Leto V u V Celju, dne 31. marca 1910. •_»__; i! Št. 13. d Ithaja v»ak Četrtek; ako je ta d »ji praznik, pa dan poprej. — V«e pošiijatvo (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa nailov: „«»redni List" * Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. „Narodni List" stai!« /,& colo leto 4 K, «a pol ieca 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina ce plačuje vnaprej. — Posamezne itevilka stane 10 vin. Oglasi se ifcöM»io pt» 12 vinarjev ena petit vrst». — Pri večkratni!) objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naalov: r V ar o d n J ijiKt" v Celja. Cerkev in politika. Dne 20. in 22. marca t. I. je minulo 62 let, kar je 1. 1848. izdal praški nadškof Alojz Jožef baron Trenk dya pastirska lista. V prvem obžaluje, da mora slišati, kako mnogi duhovniki smatrajo prižnico za oder za političnega govornika, in pravi: »Moram obnašanje takih duhovnikov najstrožje grajati... Od častite duhovščine za gotovo pričakujem, da se bo pri javnem pouku vzdržala vsakega politikovanja in bo videla svojo nalogo v tem, da razširja s pomočjo nauka o poštenem življenju božje kraljestvo na zemlji.« V pastirskem listu z dne 22. marca 1. 1848. pa pravi: »Duhovnik se mora smatrati kot služabnika Kristusovega, ne da bi se dal zvabiti v politični vrtinec.« Res ima duhovnik tudi ljudstvo poučevati, pravi dalje, na noben način pa »ne sme prižnica postati poiitično-govornfški oder.« Tako je govoril pred 62 leti katoliški škof. A danes? — Da pa enkrat ne bomo govorili o naših domačih razmerah, ampak si ogledali malo tudi druge dežele in kraje, se hočemo za danes ozreti baš na Češko in pogledati, kako je v tem oziru danes tam. Naj govore suha dejstva: Nedavno so izdali prvoboritelji češke klerikalne stranke spomenico, v kateri pravijo med drugim, da »obiskovanje cerkev pojenja«, kot vzrok te prikazni pa navajajo, da se odganjajo ljudje iz cerkve z ved-nim obrekovanjem, ki ga vrše nekateri klerikalni agitatorji in listi proti osebam drugega političnega prepričanja. Tudi vodstvo češke agrarne (kmečke) stranke je dobilo iz raznih krajev poročila, da se manjša število obiskovalcev cerkva. Uredništvo strankinega glasila »Venkova« se je obrnilo na razne zaupnike z vprašanjem, odkod ta prikazen. Zanimivi so odgovori zaupnikov, ker vsi soglašajo v tem, da je vzrok »pešanja vere« politično hujskanje s prižnic in iz spovednic. Eden odgovor se glasi: »Pri nas že več mesecev pridiga župnik prazni cerkvi. In vendar je veljala naša fara za klerikalno. Ne more se reči, da bi bilo ljudstvo kaj zgubilo na svoji vernosti, nasprotno čuti danes ravnotako versko kakor prej. A razburjena je zaradi postopanja svojega duhovnega pastirja, Id je v svoji strasti proti agrarni stranki šel tako daleč, da je tudi v spovednici agitiral proti nji in skušal razdvojiti celo cele rodbine. To se je izvedelo in razljutilo celo one farane, ki se niso nikdar prištevali k naši stranki. Ljudstvo je tega sito — in kaže to s tem, da se ogiblje cerkve. Le še najstarejši ljudje hodijo v cerkev —« DrugI: »Spominjam se, da je bila naša cerkev nabito polna. Pri nas je veljal vsakdo za pohujšljiv-ca, kdor vsaj v nedeljo ni bil pri maši. O Veliki Noči je duhovnik enostavno s prižnice rekel: «Iz te in te vasi pridejo farani v pondeljek k spovedi in sicer od štev. 1. do 30.« In to se je tudi zgodilo. A danes?! Cerkev in spovednice so skoro vedno prazne. Pa so za to tudi pošteno skrbeli klerikalni listi in agitatorji. Toliko osebnih žaljivk in obrekovanj še menda ni bilo čuti, kakor o osebah v našem kraju od strani klerikalcev. To je izzvalo odpor med našim ljudstvom. Nezaupanje do prvakov klerikalne stranke, ki je tako dosledno psovala, je raslo. Naš župnik je poklical sem misijonarja — pa tudi to ni nič pomagalo. Kar je sejal, sedaj žanje. Posebej od mlajšega zaroda sploh nihče ne gre v cerkev.« Tretji: »V naši podružnični cerkvi je maša vsake tri tedne. Prej je bila cerkev vedno polna, zdaj pa je obisk tako slab, da je včasi tam komaj 20 ljudi. Vzrok temu je hujskanje duhovnika. Nekoč je na prižnici pel celo neko politično pesem. Kakor pri nas, tako je tudi v sosednih farah.« Četrti: «Nikoli bi ne bil veroval, da bo kedaj tudi v naši fari obisk cerkve pojenjal. Ko je bil tu poslanec Myslivec (klerikalec!), je izražal svoje veselje češ, kako je naša fara zvesta njegovi stranki — a glej danes! Razmere so strašne, naš župnik ni opustil nobene prilike, da bi ne spremenil prižnice v oder za politični govor, in našo agrarno stranko napada s takimi besedami, da jih na najbolj divjih klerikalnih shodih ne čujemo. Celo naše stare ženice so bile vsled tega silno razburjene in so govorile: »To vendar ni beseda božja!« Posledica tega hujskanja se vidi tudi v gostilnah, kjer je že prišlo do krvavih spopadov. Od cvetne nedelje naprej je cerkev polprazna.