SploSne vestl. ODKRITA TOVARIŠKA BESEDA. K članku »B r e 7. zamere« v 8. številki »Učit. Tov.« le kratek odeovor kot zagovor. Dasi ima tov. Laiovic v marsičem prav. vendar ie udaril >; svoiim dopisnm v vodo. Slabib učnih uspehov ter zastoia kulturneca dela izven šole 1p mladim učiteliem nripisovati. zato ker eredo v prostib dneh morebiti v Ljubliann ip. absolutno strankarsko in nedosežno. O slabih učnih usnehih da"^šnip šole ie lahko slišati tudi izven liublianskih vlakov in v resnici bo oritrdil vsak odkrit stareiši tovariš- da se dane«; malo prečešče naleti^na nedostatke kakršnih pač človek pred 15 20 leti ni zlahka našel. Kie tiči temu vzrok! 0 tera bi se dalo mnoen eovoriti. Nikakor Pa ni to pa.t e n t naimlaišeea učitelistva. dasi rad priznam. da sp pokažeio nedostatki učnih uspehov ori novincib češče kot pri star^išem učiteltetvu. Predvsem ere stroeo ločiti šolsko delo in izvenšolsko delo. Dandanps stno te poime takn ziednačili- da sp skorai ta ali oni ne spozna kie nai izvrši svoio poklicno naloeo prav eotovo pa sp izvenšolsko delo tako naflaša in bvalisa po listih. da pridein »n a solnce« rnnoeokrat »kulturni delavci« ki so bodisi v resnici izven šole marliivo in usoesno delovali. bodisi da le uspeh umetno finVirali v šoli m milo rečeno p e š a 1 i. Nai se vsak odkrito vpraša: Se li ne skriva za. tem poveličanim kulturnim1 delom premnoeokrat nesolidnost v šoli? — Učiteli ie v Rrvi vrsti noklican ter z dekretom nastavlten 73 šolp in šolskn delo: 011 ip vzeoiitelt mladine. Na" tančno ima oredpisan smoter. za kniega doseeo ip vsem nadreienim činiteliem odeovoren. Vse drueo kar ie več dela izven sole ca >e re<: tupatam socialna potreba in vroča želia občinstva in učiteljskp. upravp sarne Nikoear se na ne more siliti ocenievati učitelia morebiti zeoli iz te^a vidika. Za izvenšolsko kulturno delo na je treba prvič: zauoania liudstva. učitelieve zmožnosti in spretnosti ter «eveda prostodušnp dcbre volie. Kdor noče sam delati eotovo ne bo doseeel ničesar. akn se ea k temu sili. Mlad učiteli-začetnik nima niti zadostne^a zaupania niti zadostnp sociološke naobrazbp in spretnosti da bi uspešno nastopal v raznib kulturnih društvih, še mani pa med liudstvom kot takim. ker ie pač zaertkrat še v vsakem oziru Dremlad. Pri orvem koraku ki ga utezne nerodno zastaviti. si bn zlomil noeo in 7obe. ke.r ima pač vsako kulturno društvo svoie politično ozadie Prav Dosebno oa -n eorie ako ni v šoli elede stanovskih dclžnosti neororečen. Mlad učiteh uteene. k veeiemu imponirati kot izboren oevec ali telovadec. udeistvuie se šp lahko kot kniižničar pa šp tukai mora biti onrezen. Pozabiti oa ne smemo da 'p učiteli kot vzeoiitelj mladine le nosredno vzeoiiteli naroda nikakor ne direktno in če •> y tem ozirn storil svoV* dolžnost. if storil- tudi kot kulturni delavec naiveč. Naipriprosteiši seliak dobro loči. kateri učitel.i stori v šoli svoio dolžnost in kateri ne in zastoni da bi indolenten učiteli nastonal izven šole. Jaz z a svoio osebo smatram .za ootrebno da šolska oblast naravnost nrenovp sleherno udeistvovanie izven šole- dokler "čiteli ni v šoli eledc točnosti in vestnosti