljica, posebno zdaj, ko vidi, da je to mogoče. Sicer sem vam pa tudi nogo zlomila.« Odmahnil je z roko, Ceš, saj ni besede vredna »Nasprotno, tudi o tem bo treba govoriti, saj me je prav ta nerodnost, ki sem jo zakrivila — Ce govo- rim odkrito — prisilila, da se tako hitro odločim za nekaj, česar prej še slišati nisem hotela. Tej nerod- nosti se moram zahvaliti za vse. Cutim sicer, da najin zakon vsaj z ene strani ne bo sklenjen samo zaradi preraCunjenosti in to je — to je vsaj deloraa prijetno in tolažilno. Naj konßam,« sem mirno rekla. »Vaša žena po- stanem. Toda dovoliti morate, da stavim dva ali tri skromne pogoje.« Stran 4. »Nova Doba« 3. III. 1933. Štev. 19. GledaliSki ravnatelj (kritiku) •' »Zakaj ste vendar napisali, da je bilo gledališče napol prazno?« — Kritik : »Saj moram pisati resnico !« — GledaliSki ravnatelj: »Ali niste mogli napisati, da je bilo giedališče napol pol no?« * * Zdravnik: »Ali Vas žena kedaj obišče v bolnici?« — Bolnik: »Ne, gospod doktor, saj se ona tudi zdra- yi v bolnici.« — »Tako? Vaša žena tudi? To je pa zares rodbinska dra- ma . . .« — »Bolnik: »Da . . • toda za- čela je ona!« Vabilo Hranilnica in posojiinica d. d. z n. z. v Št. Pavlu pri Preboldu vabi na svoj obcni zbor ki bo dne 12. marca 1933 ob 3. po- poldne v občinski hiši s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovanju v letu 1932. 2. Bilanca za leto 1932. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Slučajnosti. K Stevilni udeležbi vabi načelstvo Stgnov«nje obstoječe iz 4 sob, kuhinje kopalnice, in pritiklin, se odda takoj, drugo ob- stoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, se odda s 1. V. t. I. Istotam se odda takoj tudi boljši lokal. Na- slov v upravi lists. Velikono6sce godovne, umetniške dopisnice, kreppapir, listje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniSke potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini Crane LesKovšek Celle. Glavnl irg 16 Manj6o hišo z vrtom ali stanovanje iz dveh sob In pritiklin v bližnji okoHci Celia vzamem v najem. Ponudbe na Kantušer, katast. uradnik, Celje. Polirka prvovrstna delovna moč za srebrne predmete, se išče. Ponudbe : RobiČek, Zagreb, Ivkančeva 4. Veliko prazno sobo ali stanovanje s sobo in kuhinjo v mestu iščem za takoj. Naslov v upravi lista. 30 centov sena na prodaj blizu Celja. VpraSati v upravi lista. Najvarneje In najugodneje se nalaga deaar pri pupJlarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG i 1 in Icla s i 6 n I k o m a d I LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzcma vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalnc na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne incentralnekurjave za hiSe, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvrSba — Točna postiežba ~ Znierne cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa i zgora] navedene stroke spadaioCa dalo in popravila —Cent zmtrn«; — Postrilba točna insoHdae Inserirajte v „NOVI DOBI"! PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICfl DRfll/SKE BflNOUINE C E I J E • Prci lužnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*!zvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso zzz davčno močjo '= Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren zu konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Oba v Celju.