« Enako se glase tudi ostala pisma. Iz vseh izhaja dejstvo, da je ljudstvo prenehalo obiskovati cerkve, ker se v njih goji namesto molitve politična agitacija. Klerikalni pritisk rodi protipritisk. Tako je na Češkem, kjer je ljudstvo probujeno in prosvetljeno. Pri nas, dasi je hujskanje proti političnim nasprotnikom v cerkvah od strani duhovščine še morda hujše ko na Češkem, se ponekod opazujejo že isti znaki, a ne splošno, ker je ljudstvo, vzgojeno v sužnosti in pasji ponižnosti, še strahopetno in se ustraši vsake gromke besede župnika ali kaplana s prižnice. A v stolnem kapitelju v Mariboru že dobro čutijo, da s prosveto, z izobrazbo prihaja tudi med naše ljudstvo čas, ko se ne bo pustilo pso-vati in obrekovati, in tudi pri nas se bodo začele cerkve prazniti. In kdo bo kriv, da bo «vera pešala«? Odgovor je na dlani! Gornjesavinsko splavarstvo. Gornjesavinjski lesni trgovci in posestniki žag so dobili od ekspoziture v Mozirju vesele velikonočne piruhe. — Ekspozitura je namreč skoraj vsèm kmečkim trgovcem in posestnikom žag ob Savtafl in Dreti koncesijo za plavljenje lesa po Savinji in Dreti ter njiju pritokih odrekla ter jim je strogo prepovedala, Izvrševati nadaljno plavljenje. Zgodovina tega ukrepa ekspoziture kot vodne oblasti je zanimiva. — Svoj čas so namreč plavili po Dreti in Savinji samo kmečki lesni trgovci in posestniki žag. Grajščina ljubljanskega škofa se z lesno trgovino ni pečala, ampak je sedaj tukaj sedaj tam pa polagoma les prodajala kmečkim lesnim trgovcem in posestnikom žag, ki so si kupljeni les sami posekali, spravili po drčah v dolino ter po vodi do svojih žag, ga zrezali in potem po splavih spravili na lesni trg na Hrvaškem in na Srbskem. — Ako se je zgodila pri plavljenju lesa ob bregovih Drete ali Savinje kaka škoda, so ti kmečki lesni trgovci vsak za seboj škodo sproti oškodovancem poravnali. O-brežni posestniki in splavarji živeli so v miru in medsebojnem dobrem sporazumljenju. Podoba se je pa takoj spremenila, kakor hitro je nastopila na plan gornjegrajska grajščina. — Gospodje oskrbniki gornjegrajske škofove grajščine so namreč postali naenkrat bolj pametni kakor so bili njihovi predniki. Sklenili so pogodbo s tvrdko fratelli Feltrinelli, glasom katere so se med drugim tudi zavezali, spraviti tej tvrdki od nje kupljen les do Vrbovca, kjer se je postarla velikanska žaga na turbino. Vso spravilo prodanega lesa je imela na hrbtu grajščina. Začela je v velikanskih množinah po svojih obširnih gozdovih sekati. Kajti škofove potrebe — posebno za nepotrebne šentvidske zavode — so bile zelo velike, njegove blagajne pa prazne in gornjegrajska grajščina bi mu jih naj polnila. Padel je gozd za gozdom, začele so gledati iz prej lepo obrašenih gornjesavinjskih gor in bregov velike lise, obsežne praznote. Po Dreti in po Savinji pa je šla platanica za platanico, po tisoče naenkrat, debele in dolge, vse v žrelo Feltrinellijeve žage. Vzlic temu so ostale kase ljubljanskega kneza in škofa prazne, ker je glavni profit potegnila tvrdka Feltrinelli. Oškodovan pa je bil tudi gornjesavinjski lesni trgovec, oškodovani posebno tudi obrežni posestniki ob Dreti in Savinji ter njenih pritokih. Med tem ko so kakor Že omenjeno kmečki splavarji škodo, ki je vsled plav-ljenja nastala, sproti poravnali, grajščina tega ni storila. Škode, katere je povzročil grajščinski les, so bile izdatnejše, ker je bil ta les mnogo debelejši in daljši, vsled tega težji in neokretnejši, tako, da je ta les — LISTEK. Siromak Blaž. (Spisal Podsredški.) Bilo je davno, ko smo bili še majhni in smo jedva dobili hlače; vendar se še živo spominjam velikega siromaka, Potokarjevega Blaža. Siromaka in trpina vam bom naslikal, takega, kakor jih je na tisoče po svetu, ki se klatijo iz kraja v kraj, prosijo miloščine in o katerih se ne sliši nič dobrega. Da, so taki, ki so hudobneži več ali manj nekateri iz navade, drngi pa zopet iz potrebe; a naš Blaž ni storil nikoli nobenemu nič žalega. In vendar so ga obdolžili, priča sem bil ■ vsemu, obdolžili so ga po krivem in zgodilo se je nekaj nezaslišanega; dasi sem bil takrat še jako majhen in nerazsoden, vendar sem bridko zaplakal. kajti smilil se mi je Blaž, saj sem vedel, da je nedolžen. Nisem pravil tega nikomur, bilo je prepozno. A vam ga hočem pokazati, berača-trpina, kolikor sem ga pač mogel v davnih dneh zapopasti. Živo mi je še v spominu, kot bi bilo včeraj. Na vse zgodaj je šel po vasi, ni si žvižgal, ni si pel; kako naj tudi poje siromak, ki ima tako kruto usodo. Glavo je imel sklonjeno, oči uprte v tla; ni se ozrl po ljudeh bal se jih je kot grešnik in vendar Blaž to ni bil. Čemu bi tudi gle- dal po ljudeh, saj ga nima nihče rad, nihče mu ne privošči lepega pogleda, dasi ni storil nikomur nič hudega. Roke je tiščal v žepe, saj je dobro znal, da ne sreča nobenega znanca, da bi mu |jo podal. Saj ni nikoli imel svojega človeka, ni poznal sorodnikov; pač, imel je mater, blago, dobro; a ta mu je umrla že zdavnaj... Kako svetli in veseli so bili dnevi takrat, ko je še imel mater: kako ga je ljubila in negovala in pazila nanj. Ni mu bilo treba popolnoma nič delati, vsedel se je samo k mizi in jedel. Da, to so bili zlati časi za Blaža. Pogostoma se je spominjal lepe mladosti, ki je minila hipoma kakor sanje: človek se prebudi in