nedotakUiv. Kar se oa tiče novincev napiašam le že lOOkrat izrečeno želio: ti bi nai nrišli nod vodstvo dobrih nalašč /a to izbranib vn-diteliev. ki iih nai uvede'0 v usbešno internn delo v šoli ter eventualno 7. v z e 1 e d o m polaeoma nridobp za to ali onn oanopo izvenšolskee^a kulturneen dela. za koio nač dotičnik kaže zmožnost in veselie Učitelin omeievati osebno svobodo kie in kako nai uporabi svoi orosti čas na bo nanravilo le še večip fforie. Od1 učitelia <*p nač zamore zahtevati da ie vesten- točen v šoli ter Dripravlien za nouk ter da stori svoin dolžnost v šoli ter to kar ie <« šolo v zvezi-: Dreribvedati mu da ne cmc v douka Drostem dnevu v Liubliano ali kamor si bodi. ie orvir sploh nedose^liivo. drueič na nesmiselno. Vsak bo našel za svoi Dot 100 izeovorov tudi ip to n.ieeova osebna zadeva. ki oar ni treba biti uradno obiavliena. Ta liubi iznrehodp v naravo druei voli koncerte ali eledališče zoDet tretii nač vino in karte v domači beznici. Katero izmed' teh ie boliše? Našli bi sp navsezadnfp tudi taki šolski voditelii ki bi kakemu nesinroatičnemn učiteliu prepovedali vsakn zabavo in užitek v bližniem mestu. čp ne drueače. iz zeroli naeaiivosti in zavisti. ker eventualno voditeli sam np mara ali np morp tia Kar se na tiče Dotrebnih železniških earnitur. Da i daleko ni tako hudo Le ne pretiravati: mislim, da ie le malo učitelistva ki se zamorp posluževati nolovične vožnie ker nač vsake^a np mika dostikrat predolea DOt k železnici. in koliko šol ie ob železnici? V Ptuiu dne 2. oktobra 1926. Fran Šeeula. — »Jutro« le pričelo zopet pasegati v naš stanovski ookret in vidi se. da se hočp zopet ves Dokret soraviti na Dolitično Dolie. Sedai dela »Krizn v slovenskem delu UJU«. Če ie ».lutru« orav. da sp, sDušča zooet v naš stanovski ookret. ie nam tudi, dasi t» ni konsekvence z\ede nezavisnosti stanovskih zadev in oreanizacij. Članstvu bomo Drimerno domsnili svoip stališče. — ».Tutro« Doroča. da ie nri zadniem zborovanm Kraniskeea učiteliskeea društva bilo razmerje 40 : 40 Po avtentičnem noročiln moramo neotoviti da ie razmerie bilo 36 : 56 elasovom. s katerimi ie bila izelasovana zauonica deleeatom. . — »Jutro« ooroča o izstoou Radovhiskeea učiteljskeea društva iz UJU. V koliko :e to Doročilo nvtentično in v koliko sp ip to zborovanv vršilo v skladu s oravili bo coverieništvn še ueotovilo in iavno noiasnilo. — Proti demoralizacii v šoJski upravi. Pod tem naslovoin iznaša »Jutro« očitek Dosluževania Dolitiških strank Dri oddaii službene?a mesta v Ribnici. Pov. UJU ie ooslalo »Jutru« sledečo iziavo: »Z ozirom na tozadevno vest v »Jutru<; od 30. seotembra nam DOŠilia liubljansko Doverjeništvo UJU iziavo ki oravi- »QoSDOd Herman Kmet šolski uoraviteli v Dolenii vasi Dri Ribnici ni člaji vodstva liublianskeea ooverieništva U.IU. Tucii ni znano Doverieništvu da bi se nosluževal za svoie službeno mesto nrotekciie nolitičnih strank Vodstvo DO\rerieništva stoii stroeo na stališču. ki o-a *> obiavilo. da se imn ori namestitvah nostonati oravično in obiektivno- naimani na da bi se nri tpm nziraln nn tn ako ie slučaino orosilec -deklaraš« ali »antideklaras«. oziroma da bi se oziralo