Dopisi. Iz Kozjega. (No7i Z7on). To je bil enkrat dan, kojega nam je Gospod pripra^il. Božl5no dete nam je prineslo no7i, veliki Z7on in na 87. 3 kralje^ dan smo ga srečno t^ turn privlekli. Ko nam je 7 torek po Boži5u g. Šmid na 87oje stroške Z7on iz Poličan pripeljal in smo ga 7 7eliki procesiji, nad 2000 oseb, pri Kljucki kapeli slo^esno sprejeli, se nam je za^olj S7oje kra8ne oblike 7sem prikupil. Vlit je namrec jako okusno, je primeine 7iaokosti in širokosti, pra^e bar^e, in lepih snažnih podob. , Ko smo ga pa denes zasliaali, so se uatu mnogim solze 7e8elja vtrnile — doni tako milo in čisto in 7eličastno, da dela s^ojemu mojstru g. Hilzerju 7so čast. Zvon tebta se železnim jarmom 7red 25 cento7 ter stane 2000 gld.; po prostovoljnih doneskib se je denar tadi po 7ečjeni že spra^il, in kar še manjka, upamo, vsaj v enem letu zbrati in doplačati. — Z^onenje kozjansko je bilo prej jako žalostno in že 7eliko let so želeli in skrbeli duho^ni gospodje, pripra^iti dekanijski cerk^i primeren Z7on; a želje so ostale želje; no^ci se niso hotli od nobene strani pokazati. Tu nam pride krščanska hiaa iz Piljštanjske fare na pomo5; obljubila je za Z7on 400 gld. in če nam gre slabo je še pripravljena peti stotak daro^ati. Ime teh dobrotniko7 je Maškon Franc in Katarina, po doma5e Zmajšek. Domači fari sta daro^ala že dosti nad 2000 gld. Tako emo dobili temelj _a Z7on; drugo je šlo hitreje; g. lialm je dal 1 cent težki kanon iz turških 5aso7, 8mido7a hiša 50 gld., g. Srednik 50 fl., 2 udo^i po 50 fl., g-. Koče^ar iz Krakega 50 fl. itd. eden 7eč, eden nianje. Vsem dobrotnikorn naj takaj očitno S7ojo zaIi7alo izicčemo. S teun je storjen pr^i korak za olepšanje naše cerk^e. Daj Bog, da bi Z7on, kakor z^ezda tri kralje, 7abil in peljal rnnogo ljudi k cerk^i in Jezuau; da bi položili na altar naše cerkve eden in drug 7inar! Tako bi nam bilo niogoee našo ceik^o nmetno preno^iti in ozaljšati ter jo postaviti celi dekaniji kot izgled lepih božjih hia! Iz Trbovlj. Nedeljo 7ečer spremili smo ,,na njego^i posledni hoji 7 jamo" g. Rudolfa Eicbel- terja, inšpektorja trbo^ljskih premogo^ih rudnikov. Bil je ranjki starosta rudarje^ 7sega celjskega rudarskega okraja; 35 let delo^al je na trbo^ljskih jamab. Jegovemu razumu in obširni skašenosti gre 7e6jidel zaaluga, da se den denes 7 trbovljskib jamah nalomi okoli 6 milijono? cento7 premoga na leto, ko se je ga 87oje dni le nekaj 70zi5e7. Ali po besedi nagrobnice, nvzdignil je to pod^zetje iz plenic, ter ga odgojil do zdajne krepke 7eliko8tiu. Knapovski sprevod bil je kaj velikansk in 7eli5asten. Okoli 1000 knapo7 se 87ojimi. 7odji v S7oji rudarski prazniški obleki, 7rla godba, jamske lampice brez števila; mnogo zastopnikov od vseh sosednih rudniko7, okoli 2000 drugega Ijudst7a, poleg pa še 7eliko gospodo7 iz Trsta, Ljubljane, Celja in drugod spremilo ga je do groba. Med njimi bil je videti tudi gosp. okrajni glavar Celjski. Ranjki je ubožanim knapo^skim familijam rad pomagal. Naj poči^a 7 miru!  