spozna istmo. Ko so mu zagrebli mater, je ostal sam, tako sam ... Žaloval je za njo, vedel je, da ga je zadela nenadomestna izguba. — Prišli so hudobni ljudje, vzeli mu materino hišo in njega vnrli na cesto. Ubogi Blaž je čutil, da se mu godi huda krivica, ker so mu odvzeli hudobni ljudje njegovo rojstno hišo, v kateri je preživel z materjo najkrasnejše dneve mladosti; pa si ni znal pomagati. Tako se je privadil Biaž ceste in težkega kruha, ki so mu ga ljudje nevoljno odrivali. Ljudje so se spodtikali in začudeno gledali in mrmrali: tako mlad pa beračiš; delat pojdi, saj vendar tako nujno potrebujemo delavnih ljudij. Blaž je bridko čutil zbadljivke; zagnezdila se mu je v srce mržnja do ljudi, ki so tako grabežljivi, da so mu ukradli hišo, ki so tako neusmiljeni, da mu kradejo zlato in edino prostost. Postal je čudak, popolen čudak in ostal je sam. Najbolj ga je pekla zavest, da v njegovi hiši gospodari tuj človek. Bogzna odkod se je priklatil ta hudobni Tomaž, ki se zdaj tako mogočno šopiri v njegovi hiši. Ljubil je svojo hišo, ljubil kakor mater. — Slednjič se je odločil in vstopil pri Tomažu v službo. Da bo le v rojstni hiši. Kakšna sprememba! Pred letom je tu še on ob strani svoje matere živel, a življenje, ki je sedaj nastalo zanj, ne, to ni življenje, to je večna muka. Kje je prostost, četudi revna prostost brez kruha? Tu ima pristrižene peruti, čuti se, kakor ptič v kletki. Nekdaj je svoji materi razodeval svoje misli, ona ga je veselo in verno poslušala, a ti mu poreko, ko še komaj zine: Norec! — Sem Ii res norec? Hudobni ljudje pravijo, da. sem; prav imajo; norec sem, ker tu služim ... ne služim, v suženjstvu sem; pretepajo me. jedi mi vržejo nevoljno ko psu! To ni življenje! Ubili me bojo, ne strpim več!... Pomislil je in odšel že drugi dan. Imel je prostost koje si je tako želel; naj se je napije, kdor jo ljubi. Konec prihodnji?. V zelo velikih množinah naenkrat plavljen — butal ob stene vodnih naprav, žag in jezov ter ob obrežja in povzročal velike in razsežne poškodbe. — Graj-ščina, katero je spravilo lesa stalo skoraj več kakor jé za les dobila, je sicer tu pa tam sklenila s poško-vanci poravnave in se je zavezala poravnati povzročeno škodo, vendar je te obljube v zelo redkih slučajih izpolnila. Tako so se poškodbe kppičile, tožbe zoper grajščino so bile na dnevnem redu. — Zavleklo se je vse, kar se je le dalo. Po obhodnih lokalnih komisijah ekspoziture v Mozirju je bilo vedno več škode ugotovljene in pri zadnji, taki komisiji se je cenilo delo, ki bi bilo potrebno, da se spravi Dreta in Savinja s pritoki, s svojimi vodnimi zgradbami itd., v red, na več desettisoč kron. In sedaj pride najlepše. Ko so namreč kmečki lésni trgovci in posestniki žag leta 1908 prosili za obnovitev plavnih koncesij, se je po več kakor pol-drugoletnem čakanju slavna ekspozitura v Mozirju postavila na stališče, da teh koncesij ne podeli, ako se poprej vsi prosilci medsebojno ne zedinijo v konkurenčne odbore ter se ne dogovorijo, kako bodo se tekom let narasle škode poravnale. Oblast se je postavila na stališče, da se glede tekom let naraslih Škod sedaj ne da konštatirati, kdo jih je povzročil, in pravi, da so najbrž vsled izvrševanja plavnih koncesij sploh -nastale; vsled tega bi naj bili, vsi za te škode odgovorni. tu>hHi> . . 0 Da je to stališče oblasti, ki ima gotovo;tudi dolžnost varovati gospodarsko šibkejše pred gospodarsko močnejšimi, nepravilno in da ne odgovarja dejstvom, sledi iz prej razložene zgodovine plävljenja po Dreti. Ti, ki so škode sproti poravnali, bi naj plačevali še enkrat in sicer ne za sebe, ampak za grajščino! Umevno je, da so se taki nakani kmečki spla-varji uprli — oblast je pa naredila črto čez vse prošnje za koncesije ter je kratkomalo vse prošnje zavrnila in je vsem prošnjikom zapretila, da bode postopala proti vsakemu, ki bi se drznil brez koncesije plaviti, z vso strogostjo. — Na ta za slavno oblast zelo priprosti način se kratkomalo odvzame vsem prošnjikom zaslužek in mnogim stotinam.ljudi otežkoči življenje. Ekspozitura bi storila morebiti mnogo boljše, ako bi vsem tem ljudem sploh prepovedali jesti in piti! Proti tej za prizadete nenavadno ostri in po dejstvih neutemeljeni odločbi so se prizadeti prošnjiki pritožili na namestništvo v Gradcu. Upati je, da bo namestništvo človekoljiibnejše in pravično ter bo odlok ekspoziture razveljavilo. A gornjesavinjski kmečki splavarji naj ne obupajo. Prestali so razne nesreče, preboleli bodo tudi one, ki izhajajo od avstrijskih oblastij, ki so danes ponižne služkinje škofov na škodo ljudstva. Dr. Anton Božič. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Občni zbor te zadruge se je vršil na Jože-fovo, 19. sušca 11. v Celju. Iz poročil povzamemo, da je bila zadruga registrovana zadetkom 1. 