na to katerl Dolitični 'Stranki nrioada Drosilec. Proti temu se bo Doverienistvo odločno borilo. Poverieništvo ie oozvalo ee. Hermana Kmeta in Alfonza Završnika. da oredložita svoio arsrumentacijo do nnravičenasti 7,a navedenn službeno mesto Obrnilo se bodp na tudi na fosd. šefa Drosvetne^a oddelka in učiteliskeea zastoDnika v "amestilni komisiii ako bo moeočp doblti tudi službeno utemeliitev za dvo- oredlo? na oodlaei katerep-a <;p ie izvršiln imenovanie Nato bo Doverieništvo objasnilo zadevo iavnn ker se ie iznesla v iavnost kar Da mora Dovrienštvo odločno obsoditi oosebnn ker sp z objavo v nolitičnih listih daie stvari nolitično lice.« — Cudno stališče in dvoina mera. Po volitvah v treovskn in obrtno zbornico niše »Jutro« zelo vneto o stanovski avtonomiii. Tam nravit »To ni načelo za volitve. amnak se boli in boli ntriiiie kot temelina ooteza celeea našee-a nreanizaciiskeea sestava. Stanovi so v svoiih ^tanovskih stvareh nezav i s n 1. S tem ni rečeno. da se ne morem ozirati "a obče narodne interese1' in tudi ni nodčrtana kakšna orenaoetost naoram drueim stanovom V kulturnib in nolitičnih ^adevah na deluiev, vsi stanovi skuoai za <;kunnp ideale. V oosledniem ozirn ni oravično in tudi ni res da eosoodarski stanovi rm bi imeli živih nacionalnih in občih kulturnib stremlieni.« Čudno ie to cfd »Jutra«. da Driznava neodvisnost v stanovskib stvareh vsem stanovom treovcem obrtnikom nad Drofesorii se ni še nikdar zs?ražalo ker delu'eio vsi Drofesorii skuono v stanovski orcanizaciii in sp ^e nrofesorii. ki so naibližii »Jutru«. tam družiio s »klerikalci tudi nad naorednimi meščanskošotekimi učitelii sp ne zeraža- čp sp družiio stflnovsko « »klerikalci« samo osnovnošoiski nčiteli do »Jutrovem« nazoru np sme biti nezavisen in mora nrei vnrašati dolitične strankp in nienp pksn^nente 7>a dovolienip če se boče 7-rlružiti v stanovske svrhe « stanovskimi tovat-jši. — V mariborski oblasti sp nameravaio oddati nekatera udobna unraviteliska in učiteliska mesta Dotom .rcoeosto zlorablieneea čl. 71. Tako sp sološno ?ovori dasi se <;pveda te eovorice sedai šp np more'o kontrolirati vkoliko imaio resnično nodlaeo. Naše stališče eledc takih Dremeščani ip docela iasno. Zato Dravočasno ODOzariamo Drizadetp. oolitične strankp kakor tudi druep činitelie. da bomo zasledovali vsak nosamezni slučai takhh oremeščan' in uo-otovili. v koliko ie bil res unravičen. Zato nai bi slučai v Mariboru ne našel — naslednikov. — Proda?a šolskjh rotrebščin s strani učiteljstva. Ministrstvo nrosvete ie izdalo z odlokom P. br. 2973 od 4. sentembra 1926 odločbo. da učiteljstvn ne sme Drodaiati šolskih DOtrebščin tatn. kier so kniiearne. Po kraiih kier ni kniigarn. smp učitelistvo izjemorr.a nabavliati nainuineiše šolske DOtrebščine ali mora o teh nabavah noročati nadzornikom da iim izdaio odobrenie. — Možitev učiteliic. Z odlokom ministrstva nrosvetp eledp možitvp učiteliic se ne nmeiuie Dravica možitvp. z učitelii ker nravi adlok da 73 ženitbp med učiteliskim osobiem ni treba dovolienia ministrstva Drosvete. Možitev brez nredDisanp^a dovoHenia v drneih slučaiih se na smatra kot Drostovolien izstOD iz