Iz Slovenskih goric. V Jarenini je posojilna  zadruga ,,Voi'8chua8vereinu, aama na sebi dobra  naprava, ako je le v pravih rokah. Nacelnik za-  voda je ,,Gosp." dobro znani padar — _Kasses-  nig", kateri je mislil morebiti s tem za^odom sebi  in nemski kulturi bolj nego slo^enskemu kmetu 7 gmotnem obziiu na krepke noge pomoci in 87oj  šepa^i upljiv pomnožiti in uč^rstiti. Pa Ijudje nem- škutarji so najbrž s^ojo ugodno dobo že preži^eli, ker jim slednji čas po^sod smola in drugi hudi  dubovi sledijo enako, oslu senca. Nekteri udi  omenjenega za^oda so slednji čas se streznili in  sila ne^oljni postali za^olj neposta^nosti na.elni- ko7e pri nekterih zavodnili opra^kib. Svojim bolj- šim pri posojilu skozi prste gleda in ako 7 ome-  jenem roku denarje^ ne 7ernejo ni5 ne de, tudi menjice ni treba podaljsati: on že ve zakaj; kar pa 7endar pri drugih soudib, katere ima on le menda zavolj števila 7 društvu, z ostro tožbo kaz-  nuje, ako le 87oje dolžnosti en dan zamude. Tudi baje jego^i boljši ne potrebujejo žiranta, ako ra7no  ga za^odna pra^ila za slehernega terjajo. Dobro bi bilo, ako bi gosposka ta zavod malo urcdila, ker načelnik tega ali ne more ali neče  storiti! Bolj zanimivo še je zadi! Ali bo na ta dopis omenjeni gospod 7 _Marb. Zeitung i" svojo nedolžnost pa naznanil a nto je laž. obrekovanje" kakor niu je že 7 navadi, tega še ne 7emo; mo- goče pa je tudi, da se bo na tihem poboljšal.  Tudi pra7! Iz Lokovic pri Šoštanju. Od vseh krajev mile naše domoviue se slišijo ugodni glasovi, kako da 80 tu ali tam vrli Slovenci in vneti narodnjaki; žalibog da je 7 naši, posebno pa 7 Paški fari, to ravno nasprotno; le redki izjemki so; malo šte^ilo je pra7 7netih Slo7ence7, koji se za^edajo 87ojib pra^ic; lehko bi jih na prste soštel. Kedar pridejo 7olit7e za poslance, se Soitanjski farani 7endar bolj možato držijo, in 7ecji- del T8elej Slo^enca 7olijo, kar ei smejo 7 čast šteti, med tem ko Pa5ani ra^no narobe delajo; nekaj priliznjenih besedi, in par sladko nemškutarskih obljub, jih maboma, ko bi trenil, spravi vae v nemčurski tabor. Kako pa nem5urji 87oje obljube spolnujejo, tega je že menda 7endar 78ak prepričan, kdor nofce nalašž slep biti; dokler je 7olit7a, se sladko dobrikajo, in obljube delajo, a potem ko so 7oljeni, pa Slo7encem fige kažejo, in se jim smejijo, kteri so se jim dali tako prekaniti. — Zatoraj Pačani! zdramite se, kedar pride dan 7olit7e, in pokažite 87etn, da ste z^esti sino^i raile majke Slo^enije. Omeniti moram še tudi h^ale^redno delo^anje našega mladega živiuozdravnika godpoda Ivana D^ornika. Ta gospod 7 Loko^ici pri Šoštanju doma, se je u5il 7 Ljubljani na podko^ijsko-ži^inozdravniški šoli; 7 7seh atrokah, ktere to solo zade^ajo, se je tako dobro izuril, da je zaslužil že 7 Ljubljani kot najpm odliko^an biti. Ob 7seb Svetih je priael iz ži^inozdravnišnice domu, in naglo je imel prilike do7olj, avojo bistroumnoat pokazati; kajti ozdra^il je že 7 tem kratkem času 6 7olov, 4 konje, 3 kra7e, 2 s^inji in piaatelju teh 7rstic 1 junca in 1 prešiča. Zatoraj kdor izurjenega ži^inozdra^nika potrebuje, naj se le se zaupaujem do tega obrne, ker jegovo hvale^redno delo^anje ga dovolj priporočuje! F. S. Iz Vitanjske okolice. Triletno upiranje 5 kmetakih okoličnih občin proti sklepn krajnega šolskega 87eta Vitanjskega, kteri bil je do zdaj le iz težkih gla7 sosta^ljen bo menda enkrat srečno končano, ter ne