1909. Nato So se pričele predpriprave, ki so bile dogotovljene do jeseni, na kar je podjetje začelo poslovati. Načelstvo je nastavilo kletarja gosp. Kaube-ta in trgovskega poslovodja gosp. Karola Vargazon-a. Oba sta v svojih strokah izborna spretna veščaka, kar obljubuje za prospevanje. podjetja že prav mnogo. S prodajo vina se je zadruga začela v polnem obsegu baviti torej v jeseni 1909. Nakupila je lani 1200 hI, v zadnjih mesecih 1909 ga je raz-pečala okroglo 500 hI. Promet raste od meseca do meseca. Naj navedem številke za 1910 do 19. sušca: prodalo se je v prosincu 140 hl, V svečanu 210 hI, v sušcu do 19. dne 148 hI. Zadruga je ustanovila vinotoč v Celju, svoje zastopnike pa ima doslej že v Trbovljah, v Slovenjem gradcu, v Pragi in v nekem industrijskem kraju na Zgornjem Štajerskem. Pripravljajo se zastopstva v Celovcu, Beljaku, Mariboru, v Gradcu, na Dunaju in drugod. Zadrnga nima iastnih kleti, temveč si jih je najela in sicer doslej dve v Ga-berju pri Celju, eno pa na Bizeljskem. Zastopniki vodijo v svojem okolišu agitacijo za zadrugo. Ta naprava se obnese prav dobro. Dne 31. grudna 1909 je štela zadrnga 172 zadružnikov z 289 deleži, na dan občnega zbora pa je bilo že 200 zadružnikov s 327 deleži. Bilanca izkazuje lep promet nad 130.000 kron. Akoravno so bili ustanovitveni stroški in režije v prvih mescih visoke, vendar je preostal za upravno leto 1909 še prebitek okroglo 169 K. Občni zbor je sklenil, v da se ta prebitek odkaže rezervnemu zakladu, ki s tem narase na okroglo 551 kron. Podjetje se torej v vsakem oziru lepo razvija. Želeti bi le bilo, da bi ga rojaki vsestransko podpirali. Zadruga ima vedno večji trgovski delokrog, radi tega rabi tudi vedno več obratnega kapitala. Naj bi vsakdo pristopil kot zadružniK, osobito bi naj to storili naši denarni zavodi in sicer z večjim številom deležev. Deleži so po 10 kron,, vstopnina 2 kroni. Apelirati pa moramo tudi na vse rojake v nevinorodnih krajih, naj povsod-priporočajo to važno podjetje! Kér ima zadruga izborna zajamčeno pristna vina v zalogi, opozarjamo na zadrugo posebno naše gostilničarje, kateri store boljše, ako podpirajo domače podjetje naših vinogradnikov, kakor pa da naročajo vino od profesijoniranih vinotržcev iz Gradca in Dunaja ali iz Ogrskega./ V načelstvu zadruge so: načelnik Benjamin Kunej, njegov namestnik dr. Anton Božič; člani načelstva: pot. učitelj Franc Goričan, Jože Peč-nik (Bizeljsko), Jože Zdolšek (Ponikva) in Ivan Malus (Bizeljsko). Predsednik nadzorstva je g. dr. Schmirmaul (Rajhenburg), člani, nadzorstva pa: Jože Pečnik (Kapele), Andrej Levak (Brežice), Cvetko (Podčetrtek), Kokot (Pišece), Janežič Jože (Staravas), Jošt (Gotovlje), Jamšek (Rajhenburg), Černelč (Št. Peter pod Sv G.), Černoga (Zdole), Zevriik (Kapele), dr. Janko Sernec (Celje), Jošt (Celje). Pisarna vinarske zadruge se nahaja v Celju na Graški cesti št. 15. političnega Po Veliki Noči se bodo zopet začela „pogajanja"' med vlado in strankami. Ta poročila se ponavljajo že leta in desetletja, — govori se o nameravanih pogajanjih, ki se pa vedno razbijejo ob nemški trmoglavosti, ljudstvo pa trpi. Jasno je, da slovensko ljudstvo ne sme več pripustiti, da bi se vršila kakšnakoli pogajanja, ne da bi obenem prišle na razgovor in do rešitve tudi naše zahteve. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom ? Nemci stoje na stališču, da bi bilo pod njihovo častjo, se s Slovenci pagajati. Zadnji čas pa so vendar nekateri nemški listi prinesli novico, da vlada misli na nova pogajanja zaradi štajerskega deželnega zbora. Baje so Nemci pripravljeni na — pošten mir. Kako si Nemci predstavljajo tako „poštenost", itak vemo: njim vse, nam Slovencem figo! Pa tako lahko se nas vendar ne bodo odkrižali. Srbski kralj Peter odstopi? Zopet se širijo govörice po Belgradu, da namerava kralj Peter odstopiti na korist kraljeviču Aleksandru, ki že zdaj baje vodi vladne pdsle in podpisuje odloke. Iz Črne Gore. Cuje >:e. da se namerava črnogorski knez Nikola ob priliki 50 letnice nastopa vlàde dne 13. avgusta dati proglasiti za kralja. Italija, Angleška in Rusija baje ne bodo nasprotovale. . ..'.' ', '' ■ Kmečki punti na Grškem, oziroma v enem delu Grške, v Tesaliji, so istega izvira, kakor so bili svój Čas oni na Romunskem. Kmetje niso samostojni, ampak le najemniki raznih veleposestnikov, ki so jih tlačili in izmozgavali. im a Imenovanje v sodni službi. Jnstični minister je prestavil sodnika dr. A. Petroviča iz Sv. Lenarta v Slov. gor. v Ptuj, Janka Serneca iz Gornjega grada v Šmarje pri Jelšah. — Za sodnike so imenovani auskultanti dr. Celestiner za Černomelj, Anton Kajfež za V. Lašče, dr. Feliks Rakovec in Rudolf Križek za področje graš-kega nadsodiŠča ter dr. Josip Fišinger za Gornji grad. Obroki za vplačevanje neposrednih davkov v 2. četrtletju 1910. Tekom II. četrtletja 1910 se morajo plačati neposredni davki na Štajerskem v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemniriskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1910 5. mesečni obrok dne 31. maja 1910 6. mesečni obrok dne 30. junija 1910. II. Občna pridobriina in pridobnina podjetij podvrženih javnemu dajanju računov II. četrtletni obrok dne 1. aprila 1910. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajne potom odbitka po osebah oziroma blagajnah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer I. poluletni obrok dne 1. junija 1910. a Slovanski izseljeniški dom v New-Jorku Bogata Amerikanka Jankees je darovala veliko hišo v Newyorku kot izseljeniški dom pod pogo jem, da se bodo vanj sprejemaii vsi slovanski izseljenci brez ozira na vero in pol. prepričanje. Dom je vzelo v oskrbo slovansko izseljeniško društvo, katerega predsednik je vseuč. profesor Pugin, tajnik pa Čeh Kukoi. Te dni so dom otvorili. a Besede in — dejanja. Dr. Korošec piše v velikonočnem uvodniku „Slov. Gosp." o vstajenju Kristusovem: „Vihre strasti so se polegle in za-kraljeval je večno lepi nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.." To so seveda le besede. Kakšna so pa dejanja naših klerikalcev? Slovenskim tajnikom ckr. kmetijske dražbe za Štajersko je imenovan absolvent poljedelske visoke šole g. Franjo Holz, naš rojak od Maribora, zaveden Slovenec. Začetkom aprila nastopi svoje mesto. Upamo, da bo kmetiška organizacija poslov. Štajerskem pod njegovim vodstvom — rastla in cvetela. r Posledica svetega misljona. Iz Vel. Sv. Florjana poročajo graški listi, da so misijonarji tam take debele pripovedovali o fantovanju in vasovanju, da se je celo najklerikalnejšim buticam zdelo vendar že preveč in so kar povprek zmerjali misijonarje, seveda med seboj. Ravno v času svetega misijona pa se je zgodila v bližnji vasi jako čedna dogodbica. Neko tiho predspomladansko noč so se ,našli kar štirje pod oknom vaške lepotice. Tudi neki oženjeni klerikalni zaupnik je prišel — kajpada samo slučajno mimo. Pa bilo je vse zastonj; lepotici je delal družbo že peti in ko je ta zajadral proti domačemu krovu, so ga vsi ostali štirje v lepi slogi — do krvavega pretepli. Pa še naj kdo trdi, da niso koristni naši misijoni! a Slovenski delavec družbi sv. Cirila in Metoda piše takole : Prosim, blagovolite sprejeti dva zavitka znamk iz različnih držav, katere sem pretekle mesece nabral v korist naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Strašno vest so mi prinesli listi „Glas Naroda" in „Soča", kako brutalno streže „Slovenec" (škofovo glasilo) po naši družbi, da bi jo zatrl in uničil. Po tolikih letih naj se to zgodi? — Ne sme propasti, dokler naš narod živi! Tukaj smo v tujini, za svoj narod skoraj izgubljeni, v rojstni zemlji pa mora ostati Slovenec gospodar! — Nismo gospodje, delavci smo, po tovarnah in rudokopih si služimo svoj kruh — ni ga pa med nami rojaka, da bi rekel: „Dražba sv. Cirila in Metoda je brez pomena!" Naj sovražnik še tako pritiska na nas, junaška srca vrlih Slovencev se bodo unemala v ljubezni do matere zemlje slovenske. Mal položi dar domu na aitar! V slogi je moč! — Voščim vsej družbi veselih velikonočnih praznikov in vedno večjega sočutja vrlim rodoljubom in darovalcem Ciril-Metodove družbe. v Zimo smo dobili zopet z včerajšnjim dnem. Obiskal nas je sneg. Avstrijske tercijalke imajo od 29. t, m. do 2. aprila na Dunaju shod. Če so šle tudi slovenske tercijalke tja, ne vemo. „Štajerčev" pisač Linhart, znan iz Trbovelj in Ljubljane po svojih umazanostih, je bil nedavno v Hrastniku na nekem zborovanju tamoš-njih nemškutarjev. Tisti dan so bili v Hrastniku tudi Sokoli iz Trbovelj. Ko so se ti zvečer vračali, so jih nemškutarji napadli. Ti so tudi na rudniško železnico, s katero se je peljal Linhart na vlak, navalili kamenja, češ čez se godi kaka nesreča, bomo pa obdolžili Sokole. In res! Linhart je napisal v „Štajercu" strašno krvavo „kŠihto", kako so Sokoli z noži in palicami napadli „Nemce" in kako so na železnico navalili kaménja. Ali ste od Linharta, znanega širokoustnega prijatelja poštenja in resnicoljubnosti, kaj drugega pričakovali? Mi ne! Ga preveč dobro poznamo! Ampak revček je res, ta ubogi Linhart! Kako ga preganjajo, siromaka, nekdaj slavnega socialističnega gromovnika v Trbovljah, kjer je še danes v „blagem" spominu. Ej vi politični koštruni, k?.ko postajate smešni! Premoženje „mrtve roke" v Avstriji znaša po izkazih cerkve same okrog 800 miljonov kron. Tekom dvajsetih let je naraslo za nad 200 milj. A dokazati se da, da podatki, ki jih da državi cerkev, niso pravilni in resnični. Premoženje cerkve v Avstriji znaša nad 3 miljarde. Kako se že govori nekje v svetem pismu o zakladih, ki jih rja in moli žro? In kako je že učil Kristus, naj se ne grabijo pozemski zakladi? Pa seveda, to je samo v evangelju! O ti revčeki! v Eden nič boljši kot drugi. „Štajerc" si je izposodil v zadnji številki ljubljanskega „Sloj venca". Med drugim pravi, da psuje „Slovenec" slovenske liberalne liste vedno za lažnike, iz „Narodnega Dnevnika" pa krade članke! To je sicer vse res, ali to dela nemškutarski „Štajerc" tudi. v Slovenski trgovci — in „Štajerc". Pred slovenskimi trgovinami ima „Štajerc" velik strah. Ne privošči slovenskim trgovcem niti viharja! — Zavzema se le za nemške trgovce, ker ima od njih podporo. v „Ubogo, nesrečno slovensko ljudstvo!" Prismojeni ptujski „Štajerc" še vedno kvasi svoje neumnosti zaradi obstrukcije slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu; pravi, da so poslanci krivi vsega