službe. — L'ubljanska specialiteta. Našo zadnin notico v tei zadevi moramo toliko Doiasniti. da vplia odlok za vSo državo, kakor smo Dreieli avtentično noiasnilo. nikier oa ni rečeno da bi smeli ooučevati šolski unravitelii 'Sjmin štiri ure tedensko in so takp odredbe v nasorotin 7. ministrsko odredbo — Da ne bo kriv zocet Beograri moramo r^snici na liubo ooročati da ne zadene orav nobena krivda zakasnitvi imenovani novincev Beoerada kar morarpo verieti DO noiasnilib 7a katerih dooravek smo nanrošeni. — Novi učni načrti. Pri novih učnih načrtih ie treba Dredvsem iiDoštevati da so orovizorii. ki ie dan v Drvi vrsti učitelistvu v oretres- da ori niih -sodeluie in dovp svoip mnenie Po iziavah mnoeih odličnih šolnikov Domeniio novi načrti v mnoeih noeledih len nanredpk v nekaterih zadevah oa lih bo nuino ob letu do" .Draviti. Zato sp kot na noizkusne načrte učitelistvo ne more tako tesno vezati na nie. Nuino Dotrebnp bi bilp 'sedaj. ko imamo to osnovo ankete solskih unraviteliev Dosameznih kateeorii šol v okraiili (enorazrednic itd.) da se noeovore 0 načrtih. Urediti ie tudi število ur kar znaša na enorazrednicab *; nonavlialno šolo 35Vi\ a učna obveznost 'e naivišie vzeto 30 tedenskih ur. Kdo bo olačal nadure? Iz te»?a razlot^a bi bilo nu.ino 'svetovatida sp eledp ur nri leDonisiu itd. drži še stare razdelitvp učnih ur Naiveft odoora ie snloh radi razdelitve ur ne na toliko e^lede učne snovi. kolikor ie dosedai domislekov. Pri pnorazrednicnli ip Doinanjkliiv oDoldanski odmor in «p bo težko obnesel nouk od 2.-5. ponoldne Na uči- telia DTidp. v oo'sameznih dneh rtd 8.—12. in še od 2.-5. kar ie mnogo. Kai je s kmetii.stvnm ori novi razdelitvi ur ori ¦enorazrednicab itd.? Za 6.-8. razred veliaio še stari načrti Kako ie to soraviti v sklad 7 novo razdelitviio učnib ur? Vsekakor Da ip. Dozdravliati da iP izšel nov učni načrt da nridemn do debate v tem noeledu. 7a katero «=luži kot nodlae.a — Nov učiteliski list. V Liubliani ie izšla 1. številka novega »šolsko« nolitične^a lista »Edinstvo«. Za koinzorcii odgovana s. Ivan Šmajdek. ureia ea z. Luka Jelenc. Tiska se v »Narodni tiskarni«. — Namen nove^a našeea »stanovskega« bratca »Edinstva« ie med druizim tudi Dobiiati klerikalneea zmaia in boi Droti »oeti klerikalneea reakcionarstva«. kakor ie zaDisano v Droeramu. Leoa stanovska naloea! — Maščevalnost sa ie rodila namreč »Edinstvo«. Tako ie videti iz osebnih naoadov v zadnii številki ^— Prava obsodba. V stanovskih vrstah sp SDlosno ooiavlia močna obsodba Droti o:nim uDokoiencem- ki hočein našo ¦stanovsko oreanizaciin izrabiti za svoi strankarski soort. Castna iziema onim UDokoiencem ki nas resnn oodDiraio. — Od orve olače orvi d^r. »Učit. domu« -v Mariboru le daroval tov. J. Bajde v Studencib znesek 25 Din. Koliko  oosnemovalcev bod? neki našel med našimi naimlajšimi tovariši(icami). — Ročni zemlievid Sloveniie v založbi »Učit doma« izide sie^urno dn konca teea meseca. Radi tehničnib ovir .ie nastala mala zakasnitev Sedai na gre deln eiadko iznod rok. — Vse šole v oodročiu učiteljskega društva 7q mariborski šolski okrai so te dni dobile deloma osebno deloma s došto »Pristoone iziave«- ki