bode potreba, da bi kmečke občine sta^ile 7elikanako šolsko poslopje, 7 katerem bi bili tudi napra^ili žandarsko kasarno, tržko nradnijo, in se ,,arestcimeru. Sitno pra^do so zakrivili nekateri lehkomialjeni kmečki župani in tržan P., kteri se je obSinskim zastopom vsilo^al, puhle rekurze za drago plačilo napra^ljal in ne7ednim revnim kmetom daval na podkriže^anje. Občina Skomerska bi 7edela 0 tej st7ari kaj povedati! Pra70 pot do zmage je napotil g. okr. gla^ar Celjski 7 Vitanju 9. febr. 1875., kteri je kmetske občinske zaatope posebno zasliaal in zazvedel, da okolica po vsej sili in potrebi hoče 7 aolakih zadevah od trga ločena biti in sarrja za sebe katoliško aolo pri farni cerkvi 7zdrževati in od 2 Vitanjskih u5itelje7 encga za kmet8ko šolo rabiti. Potem ko je menda 7seh 5 okolicnih ob6in enake 7loge napravilo, je po lOmcsečni tihoti došlo na 7se občine po okraj. šolskem 87etu 7 Konjicah, naznanilo, da se Vitanjska tržka ob5ina ho5e s šolo od okolice Io5iti!!! Hvaki Bogn, da se naposled naši strabovalci aami radi od nas ločijo! Dragi Slo^enci! po 7seh solskih okolicab smo imeli in ie imamo prepiro7, nevolje in stroakov črez mero — naaa dolžnoet pa je skrbeti, da 8e naaa mladež podučaje v potrebnih predmetib na potu kraSanstva toliko šolskih let, kolikor je treba za naa kmetski stan; veiikanske šolske sta^be, prisiljeno 81etno šolsko obiskovanje in loločite^ od cerk^e, to mora propasti, ker ne 7elja za nas katoliške 7ernike slo^enske! Se eno smešno! ,,Herman bistra gla^a" tako so aodili poslednji 5aa liberalni prvaki Konjiakega okrajnega zastopniat^a 7 gostilnici pri _Hirš_", z omilo7anjem: Bko bi le klerikalec ne bil!!! Mi Slo^enci pa b^alimo Boga, da so besede naših katoliških, na vse strani poštenih zagovoruikov 7endar tudi enkrat liberalce 7 b^alo in priznanje — primorale! V. Iz Monšberga. Od krajnega šolskega sveta  7 Makolah ali prav za prav od sr. predstojništva 7 Dežnem sem prejel nalog plačati 20 fl. 22 kr. Mislil 8i sem najpr^lje naj 7r. . . vzeme tako pla5e7anje k sta^bi no7e šole. Znam in priznam, da je aole treba, 7endar rnialim tudi če si 51o7ek že novo obleko kupi, si da zmeriti tako, kakoršna mu je pra7, ne pa na pol pre^eliko, kakor je Makoljaka sola. Pa naj bo, le poslani ra5un mi ne5e 7 gla^o! Moj plačilni nalog* mi nalaga 20 fl. 22 kr. aohke naklade. Da7kari)8ke knjižice pa kažejo sledeče: zemljiaki da^ek z naklado 1 fl. 94 kr., iziedni prikladek 84 kr. hiani da7ek z naklado 93 kr., izredni prikladek 70 kr. tedaj skupaj 4 fl. 57s kr. in to atirikrat znaša pri naa 7 Monšpergu 16 fl. 22 ki\, ne pa 20 fl. 22 kr. Od sv. Barbare v Halozah. Zakaj se toliko pritožuje Haložan, da mu penez manjka? Vino ima 7 kleti, pa ga ne more 7 denar apra^iti. Na pol zastonj ne bi ga rad dal; kajti ako ra5uni težake, kolje, trud, ga lebko solze polijejo, 5e pomisli, da naše 7ino nima še nobene prave cene, ne kupca. Za da^ke ga terjajo, rubijo mn ži^ino. Otročiči nimajo obuvala, ne obleke in morajo mesto 7 šolo pohajati, doma na peči ležati. Pa kje bi tudi kruba 7zel, jim ga seboj dati, ker nima zakaj žita kupiti ? Take in enake pritožbe se čujejo pri nas. Vrhn vsega tega pa je letos ae tako huda zima, da ni od