siromaštva slov. ljudstva. In glejte! V češkem deželnem zboru delajo zdaj že dve leti nemški poslanci obstrukcijo in tudi tam ljudstvo vsled tega trpi. A „Štajerc" še o tem niti zinil ni. Seveda, samo Slovenec bi moral vedno le pia- ; čevati, pri tem pa lepo. molčati, če se mu godijo še take krivice. ►v a Žrtve velikonočnega streljanja. V celjsko bolnišnico so pripeljali te dni 5 težko ranjenih, dva rodbinska očeta in 3 nedorasle dečke, kateri so bili pri velikonočnem streljanju ranjeni na rokah in v obrazu. — V Dobrenji nad Mariborom je zagnalo hlapcu posestnice Flucher, kateri je nabijal možnarje, da bi streljal ob bla-goslovljenju mesa in kruha, železno palico, s katero je nabijal, skozi glavo. Fant je bil na mestu mrtev. Ljudje so glede velikonočnega streljanja, pred katerim se vsako leto toliko svari, nepoboljšljivi. Nadškof Dvornik t Zadru. V dalmatinskem glavnem mestu Zadar je vladal kot nadškof ta mož, odločen in vnet hrvatski rodoljub. Ker se ni hotel ukloniti zahtevam rimske kurije, da bi odpravil iz cerkev v svoji škofiji slovansko bogoslužje, so ga sedaj odstavili. Taka je ljubezen Rima do Slovanov. In èndijò se še, če vera peša. WisW oHraj. c Iz Št Petra na Medvedjem selu. V zadnji št „SI. Gospodarja" vpraša neki podrepnik, kaj je kaj novega pri nas. Toda odgovoriti si ne upa, ker že po par vrsticah konča. Zato mu hočem pa jaz malo več poklicati v spomin. Marsikaj novega imamo, odkar so pri nas čuki. Že večkrat smo slišali, da so kje hodili po svojih vajah va-sovat. Sicer so tudi pri nas to poskušali, no pa so jo skupili; a to bi še ne bilo nič. Pri nas nosijo k vajam seboj pištole in palice z železnimi priveski. To prekrasno telovadno orodje se je pa dvema že odvzela in se bosta — kakor čujemo — tudi še zagovarjala v Šmarju. To pa je našega za farovške žepe neumorno delavnega župnika, med klerikalci že blaženim prištetega gospoda Go-milšeka neizmerno razdražilo. Pozabil je, da bi moral biti apostelj, miru in kaj je napravil ? S hrabrim srcem je pograbil — brez najmanjšega povoda — nekega fanta naprednjaka za ovratnik in mu je hotel spodnestinoge. Toda ni se mu posrečilo, ker se je dotičnik prehitro zasukal i ter prijel župnika za prsi. Ko je videi župnik, da bi se tudi njemu ne godilo predobro, če bi se še bolj spoprijela, je izpustil. e Sv. Vid pri Grobelnem. Prosim Vas, cenjeni gospod urednik „Nar. Lista", da sprejmete ta moj dopis. Od zdaj hočem postati Vaš priden nov dopisnik; sem že zdaj več kakor 4 leta tu v Šentvidu; vedno sem opazoval razmere pohotnih „klerikalcev", kakor tudi miroljubnih naprednja-kov; vidim, kako napadajo nesramno in udrihajo v dopisih in pesmih v „SI. G." na mirne napredne može; pa vsega tega jim še ne zamerimo, kjer so še siti tiste modrosti, katere jih je bil odišli kaplan Ostriž s to večjo žlico napital, zato pa vedno lažnjivo obrekujejo svojega bližnjega. Ti „pobožni" šentvidski klerikalci se pač hočejo sami v deveta nebesa povzdigniti. Zmanjkalo je dopisunn „Slov. Gosp." gradiva in spravil se je na otročjo ali šo-larsko pesem. Tudi mi bi lahko od vas v časnike pesmi ne razpolago zlagali. A ne maramo, ker vi potrebujete v prvi vrsti še pouka in zapoved božja se glasi: ne govori po krivem in ne obrekuj svojega bližnjega. Vi pa neprestano obreknjete in lažete. Dragi čitatelji „Narodnega lista" kakor tudi „Slov. Gosp.", pomislite in vzamite si k srcu, kake laži trosi „SI. Gosp." po svetu. Obrnite se, na uredništvo „Nar. Lista" in naročite si ta vrli list; prepričani bodite, da bo vaš najboljši voditelj v vseh vaših zadevah in prepričali se boste, kakšni so klerikalci. Ker nam je „Slov. Gosp." poročal, da so našega prejšnjega župana pokopali, povabili bomo dopisuna k sodniji na račun, da bo mogel pokop za njim plačati. Mrmra nekaj tudi o Janezu Krstniku, da je bil on prvi „klerikalec"; a tudi to je laž. Bere se v občni zgodovini, da je Janez Krstnik pobožno in sveto živel in da ni sovražil, podpihoval, obrekoval in nesramno napadal svo jega bližnjega, kakor delate vi klerikalci; on ni bil kakor tiha voda, ki bi rada vse spodjedla. Podobni ste Judežu iskarjotu, ki je našega Izveli-čarja Jezusa s poljubom izdal in za 30 srebrnikov prodal. Kadar ga nosite na ustih, ga vedno dan za dnem izdajate in prodajate, ker v srcu ga nimate. Pa zdravi! Občni zbor društva »SokolsM dom« v Gaberju pri Celju se vrši dne 2. aprila t. L' v Sokolskem domu ob 8. uri zvečer. Spored: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in računskih pregledoval-cev, volitve. Ker predloži društveni odbor. občn. zboru podroben račun o dovršeni stavbi, je ta občni zbor izvanredno važen ter, prosi odbor vse člane za čim večjo udedežbo. Nabori v Celju vznemirijo redno naši mestni policiji kri. Res da ni odobravati slabe razvade fantov, ki vriskajo in razsajajo po mestu, ali zadostovala bi gotovo dobra beseda in opomin, pa ne divji lov na nje. Kričanje sicer niti ne razburi tako policije kaker slov., trakovi. Tako se je v torek zgodil slučaj, da je bil neki kmečki fant zaradi slovenskega traku in klica »živijo