jih nai vsi stari in novi člani dotične šolp izoolniio ter takoi Došlieio na zdt. Oleo Kraševec. učiteliico. nisarna sreske^a šolskeea nadzornika Maribor. — Istočasno pa le treba ooravnati vso zaostalo članarino. ker se bodo brezooeoino črtali vsi tovariši(ce) ki^ np. izoolniuieio društvenih dolžnosti. Člani(ce) se tudi ooozarjaio na spini sklen 7 dn^ 16. ianuaria t. 1.: vsaka učna oseba olačai od svnie mesečne draeiniske doklade 1% v fond za zeradbo »Učit. doma« v Mariboru. — Domoznanstvo za osnovne šole, sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov ki 10 ored'jisuie novi »nastavni olan« za 4. razred osnovnih šol (srlei prilogo k »Osnovtii Nastavi« br. 1.) iPrvi del kmijje obravnava Sloveniio in natn vsn našo kralievinn do zaokroženih kiiltumo - zemlJeDisnih slikah. Driu?i del »Domoznanstva« oa nodaia v 44 vzorno sestavlienih slikah vse važne do)2:odke i/ zeodovine troimeneara našeea naroda. V zeodovinskih slikah le dosebno nap-lašena ptična stran ter izzvenevaio zeodovinski orisi v akorde domoliubia. bratske sloee in sličnib vzorov- »Domoznaostvo« se odlikuie do iedrnatem sloeu in oreglednosti ter kaže v vspm da ie Draktičnn delo izkušeneea šolnika V istem založništvu (Q 0 r i č a r & L e sk 0 š e k v C e 1 j u) ip dobiti učno kniigo ¦»}. Brinar. »Slovenska vadnica« za višip razredp osnovnih šol in /a meščanske šole. Vaie iz slovnice oravopisa in spisia. Cena vez. izvodu 24 Din. Brinarjeva »Slovenska vadnica« ni morebiti suhoparen slovniški učbenik. marveč ie boeata zakladnica narodnih preeovorov. skrbno izbranib pesniških citatov in odlomkov i/ našib oisatelievklasikov. Iz mnoeobroinih zeledov In vai se slovniški nauki tako izlahka izvaia'"o kakor sp izlušči kleno zrnip iz dozorele?a klasia. Obe kniiei »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«. ie šolska oblast uradno odobrila a nraktična uporaba v šolj/f>o dala kn.ii^ama najboliše priporočilo. — Slika državnee^ prba V založništvu »Učiteliskeea doma« v Mariboru ie v uspeln izvršenem barvnem kamnotisku izšel državni erb kralievine Srbov. Hrvatov in Slovencev. To deistvo bodo z veseljem pozdravili vsi naši solniki. ker so 5 tem pridobili važno rconazorilo pri domoznanskem pouku. Na trpežnem kartonu v formatu 550 mm X 450 mtn izvršeno reprodukciin bodn topio pozdravili tudi druei iavni nradi tpr prcsvetni delavci. ki nridein tako č.pstn v nepriieten položai- Vo Potrebuiein ob raznili nrireditvah v barvab in ustavnim predpisom odsovax\^^r državni erb. pa nirnaio zato nikakeea pripomočka ki bi iih moeel o tem hitro in točno poučiti. Kot Posebnn zaslueo nai omenimo še kratko toda ponolnoma iasnn in izčrprio z^odovino nastanka razvoia in nomena posameznih dplov likovne^a simbola naše države. nri čemer bi bilo lp še dostaviti. da se erb kral:evp hiše loči od državneea v tem- da tam zastopa Sloveniio eno>?lavi orel nekdanip voivodinp Kraniske. — Zvonček (1. štev.) letnik 1926/27 je ravno* kar izšel s sledečo vsebino: E. Gangl: Dalmacija, pesem. — Josip Vandot: Kocljeva osveta, planin* ska pripovedka s podobama. — A. Potočnik: Ljubljana, poučni spis. — Janko Samec: Skri« vanje, pesem. — M. Jezernikova: Vila Zlatana, pravljica. — Fr. Rojec: Lambcrgarjev dom, pe» sem. — Janko Leban: Valentin Stanič, življenje* pis. — Karel Štrbenk: Jure, gledališka igra. — Pouk in zabava. — Kotiček gospoda Doropolj* skega. — Ta najboljši mladinski list vsem stars šem najtopleje priporočamo, da ga naroče za svojo deco. Starši naj se nc strašijo malenkostne denarne žrtve, kajti celolctna naročnina znaša s a m o 30.