Č r n i š k i:
Dragi Marijini otroci!
Srečno in blagoslovljeno novo leto! — Odvisno je pa tudi od vas, da bo srečno. Večkrat pregledujem šolskim otrokom zvezke, pa opazini, da so navadno prve strani lepo marljivo popisane, proli koncu pa postaja zunanja oblika vedno bolj nemarna. Ko je zvezek še ves lep, čist in nov, pazite z vse večjo marljivostjo, da se vam ae po-maže, da ne naredite lahkomiselao pogre&kov. Glejte, tudi novo leto — 1926 — je še vse lepo novo in neoma-deževano. Pazite torej, da ga ne umažete z raznimi po-greški in grehi! Začnite ga dobro in bodite v njem tudi zvesti do konca!
Dominik Savio vam je lahko za zgled, kako morate biti zvesti v dobreni. Uinrl je šele 15 let star in vendar je prejel sv. oče v Riniu že prav veliko prošenj, nai ga proglasi za blaženega iu pozneje za svetega. Častit-ljivi Dou Bosko, njegov vzgojitelj, uam je popi*al njegovo življenje. — Dominik se je rodil v Rivi pri Turinu dne 2. aprila 1. 1842. Njegov oče je bil krojač. Že v nežni mla-dosti so dečka naučili raznih pobožnifa vaj. Njegov du-hovni pastir je Dominika visoko cenil in mnogo priča-koval od njega. Ko so Dominiku povedali v njegovem sedinein letu, da bo smel k prvemu sv. obhajilu, se je tega močno razveselil. Od tedaj je bil skoro po cele dneve v cerkvi, kjer se je pripravljal ua imenitni dan. V tem žasu si je začrtal tudi svetih sklepov, ia te je zvesto izpol-ajeval vse življenje. Z 12. letom je prišel v oratorij Don Boska v Turin in je obiskoval gimnazijo.
ftn
Dva sklepa sta bila prav posebiio živo začrtana v Do1 minikovi duši: >Svetnik hočem postatik iu >Veliko duš hočem rešitik Kakor drugi svet-niki se je tudi Dorninik veliko vadil v molitvi inv premagovanju samega sebe. Doii Bosko je moral celo kro-titi njegovo veliko vnenio. Že kot gimnazijec je hotel Do-minik apostolsko vplivati na svoje sošolce. Vnemal jiii je prav posebno za iskreno češčenje Brezmadežnega spočetja device Marije in pa za pogosto prejemanje sve-tih zakramentov. Znal je vse lepo, neiprisiljeno pridobiti. Seveda največ je pa zalegel njegov prekrasni zgled.
Ko je bil v 6. razredu ginmazije, ga je napadla prav huda pljučna bolezen. Don Bosko se je mnogo trudil, da bi ga ozdravil. Poslal ga je na boljši zrak domov k star-šem. Pa vse ni nič pomagalo. Kakor je bil iiaprej po-vedal, je umrl, in sicer dne 9. marca 1. 1857. Starše, uči-telje in sošolce je to močno užalostilo. Med vsemi je vladalo prepričanje, da je nedolžni deček gotovo prišel v nebesa. Začeli so se mu priporočati v raznili silali in potrebah — in ne zaman.
Že veliko kardinalov in škofov je želelo, naj bi bil Dorninik proglašen za blaženega in potem za svetnika, naj bi se njegova slika častila na oltarjih. Mlad deček, s skladovnico knjig pod pazduho in s svetniškim sijajem okoli glave — ali bi ne bila to lepa slika vašega novega zavetnika in priprošnjika? Čujte, kaj pravi o njem kar-dinal Agliardi: sMi stari se čutimo majhue in ponižane pred velikimi čednostmi tega petnajstletnega dečka.« Leta 1911. je poslal evharistični kongres v Madridu sve-tenni očetu Piju X. brzojavko s prošnjo, naj pospeši pro-glasitev Dominika za blaženega, ker zasluži zaradi svoje pobožnosti do presvetega Rešnjega Telesa, da postane kot »evkaristični deček« lep zgled drugim otrokom.
Otroei božji! Po Dominikovem zgledu pojdimo tudi mi pogiimno v novo leto! Sklepi: »Svetnik hočem postati in apostol!«, >Iskreno hačem častiti Marijo in presveto Rešnje Telo!«, to naj bodo tudi naši trdni sklepi!
Savia je moralo biti lepo gledati, ko je molil. Kako zbran je bil! Kak razloček med njim in pa med toli-kimi drugimi otroki! Kako grdo se vedejo ponekod otroci v šoli pri skupui molitvi. Ves razred je nemaren in raz-
81
tresen. Nekateri gledajo skozi okuo, drugi se ozirajo okrog; »ebe, tretje skrbe naloge ali kaj drugega. Večkrat se lahko reSe .Nobeden n i molil zbrano! Zakaj ne? Pripravili se niso nič na molitev. Od svojih iger in pogovorov so prestopili kar k molitvi, ne da bi pomislili, kaj bodo zdaj delali in s kom bodo govorili.. Vidite, tako ni prav. Letos sem bil nekaj dni v neki po-božiii hiši. Nekaj nii je bilo tam niočno všeč. Pred našo-skupno jutranjo molitvijo nas je gospod, ki je molil na-prej, resno opomnil s temile besedami svetega pisina: >Pred molitvijo pripravi svojo dušo in ne bodi kakor človek, ki skuša Boga.< Potem je nekaj časa počakal in zatem sele začel moliti. Kakor sem že rekel, meni je to močno ugajalo.
Otroci, storimo tudi n)i iakol Pred vsako molitvijo si pokličimo v spomin omenjeue resne besede sv. Duha. Pomislimo, s Jiom bomo govorili. Ce se začetkom potru-dimo, bo uaša molitev veliko boljša. Le poskusite!
Otrotu Marijiui!  Še enkrat: Srečno novo leto!
Z ljubim Sinom vas blagoslovi — devica Marija!