slov. Gaberje« zaprt par ur, dočim je par nemškutarskih barab svobodno izzivalo s frank-furtaricami po mestu in se drlo do mile volje »Heil«. Ali bi celjska policija res rada dosegla premestitev naborov iz Celja? Zalčani in Šentjurčani bi nič ne imeli proti temu in bi tudi tam slovenskih fantov nikdo ne nadlegoval; celjski obrtniki in trgovci pa se naj v tem slučaju za škodo zahvalijo dr. Ambro-žiču, ako jim je nemščina več ko zaslužek. a Ustanovni občni zbor zidanmoške podružnice „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" se vrši v nedeljo, 3. aprila ob 5. uri popoldne v restavraciji Juvančič na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika „D. j. ž. u."; 2. podružnična pravila; 3. volitve; 4. slučajnosti. — Zvečer je istotam družabni večer z zanimivim vzporedom. — Tovariši, sosebno iz Štajerske, prihitite v polnem številu k ustanovitvi naše druge podružnice! Naj ne manjka nikdo, kogar ne bi zadrževala služba! Na družabni večer presrčno vabimo rodbine, prijatelje in znance. Osrednji odbor „D. j. ž. u.". Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Kaplan Berk, zakupnik javne morale, izobraževalec našega kmečkega ljudstva, organizator Marijinih devic in zaščitnik zakonske zvestobe, ima pri svojem izobraževalnem delovanju velike uspehe. Ustanovil si je izobraževalno društvo ter prireja pod njegovo adreso gledališke igre na odru, katerega si je postavil na hodnik pred kaplanijo tik pred cerkvenimi vrati in tik ob kaplanovem stanovanju, tako da imajo igralci in igralke kaplanovo sobo za garderobo. Seveda igra ulogo režiserja kaplan Berk, ki po predstavi navadno pelja svoje primadone z drugimi igralci vred na golaž v oštarijo. Nekoč je bila ta gledališka družba na golažu v gostilni cerkvenega ključarja, velikega prijatelja dekana in duhovnega svetovalca Franceta Dovnika. Za mizo na prvih prostorih so sedeli režiser, ravnatelj gledališča muhasti France s svojo »fravo«, sitni »ferboltar«, debeli Vasti in kosmati Hanzl iz Mozirja, bolj v ozadju pa brhko razvite primadone z drugimi igralci vred. Bilo je nekaj časa precej dolgočasno. Kar se prikaže med družbo častitljiva oseba ključarja, kateri se je že mnogokrat kratkočasil v Berkovi družbi. Z bistrim očesom je pregledal družbo in takoj zapazil, da" primadone sedijo žalostne v svojem kotu, režiser s svojo elito pa še bolj žalosten v drugem koncu. Začel je na glas dekleta vspodbujati, da se morajo vsesti h gospodom in sicer tako, da ne bodo sedele — na krilih, ampak kar na klopi. Seveda jim je on to bolj po domače povedal. Kakor je pač pri takih gospodih že navada. Povedal jim je še več »ke-tajga«, česar pero ne more zapisati. Pravil jim je tako delikatne stvari, da so se režiserju usta same zadovoljnosti do ušes odprla, muhastemu Francetu pa se je »štula« (spodnja ustnica) tako podaljšala, da je sicer močni Vasti od samega strahu skoro v omedlevico padel, kosmati Hanzl in sitni »ferboltar« pa sta sramežljivo pove-šala oči. Res, bili so sami — Cankarjevi rodoljubi, zbrani v dolini šentflorjanski. — Kaplanu Berku pa je častitati na uspehih njegovega »izobraževalnega« dela. Da so ti uspehi veliki, kaže že to, da so se še isti večer od predstave odhajajoči klerikalci v dveh gostilnah — stepli! Iz Zadrečke doline. Fajmošter Ferme je bil strašno ogorčen nad pohujšanjem, ki se je zgodilo v njegovi fari. Ogorčen pa je bil menda samo zaradi tega, ker se to pohujšanje ni zgodilo po njegovem prijatelju že iz Rajhenburga znanem kaplanu Berku iz Gornjegagrada. Ce se ta človek kaj pregreši, potem fajmošter Ferme vse to pokrije s plaščem krščanske ljubezni, če pa nasprotnik stori isto pregreho, tedaj pa kar lop po njem. Ker pa se fajmošter Ferme tako zavzema za javno moralo, bomo poročali, kako se je on kot braslovški kaplan vozil na bi-ciklu iz Špitaliča v Braslovče in kaj ve pripovedovati obcestni jarek o njem. Vse pride na vrsto, le malo potrpljenja, gospodje moralisti. Dokazali vam bomo, da tisti gospodje, kojih življenje nam bi moralo biti za vzgled, dajejo s svojim obnašanjem večje pohujšanje, kakor oni, katerim so gospodje moralisti postavljeni za vzgled. Ponikva ob j. žel. Pred kratkim so se vršile pri nas zopet in to v četrtič obč. volitve. Kakor je »Slovenec« poročal, so — pričakovano — zmagali »katoliški« možje. Kako so zmagali, je seveda drugo vprašanje! Pri raznih zvijačah, goljufijah in nasilnostih (na katoliški podlagi seveda!) ni čuda, da so dobili malo večino, v resnici pa so od zadnjič nazadovali. Cela vrsta volilnih sleparij je prišla na dan in marsikak kika se bo z. drž. pravdnikom seznanil, kjer bo izvedel, da tudi zanj veljajo postavne določbe. Ne vemo, na kakšen način je upravičen Tičev-ski, deliti iz svojega žepa glasovnice volilcem in kje jih je dobil? Pa menda vendar ne tako, kot svoje-časno »Rodoljube«.?! Bo zopet treba kake odlike z ričetom? — In še mnogo takih podrobnosti bi lahko navedli, kakor o Stoklasovem Zajpi, o lutarskem kravarju, ki sta oba nepostavno volila s pooblastili, o pristranskem postopanju komisije itd.; vendar to opustimo za