— D i n. Iz navedenega pa je razvidno, da je Zvonček bogate vsebinc" ki bo našim maU čkom vedno dobro služila v razvedrilo, pouk in v blažitev srca. Naročbe naj se naslovijo na upravo Zvončka, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6./I. — Navodiln o sestavi soreiemnega radioanarata. Nekateri žele da bi »Učiteliski Tovariš« prinašal eornia poročila. Tem odeovariamo. da nam primanikuje celo prostora za strokovna informativna poročila- ne pa. da bi delali reklamo za razne športe. Dopisnikp prosimo da nam ooroč.ila pošiliain v prvi vrsti v oblikl. kratkih informativnih notic ki iih lahko uvrstimo med splošne vesti. • V tem poeledn moramo reči da sn dopisi često nepraktični in np dosezaio svoieea namena ker hoče vsakdo v listu ob.iavliati le dolce članke. ki iih pa čitatelii ne čitaio radi. Prispevaite torei s kratkimi informativnimi noticami sai le vedno mnoen nove?a kar bn zanimalo tudi druep in bomn s tem naiboli dvienili list. — V razmišliame! Znano ie deistvo. da ni niti en.p političnp eospodarskp in kulturno-prosvetne orjfanizacfje, kjbr bi učitelistvo ne imelo polnih rok dela: vse za narodov blaeror. Tudi ob zadnii redukciii draeiniških doklad so sp eospodip v vladi sklicevali na narodnv blasor in patriotičnost uradništva. — Kai ie često delež učitelistvu za nieeovn izvenšolsko delo pri X oreanizaciiah in ustanovah? To. da nimaš zaslombe ne pri preprostem liudstvu in šp tnani pri tkzv. akademsko izobraženi intelisjenci. Značilen ip naslednii doeodek v nekem mestu na Doleniskem: Neki koleea ie v debati 7. nekim akademično izobraženim uradnikom prišel tudi na učitelisko stanovsko vprašanie. Končni rezultat ip bil ta da ie omemeni eospod zalnčil koleeu v obraz hlapčevstvo učitelistva. ki ie bilo. ie iti bo ostalo hlapčevsko. — Stvar ostavliam brez komentana. Znan ip rek: Resnica v oči kolie! — Kar ie bilo nai bo. Ali kar bo, mora biti drueače! — Mo.ie skromnn mišlienip. ie. da ip posebno učitelistvo dosledno ravnai pn sklepu urad. ore\ priobčenem v neki izmed zadniih številk »Našeea Glasa« da Dokažemo hrbet vsem političnim in drueitn orsranizacijam ter skrbimn predvsem za naše stanovske interese. Na ta način nam bo preostalo tudi nekai ur za naš Lastni napredek in »oelobitev našeea strokovneea in splošneea znania. Več samozavesti in spoštovania sameea sebe in kmaln bn morala razna: eospoda korieirati svoie mnenie o rm in nas upoštevati kot činitelie prekn katerih hi eospodiarskeea in kulturneea napredka. F. R. — Nobeden učiteli ne mrre biti član dveh stanovskn - Drtitičnih oreanizacu. Vsak član nov. UJU bo moral podpisati RristoDnn iziavo- da ni član nobene druere stanovsko-politične ore-anizaciie. Pristopne iziavp so žp nreiela okraina učiteliska društva.