uobene strani nobenega kupca. Kje bi le re^ni ^iuogradnik dobil denarje^ za  S7oje potrebe, kakor iz 7inogiada? Re^ni in pridni otročiči prosijo za šolske potjebe očeta, ali on žalosten pra^i, da — nima. Če pa učenec nima, na kar bi pisal, iz 5eear bi bral, kaj mu šola hasni? Spomnila sta se 7 tej zade^i in stegnila blagodarne roke 2 gogpoda iz Ptuja. G. Anton Lužar, posestnik in pekarski mojster, dal je po g. nadučitelju J. Ferku 5 fl. za nakup Solskih potreb za našo šolo. Drugi dobrotnik pa je g. Ignac Janežič, pose8tnik in unnjaraki mojster, kteri je nekega lovca zarad prestopa Io7»ke posta^e z globo od 10 gld. kazno^ati dal, in iste našej aoli v porabo poslal. Kakov 7oditelj nedolžne mladine izrekani mesto iste prisrčno zah^alo našim milim dobrot' nikom. Fr. Silvester. cT Iz Ormuža. (Sloge je treba). Zima hudo pritiska; lonoga leta že ni tu Dra7a premrznila, a zdaj zauplji^o korakajo po trdem ledu prek nje v srečniao Translajtanijo; žalibože pa je led tudi mline jako poškodo^al, nektere popolnoma razsul. — Tužnega sica prebiramo nakane Nemca 7 nemškib pruakib listih, kteremu tako lepo naša bogata zemlja diai; pa še nam sponaša, da ne znamo zakladov vzdigovati, ki jib lepa avetrijaka zemlja krije. Če ne znamo, je on kri7, ki nam brani pra^i raz^itek 78eh našib mo5i. — Nasproti temu pa se nam berilo poštenih slovenskib časnikov dopada, ki re.ničuo delajo za pravi na rodni napredek; posebno pa je želeti, da bi se 7rnila poprejšnja 8 1 o g a med doma5imi 8trankami, ker le složnoat nam lehko daje pogum, da 86 zdatno branimo tujca, našega sovražuika. Zato ae drzuem predlagati, da posnemamo vrle nase soaede Goričane, ter 7 naaem narodnem in političnem djanja pokažemo tisto slogo, katero 80 naši sogedje tudi pismeno vtrdili. Proati narod, kakor tudi jego^i odličniki so po^aod prijatelji sloge in le na uredo^anju 5a8niko7 je ležeče, da ae mir med domačine povine in obrani. Ako se bodemo zopet pismeno iu osebno spoznavali in spoštovali, potem si bodemo kot staii prijatelji ob no^em letu z de8no 7 desno segli in pozabivši domače prepire zadnjih let, drug drugega pozdra^ljali z na^dušenoj beeedoj: V n o 7 e m letu ostanimo s i stari! Iz Koroškega. (Žalostno uovico) imam dnes bralcem ,,Slo7. Gosp." poro5ati. Edini list, ki je zago^arjal pri nas načela pra^ne stranke zoper pnisačko usta707erat70 in koroške Slo^ence branil zoper napade zagriznjenih uemčurje^ — iz7rstno in kiepko uredovani: ,,Karntner-Blatt" je izbajati nehal. Krifo temu ni uredniat^o, kojo je pra7 za pra7 znani naš rojak g. Ein&pieler vodil, kri^i 80 narocniki, kateri so list sicer radi prebirali, a slabo pla5evali. Liat je izbajal 7 710 iztiaih, ali naro5nine se početkoru leta ni 7eč 7pla5alo, kakor 1001 fl. 80 kr. Razun tega je ae od 1. 1869 sem zaostale naročuine 7e 1 i k o ato goldinarjev. Tako ne more noben list izbajati, če od drugod ne dobi^lja krepke podpore. Ker pa ,,Karntner-Blatt" take podpore ni dobi^al, zato je opravništvo izdajanje liata ustavilo iu poailja naro5nino nazaj. Po 7 letnem krepkem delovanju je lepi list prenebal.To je res žalostno znamenje, tem bolj, ker razun Slezije ni lahko katera dežela tako popruaa5ena, kakor je l avno Koroška!