danes, ker v mnogih slučajih ima še drž. pravdnik besedo. Padec stranke pa smo zakrivili tudi mi ali bolje rečeno, nekateri magnati, o katerih sploh ne vemo, ali bi jih naj prišteli klerikalcem ali naprednjakom. To So tisti starpkopitneži, ki bi pač radi uživali čast in krmarili občinski upravi na čelu, zraven pa kimali in cincali sedaj na to, sedaj ono stran., Že deset in desetletja sedijo nekateri v občinskem in okrajnem zastopu ter si mislijo, da nima noben drug ničesar govoriti, kakor teh par mož, ki pa imajo prav malo smisla za javni narodni blagor. To pač niso naši ljudje, ki izdajajo stranko so-vragom in prezirajo nižje sloje, kateri so v istini bolj napredni kot marsikak velikaš. Kratko rečeno: mi moramo po boju svoje ljudi soditi po dosedanjih dejanjih. Kimovcev, malosrčnežev in starokopitnih modrijanov ne potrebujemo; je stokrat boljše,če se izločijo iz stranke kot pa da samo ovirajo razvoj naprednih elementov. Vsem vam pa, napredni volilci, posebno železničarjem, kličemo: Slava vaši zavednosti, požrtvovalnosti in jekleni disciplini, ki jo gojite do stranke in naprednosti. Stojmo kakor en mož ter budimo svoje rojake k zavednosti in vsestranskemu napredku; ruvajmo plevel, ki hoče udušiti naš rod in prepričani bodeti, da bo končna zmaga naša. — Opozicijonalec. Griže. Kakor se je že zadnjič omenilo v Narod. Listu« glede slabih hlač, moramo še pripomniti, da delavstvo ni nezadovoljno samo zaradi tega, ampak tudi zaradi nedeljskega dela. Upravitelj rudokopa sam prizna, da delavci z zaslužkom ne morejo shajati, zato jih sili k nedeljskemu delu. Delavec, kateri je že tako celi teden pod zemljo v slabem zraku, je potreben, da si saj en dan v tednu počije. Upravitelj, ki pride komaj vsak drugi dan v rudokop malo pogledat in je zato mastno plačan, hoče delavcem utrgati še ta edini dan počitka v tednu. Od rudarskega urada v Celju je prišel avgusta meseca m. 1. strog ukaz, da se smejo vsako nedeljo samo po štirje delavci za vsak slučaj obdržati (Feuerwache). Ti gospodje pa menda škilijo, ker vzamejo navadno po 40 delavcev in so torej štiri za štirideset čitali; ali pa so položili tisti ukaz »ad acta«. Ce pa kateri poklicanih v nedeljo ne pride na delo, se mu utrga od že itak pičle plače po 1 K. Po rudokopih je navada, da se v soboto pri prečitanju vpraša, kateri bi hotel prostovoljno v nedeljo na delo. Tukaj pa tega ni, vendar pa so pazniki čudovito dobro informirani, kateri delavci radi v nedeljo delajo in kateri ne, ker se ravno tiste sili, kateri se ustavljajo in sicer v to svrho, da je več glob. Naši uradniki pa ne pomislijo, da so oni zaradi delavcev tukaj, ne pa delavci radi njih. Zbog vednih pritožb je prišel m. m. baje na tukajšnje županstvo in bližnje orožništvo ukaz, da se poizve, če so pritožbe opravičene. V ta namen se je prišel en orožniški organ »orijentirat«. Ker je pa kompaktna masa ali zamolčala ali pa izpovedala v prid delodajalca, je ostalo to brez uspeha. Vzrok temu je, da so nekateri delavci, zlasti starejši, vajeni klečepla-stva in suženjstva in si o svojem izkoriščevalcu .niti slabo misliti ne upajo, tako kakor pes, kateri svojemu mučitelju še roko obliže, katera ga je tepla. — Ni čuda, da je torej tisti orožnik pomilovaje rekel: »Kier ni tožnika, ni sodnika.« Apeliramo na zavedne delavce, da svojim starokopitnim in nevednim tovarišem razjasnijo položaj, da bodo vsaj vedeli, da so ljudje in da se naj ravna z njimi kot takimi. Mnogo bi se še moralo omeniti, ker pa primanjkuje prostora, bomo prihranili za prihodnjič. Delavci, vzdra-mite se! c Sv. Štefan blizn Šmarja. Kakor veste, g. urednik, je na shodu, kateri se je vršil pri nas 20. tm., neki fant odgovoril, da jim priskrbite tukaj v domačem kraju kakšno delo, pa dobro plačilo, potem pa jim ne bo treba hoditi v druge oddaljene kraje si služb iskat. Je že resnica, da se pri nas ne zasluži brez truda tako veliko plačilo. Jaz pa mislim, kdor hoče varčen biti, si lahko tudi pri nas kaj prihrani. Poznam nekaj mladeničev, kateri tudi v naši ljubi domači fari šentštefanski prav dobro izhajajo in so si tndi že nekaj prihranili. Kdor je pa zapravljiv tukaj.mislim, da si tudi v tujini ne bo veliko opomogel. Jaz imam na primer tri brate, pa razun enega so prišli vsi radi iz tujine v svojo domovino, v svoj rojstni kraj. — Rekla sta, da kdor hoče varčen biti, je povsod dobro, a doma je najboljše. Tukaj pri nas, posebno v naši veliki fari šentštefanski, je pa za mladeniče toliko lepega zaslužka, da morebiti v nobeni drugi ne toliko. Tukajšnji stariši, namesto da dajejo mladeniče, ko iz šole izstopijo, v tuje kraje, kjer se jih veliko telesno in duševno popači, naj bi jih rajSi dali kakšnega rokodelstva učit, s čimur bi lahko v svojem domačem kraji si pomagali do poštenega premoženja in bi zvesti ostali svojemu ljubemu rojstnemu kraju. Tukaj pri nas zelo pogrešamo raznih rokodelcev; ustanovili bi si lahko svojo obrt: 1—2 kovača, 1—2 kolarja, 1 ključavničar, 1—2 dobra sodarja in razun teh še en izvrsten krojač; akoravno že imamo enega poštenega narodnega krojača, ven